1> Št. %
2.
V Zagorju, dne 5. januarja I9l/.
L. III.
— fc —
Izhaja trikrat na mescc in aiccr vtik prvi, drugi in četni četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt teta l krono. Posamezne Številke po io vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se se sprejmejo. Rokopisi se ut vračajo. Inseratl po dogovoru. Uredništvo In npravniStvo lista je v Zagorju ob Savi.
Glasilo slovenskih rudarjev
Karteli.
Načelo, na katero se je osnivalo kapitalistično gospodarstvo v prvih desetletjih svojega obstoja, to načelo je bila svobodna konkurenca. Kapitalistični podjetnik ni bil od nikogar odvisen, na nikogar navezan, bil je povsem samostojen gospod ter je v vsakem pogledu samostojno odločal in nastopal. Smel je proizvajati, karkoli je hotel in prodajati, komurkoli je hotel. Od njegove osebne spretnosti in sposobnosti je bilo odvisno, če se mu je posrečilo, proizvajati svoje blago ob posebno nizkih produkcijskih stroških ter ustrezati glede kakovosti izdelkov potrebam in željam odjemalcev. Ko so prihajali njegovi izdelki na trg, so nahajali istovrstne izdelke, ki jih je bil produciral kak drug podjetnik, in sedaj je seve odločala izbira kon-sumentov, čegavo blago se je prodalo in čegavo je ostalo neprodano. V tovarni je bil podjetnik sam svoj gospod, na trgu pa je odločala potreba o njegovi usodi.
In v začetku se je kapitalističnemu podjetniku dobro godilo pri tej organizaciji proizvajanja in razpečavanja. Njegova nasprotnika sta bila skoraj v vseh industrijskih panogah rokodelstvu in manufaktura. No, rokodelstvo je kaj kmalu podleglo strojnemu delu. S pomočjo nizkih produkcijskih stroškov je bilo pregnano s tržišča. Rokodelstvo in manufaktura sta bila uničena ali pa potisnjena v kot, podvržena sta bila kapitalu. Svobodna konkurenca producentov je povzročila, da je vsepovsod prodiral fa-briški zistem, velika podjetja so naraščala po številu in obsegu.
Polagoma pa je prišlo tudi na tem polju do preobrata. Ko so zastarele gospodarske oblike ' preteklosti popolnoma podlegle ter se umaknile novim kapitalističnim gospodarskim oblikam, pa se je pričela divja konkurenca med kapitalističnimi podjetji samimi. Prišlo je do nove faze gospodarskega boja. Sedaj pa zmaga ni bila več tako lahka nego prej. Kajti konkurenti so bili
'listek.
AVETIS AHARONEAN:
Kos kruha.
Armenska povest.
Bil je mrzel, zelo mrzel januarijski dan. Ako bi bil izpljunil, pa bi bil pljunek zmrznil v zraku. Bela je bila zemlja, beli zidovi in strehe hiš, bela so bila zlasti drevesa ob cestah in na vrtovih — povsod je bila razprostrta bela snežna odeja, vse je pokrivala Noč je bila ledeno jasna, zmrzli sneg je neprijetno škripal pod nogami neznansko naglo mimo hitečih. Nobenega solnčnega žarka; nebo je bilo pogreznjeno v megle. Vsled silnega mraza so se hlapi nenadoma zgostili v ivje in in so migotali po zraku. Celo vrane in predrzni vrabci niso frčali danes, proti svoji navadi, z vriščem in hruščem s strehe na streho, z dvorišča na dvorišče, da bi brskali po živežu. Sedeli so tupatam po zidu, tupatam na vejah drevesca, tiho, ubogi, stisnjeni drug ob drugem — silen mraz je bil tudi nje spravil skupaj. Iz vsakega kota vsake votline, vsake človeške koče, kjerkoli je dihalo življenje, se je vil dim; ljudje so se borili proti mrazu, skušali so se ogreti, kakorkoli so mogli.
Čeprav je bilo že jutro, so bile ceste v N. vendar prazne in izumrle. Kdo bi bil mogel biti
približno enako močni, tako glede na kapitalsko moč kakor glede na tehnično popolnost. Trajalo je mnogo dalje, predno se je boj odložil, ki je zahteval večje žrtve in izgube na raznih straneh. Polomi kapitalističnih podjetij so imeli veliko težje in pogubnejše posledice nego pa polomi nekaterih rokodelskih obratov.
Kaj kmalu so spoznali podjetniki trajno nevarnost za njih profite, ki bi nujno sledila zlasti iz neprestanega mepjavanja dobrih in slabih gospodarskih perijod, dobrih konjunktur in kriz, ako se nebrzdana medsebojna konkurenca ne bi omejila. Kadar so povpraševanja na trgu in s tem zaeno cene naraščale, tedaj so se obstoječi obrati razširjali ter ustanavljali novi; upeljavalo se je naddnevno delo in jemali so se novi delavci v delo. Kadar pa je sledila reakcija, ki je neizogibna spremljevalka kapitalističnega gospodarstva, kadar je povpraševanje na trgu zopet ponehalo, tedaj se je morala produkcija naravno zopet omejevati, obrati so se morali zopet krčiti, mnogi na novo ustanovljeni dostikrat opuščati. V mnogih slučajih pa je bilo boljše in zvezano z manjšjmi izgubami, ako se je produkcija vkljub slabi gospodarski konjunkturi ohranila na isti višjni, nego pa da bi se deloma ustavila, oziroma omejila. V takih slučajih ni kazalo druzega nego prodajati nakopičeno blago po nizkih cenah. To je rodilo nujne posledice, da so se razvijali med podjetniki divji boji radi cen: podjetniki so skušali drug druzega potisniti s trga. Vsakdo je gledal samo na to, da bi bilo treba njegovo produkcijo čim manj omejiti. Namen se je redkokdaj dosegel, ker so imeli pač vsi udeleženci eno in isto stremljenje. Divji boj za trg je poostril samo posledice za podjetnika, pospešil polom marsikaterih podjetij, zaeno pa zavlačeval proces ozdravljenja, ki naj bi kapitalov profit spravil zopet na prejšnjo višino.
Nekaterim, in sicer najmočnejšim industrijam je povzročal ta razvoj posebno težko škodo. Karakteristikon moderne tehnike je, da za-
tako nespameten, da bi bil pomolil ob tem strupenem mrazu glavo iz hiše? K večjemu tupatam so se prikazali kakor sence na tem ali onem koncu ceste ljudje, ogrnjeni s kožuhi ali plašči, zaviti do ust in nosu, pokriti z ivjem. Najbrž jih je pregnala iz prijetno gorkih stanovanj nujna sila. Šli pa niso korakoma, ampak so nehote leteli, skoro na vso sapo.
Ob tej uri sta se nenadoma pojavila čisto na koncu ceste dva majhna otroka po sedem in deset let. Ubožka sta bila tako suha, da bi bili lahko mislili: mrtveca sta, ki sta vstala iz groba. Skoro ju nisi mogel gledati drugače kakor z grozo. Obadva sta bila gologlava in z razkultra-nimi lasmi, ki jih je pokrivalo ivje s svojimi cveti. Ivje se je nabralo tudi na njih obrvih in trepalnicah, kar je dajalo otrokoma nenavadno pomilovanje zbujajočo podobo. Nagoto njiju teles je le za silo krilo par mahedravih cap in komaj se je dalo uganiti, kaj naj bodo posamični deli njiju obleke, kaj so bile hlače, kaj srajca in kaj suknja.
Dečka nista bila iz N. ampak bila sta iz-selnika in sta prišla oddaleč, iz dežele, ki so jo bili oropali srce in omadeževali s krvjo, brez očeta, brez matere, brez mogočnega varstva ... dvoje popolnih sirot. O svoji ubogi domovini, ki je bila plen ognja in meča, sta vedela uboga malčka zelo malo, ali pa sta morda vedela tudi
upa enakemu številu delavcev zmiraj večjo maso proizvajalnih sredstev. Zlasti se to lahko opaža v montanski in železarski industriji. Izhod, ki ga imajo podjetniki drugih industrijskih panog, da se izognjejo učinkom nevarne konkurence, da namreč svoj kapital umaknejo ter ga naložijo v kaki drugi, dobičkanosnejši panogi — ta izhod je tu izključen; kajti izgube in škode, ki bi jih povzročilo uničenje v teh velikanskih proizvajalnih sredstvih ležečih vrednosti, bi bile naravnost kolosalne. Na drugi strani pa so razmere, ki ovirajo odločilno zmago drugega nad drugim, tu jako močno razvite. »Tu ne vlada samo veleobrat, ti kapitalno močni veleobrati si postajajo temveč zmiraj bolj enakovredni, tehnične in ekonomske razlike, ki bi posameznim izmed njih dajale v konkurenčnem boju kako premoč, zmiraj bolj ginevajo. To ni nikakšen boj močnih s slabimi, v katerih bi bili poslednji uničeni in bi se s tem prebitek na kapitalu v tej sferi odpravil (kakor se to baš dogaja v drugih industrijah), to je temveč boj med enakimi, ki ostaja lahko dolgo neodločen ter vsem borilcem (bojujočim se delom) nalaga enake žrtve. Ta podjetja morajo vsa skušati boj ustaviti, ker bi sicer ves velikanski kapital, ki tiči v vsakem posameznem podjetju, izgubil svojo vrednost. Razbremenitev te sfere z uničenjem kapitala je na ta način zelo otežkočena« (Hilferding: »Finanzkapital.»)
Tem izpremenjenim in z razvojem kapitalizma vedno močnejše nastopajočim razmeram je pripisati, da se je ideja svobodne konkurence, ki je dolga desetletja rojila po glavah industri-jalcev, ki so jo liberalci tako vztrajno hvalili in povzdigovali kot edino zveličavno sredstvo za odpravo vseh socialnih krivic, v svojem fun-damentu omajala. Kapitalisti so začeli na gospodarskem polju, na katerem so z njeno pomočjo dosegli najlepše uspehe in zmage, zmiraj bolj omejevati njeno učinkovanje. Boj vseh proti vsem, ki je »producente« oškodoval na korist konsumentom, ta boj je moral prenehati. Ne več
mnogo, pa nista ničesar pripovedovala. Dejala sta samo, da v tisti deželi mučijo in ubijajo ljudi, našega očeta in našo mater so nečloveški ljudje ubili drugega za drugim in midva siromaka sva ušla in kot izgnanca dospela semkaj.
Uboščka spita ponoči v hlevu bogaboječega moža. Tu je mnogo živali in gorko je tu . . . Najpreje sta poskusila, da bi spala v jaslih velikih bivolov, ti pa so se splašili, ko so zagledali dvoje nenavadnih teles in so prhali. Uboščka sta se zbala in zbežala v jasli majhnega, revnega telička, ki je bil tudi suh, tudi ubog, tudi žalosten, kakor obedve siroti. Mati uboge živali je bila prav kar umrla in nobene druge krave ni bilo, ki bi jo teliček sesal, zategadelj so ga hranili s senom, toda ni še mogel grizti, ni bil vajen tega, posamezno je jemal bilke, jih žvečil in zopet izpustil iz gobca. Vedno je bil lačen, gobec mu je visel, in od dne do dne je hujšal.
Nesrečniku je nesrečnik vedno tolažba. Osiroteli teliček je rad gostoljubno sprejel osirotela dečka, spoprijaznili so se in se vzljubili. In če sta ponoči obadva majhna sirotka v jaslih zaspala, objemavši drug drugega okrog vratu in tesno se stiskajoč, tedaj je položil tudi teliček svoj maj-hen gobček na rob jasli in je spal ter pihal svojo gorko sapo otrokom v obraz. Otroka sta bila zadovoljna, samo mlajši sirotek je ponoči večkrat skočil kvišku, kričal je stokal in jokal
svobodna in neomejena tekma, temveč skupno (vzajemno) postopanje na blagovnem trgu je konjunkture (1905.—1907.) razširilo ali pre-rence se je opustilo; na njegovo mesto je stopila organizacjska oblika kartelov.
Karteli so nastali šele v zadnjih letih. Sicer so obstojali že okrog leta 1830. in 1840. na Francoskem nekateri karteli, ali tako na Francoskem kakor pri nas v Avstriji in v drugih indu-strijalnih deželah je začelo kartelno gibanje šele v letih osemdesetih nevzdržema in hitro napredovati. 1887. je bilo na Nemškem 70 kartelov, leta 1890., 137, leta 1905. skoraj 400. Sedaj pa se jih ceni že na 600 do 700.
Glavni impulz h kartelnemu gibanju je dala velikanska gospodarska kriza leta 1873. in po tej krizi nastala, dolgo trajajoča industrijalna depresija. Tako lahko rečemo, da je en del kartelov 'v gotovem smislu (namreč v profitovem) rodila nujna potreba. Toda pregovor pravi, da prihaja pri jedi šele apetit. Čim ugodnejše so namreč karteli učinkovali na dobiček karteli-ranih podjetij, tem hitreje se je tudi v drugih industrijalnih panogah pojavljalo stremljenje, da bi si podjetniki z enakimi sredstvi zagotovili enake koristi. In pozneje bomo videli, da so bili taki podjetniki mnogokrat tudi primorani, pristopati kartelom. Na ta način nastajajo karteli tudi v časih ugodne gospodarske konjunkture. V Avstriji, n. pr. se je v letih najboljše konjukture (1905.—1907.) razširilo ali pre-osnovalo 10 kartelov, 37 kartelov pa se je na novo ustanovilo.
Karteli dosegajo na različne načine svoj namen, ki je pred vsem ta, da odpravijo konkurenco in s tem kapitalov profit kolikor mogoče dvignejo. To skupno lastnost imajo vsi karteli, da če' le mogoče, vse tekmujoče podjetnike strnejo v eno falango. Nikakor pa se to načelo ne da zmiraj popolnoma udejstviti, ker pri obsežnosti današnjih državnih in gospodarskih torišč vsak podjetnik ne more konkurirati s kakim poljubnim podjetnikom. Dostikrat zadostuje, da se podjetniki gotovih industrijalnih okrajev združijo v kartel. Rensko-Westfalski in Gornje-šlezijski rudniki si n. pr. samo v jako omejeni meri lahko konkurirajo, tako da zadostuje za odpravo konkurence po en kartel v vsakem okraju. Čim manjše vozne stroške prenaša kak produkt in čim manj je produkcija nakopičena, temveč bolj ali manj lokalnih kartelov lahko eksistira drug poleg drugega. Tudi brez edinstvenega skupnega kartela se lahko onemogoča svobodna konkurenca. To izhaja že iz dejstva, da je bilo leta 1905. v nemški opekarski industriji 132 kartelov.
Skupno je nadalje kartelom to svojstvo (to izhaja že iz njihovega namena), da jemljejo podjetnikom en del — ne vso — njihove samostojnosti; da en del funkcij, ki bi jih izvrševal izoliran podjetnik, na gotov način določijo že v kartelni pogodbi ali pa prenesejo na poseben
ter tožil zbudivši se starejšemu bratu, da prihajajo, ga jemljejo proč in ga ubijajo ... V temi hleva se je bal strahov in zlih duhov. Brat ga je potem objel tesneje, ga pomiril in zopet ju je zazibal spanec.
V	hlevu jima je bilo dobro, prav dobro; bil je gorak. Zjutraj sta vstala zgodaj, in v zahvalo za užito gostoljubje sta otrebila, očistila in osušila najprej telička, poljubovala sta ga in potem sta spravila gnoj izpod drugih živali in stekla ven, da se potikata po cestah . . . prosjačita za kruh . . . Tako sta živela in sta bila zadovoljna. Ni bilo zasledovalcev.
Tudi že popreje sta romala skoro vsak dan po cestah. Prebivalci so ju videli vedno v istih capah, vedno bosa, gologlava in razkuštrana kakor danes, ali niti enemu se ni zbudila vest. Ah, vreme je bilo vendar gorko in sirote postajajo tudi nesramne, saj žive od prosjačenjaaa kruh, so m/slili in pomirili svojo vest. Toda danes? Siroti sta bili zopet na cesti in to je bilo strašno. Neznosno mrzlo je, celo mladič kače ne bi smel ostati ob takem mrazu zunaj; to je usmiljenja vredno, so si mislili mimoidoči. Ah, kako sta bosa in letita drgetajoč, čemu sta morala danes na prosto 1 Ah, nadležnikal
.Oj, oj, poglej ju vendar,* je dejala v kožuh zagrnjena, debela postava svojemu spremniku in kazala na obedve mimoidoči siroti. »Ah, hudo
organ, ki ima v okvirju gotovih meja delovati in odločevati v smislu kartelovanih smotrov. Karteli se lahko po tem delijo, koliko podjetniške samostojnosti podrejajo kartelnim pogodbam, oziroma kartelnim organom; kajti čim mogočnejši je kartel napram svojim članom, tem boljše lahko izpolnuje svojo nalogo.
Kot prvo in najprostejšo obliko (po razmerju njihove moči in oblasti) lahko imenujemo kondicijske kartele (Konditionenkartelle), katerih svrha je določanje prodajnih pogojev. Regulirajo se torej kreditni roki, način in višina popustov (rabatov), vprašanje, kdo ima nositi stroške za zapečavanja, transport itd. — Druga stopnja kartelov so kartel^ za določanje cen (Preiskartelle). Ali tudi ti karteli ne dosegajo še prav svoje svrhe. Kajti cena je odvsna od razmerja ponudbe in povpraševanja na trgu; ceno se lahko šele takrat obvlada, ako ima kartel vsaj ponudbo v rokah ter jo lahko poljubno regulira. Obseg produkcije pa je pri kartelih za določanje cen pripuščen posameznim podjetnikom. Zategadelj posamezni podjetniki, ako jim kaže, dostikrat prekršijo kartelno pogodbo ter prodajajo za nižje cene, samo da lahko več proizvajajo. Kartel mora torej stremiti za tem, da bo določal tudi obseg produkcije: koliko sme proizvajati ta ali oni podjetnik. Iz tega stremljenja nastaja takozvani produkcijski kartel (Pro-duktionskartell). Če se hoče pa produkcijo tudi v resnici kontrolirati in zabranjevati, da se krši kartelna pogodba, potem je najboljše in najpametnejše, da se odpravi vsakoršen direkten stik posameznega podjetnika z njegovimi odjemalci, da sprejema tekoče naredbe poseben urad (kartelni urad), ki razdeljuje potem na-ročbe po kvotah, po katerih so posamezni podjetniki udeleženi na skupni kartelni produkciji. Na ta način se ne omogoča samo temeljita kontrola nad obsegom produkcije, s tem je tudi izstop iz kartela zelo otežkočen. Ako kdo izstopi iz kartela, si mora poiskati nove zveze z odjemalci, nove trge itd. Razume se, da se tak poskus tudi lahko ponesreči ali pa zahteva vsaj precejšnje žrtve. — Tak produkcijski kartel imenujemo navadno sindikat. — Druge vrste kartel je zopet krajevni kartel (Rayonnierungs-kartell), ki določuje, kje in kam sme ta ali oni podjetnik prodajati svoje izdelke; ki torej vsakemu podjetniku odkazuje gotovo tržno področje in na ta način onemogoča vsakoršno medsebojno konkurenco. — To so najvažnejše vrste kartelov.
Visoko razviti karteli so precej komplicirane organizacije. Primerja se iih z republikami: saj imajo svojo reprezentativno ustavo — občni zbor članov; parlamentarno ministrstvo — direktor ij; voljenega prezidenta — predsednika; svoj upravni organ — prodajni urad; svoj kontrolni organ — nadzorstvo; svoje finančno ministrstvo — vplačilni urad (vplačilnica). Celo prisego na ustavo imajo — v obliki kavcije!
je človeku, vroče mi prihaja, kako d'getata, m< j j Bog, čemu sta prišla iz svojega gnezda." In v srcu si je želel, da bi siroti ne bili prišli ali da bi ju vsaj ne bil videl tako drgetati. To ni nobena šala, človek si skvari opo’dansko kosilo. Ako mi prideta za mizo na misel, se mi bo jed ustavljala, si je mislil in grbančil obraz.
Drugi je opazil, da se zbuja njegovemu prijatelju vest in poskušal je, da ga spravi iz tega neprijetnega položaja.
BAh kaj, brez potrebe se vznemirjaš vsled njiju, prijatelj, vajena sta temu. preneseta to. Seveda kaj drugega bi bilo, kar nas Bog varuj, ako bi se pripetilo mojim ali tvojim otrokom kaj takega. Veš, ako pošlješ zdaj mojega Ozika čeprav z odejo ven, zmrzne na cesti, veruj mi, zmrzne. Pri teh je to kaj drugega, ta dva preneseta to “ To je bilo pametno povedano, debela postava in njen spremljevalec sta šla mimo.
Sirotka pa sta romala po cestah in se nista prav nič čudila, da sta bila ob tem neznosnem mrazu zunaj, medtem	ko	se ni	pokazal	noben
otrok njune starosti. Vedela sta samo. čeprav je bilo zelo mrzlo, čeprav sta bila napol naga, bosa in razoglava, da morata do vrat, da poprosita za kruh. Bila sta lačna,	od	včeraj	opoldne	nista
bila ničesar jedla.
.Ah Galo, kako	je	mrzlo,	ah,« je	dejal
mlajši, bližal je svoje skrčene, brezčutne	prstke
V	kartelih so si dali industrijalci konstitucijo. Ali vsekakor: jako absolutistično konstitucijo. Da utrdijo oblast podjetnikov nad njihovimi »podložniki«, da še bolj nego dosedaj izkoriščajo in odirajo, v ta namen so nastali karteli.
Stavke in izpori v letu 1910.
Leto 1910. pokazuje proti prejšnjemu letu prirastek na stavkah. V Avstriji je bilo to leto 657 stavk (proti 580 stavkam v letu 1909) s 55.474 (61 978) stavkujočimi v 2888 (1741) obratih, v katerih je bilo zaposlenih 108 464 (108 641) delavcev. Med temi obrati je bilo 761 (646) ve-leobratov.
Po njihovi razdelitvi na posamezne upravne pokrajine pade na * Češko 382 odstotkov (359 odstotkov), na Nižje Avstrijsko 244 odstotkov (22 6 odstotkov) vseh stavk, na Galicijo 8-5 odstotkov (67 odstotkov) in na Moravsko 7 8 odstotkov (9 8 odstotkov) vseh stavk, na ostale krono-vine odpadejo še nižji odstotki.
V	obratih, v katerih je prišlo do izporov, je 511 odstotkov (57 5 odstotkov) tam vposle-nih delavcev ustavilo delo. Pri tem je bilo udeleženih 46.950 (53 337) mošhih delavcev in 8524 (8641) delavk.
50 621 (56 988) delavcev je zopet pričelo delati, 1843 (2146) je bilo odpuščenih, 3010 (2844) jih je prostovoljno zapustilo obrate. Na mesto odpuščenih delavcev je bilo 2477 (2561) oseb na novo sprejetih. 8640 (4553) zaposlencev je bilo primoranih v tistih obratih, v katerih je bila izbruhnila stavka, ustaviti delo.
Izmed 657 stavk leta 1910. jih je odpadlo na stavbinsko obrt 110 (87) na tekstilno industrijo 76 (83), na lesno in kavčukovo industrijo 75 (51) na kovinarsko stavko 69 (39), na kam-narsko, glinasto in steklarsko industrijo 68 (74), na industrijo oblek in snažilnega blaga (Putz-warenindustrie) 58 (45), na izdelovanje strojev, aparatov, inštrumentov in transportnih sredstev 52 (27) stavk, ostale stavke padejo na celo vrsto ostalih strok.
Po svojem pričetku odpade 238 (190) na spomlad, 203 (197) na letni čas, 132 (118) na jesen in 84 (75) na zimo Tozadevne številke za stavkujoče so: 16 920(21 169) za spomlad, 17.106 (21.760) za letni čas, 14762 (12.542) za jesen in 6686 (6507) za zimo.
Najdaljša stavka je trajala 480 (350) dni. Povprečno pa so stavke trajale 20‘1 (157) dni.
22 5 odstotkov (155 odstotkov) vseh stavk leta 1910. je bilo skupinskih stavk, to je takih stavk, ki so zadele naenkrat več podjetij, 77 5 odstotkov (84-5 odstotkov) pa je bilo posameznih stavk, to je takih stavk, ki so se omejile na eno samo podjetje. Od udeleženih delavcev jih odpade 36 odstotkov (21 1 odstotkov) na skupinske stavke in 64 odstotkov (789 odstotkov) na posamezne stavke
k posinelim ustnicam ter cepetal z nogami po snegu.
»Da, Mato, zelo mrzlo je, bolečina prodira človeku noter do srca, pojdi, naglo."
»Ah, hlev je bil gorak,* je nadaljeval deček ihteč in žalostne solze so mu visele s trepalnice, toda zmrznile so in niso kopnile.
»Res je bilo gorko, toda midva sva vendar lačna, kaj naj počneva?"
Malček je molčal, ugriznil je v ustnice in dihal v prstke, hu, hu.
Ustavila sta se pred velikimi vratmi, ki so bila odprta. Sredi dvorišča je ležal velik pes, ves stisnjen vsled hudega mraza. Ni opazil otrok, ki sta strahoma roko v roki s plahimi koraki stopila na dvorišče. Ko sta napravila par korakov, sta opazila strašnega psa. Starejši je obstal in se ni upal dalje.
.Mato, pes grize, vrniva se.*
.Ah, tako sem lačen, zebe me, kam naj še greva*, je mrmral malček .Tu stanuje bogat mož, izprosiva kos kruha in odhitiva nazaj v hlev, tako mrzlo je in vsa trda sva.*
Šla sta še par korakov in upala, da prideta brezslišno mimo psa in dospeta do hiše. Toda škripanje snega je predramilo psa. Dvignil je glavo kvišku, opazil razcepana otroka, poskočil je togotno in skočil na oba. Zavedajoča se ne-
Izmed strokovnih stavk v letu 1910. bi bile posebej omenjati sledeče: Stavka steklobruscev v političnih okrajih Turnava (Turnau) in Semil na Češkem v 53 obratih s 1776 zaposlenimi in 1738 stavkujočimi delavci, stavka zlatarjev in srebernarjev v Pragi in okolici s 465 zaposlenci in 445 stavkujočimi delavci, stavka v 60 kolar-nah (kolarska obrt) v Lvovu z 225 zaposlenimi in 134 stavkujočimi delavci, stavka v 75 mizarskih delavnicah v Črnovicah z 258 zaposlenimi in 241 stavkujočimi delavci, stavka v 7 delavnicah tkalske obrti v političnem okraju Asch s 550 zaposlenimi in 520 stavkujočimi, stavka v približno 400 krojačnicah v Gradcu z 800 zaposlenimi in 620 stavkujočimi, stavka v 17 pekarnah Dunajskega Novega mesta z 99 zaposlenimi in 43 stavkujočimi, stavka v 77 delavnicah slikarske obrti v Krakovem s 442 zaposlenimi in 258 stavkujočimi in končno stavka v 37 delavnicah grafične obrti deških delodajalcev na Češkem s 1151 zaposlenimi in 555 stavkujočimi delavci.
508 (434) stavk je bilo napadalnih, 81 (101) pa obrambnih stavk, 68 (45) konfliktov se v tem pogledu ne da določiti.
Povodi so bili v letu 1910. v splošnem isti nego v prejšnjem letu. Ponajveč je bila nezadovoljnost s plačami vzrok stavkami in sicer v 416 (327), torej v 63 3 odstotkih (56*4 odst.) slučajev.
Temu primerno so bile med zahtevami na prvem mestu mezdne zahteve.
Mezdne zahteve sploh so se stavile 508 (415)-krat v 2445 (1495) obratih in sicer od strani 45.928 (50.990) stavkujočih delavcev. Pri tem se je šlo v 20 (28) slučajih z 999 (5726) delavci za ohranitev obstoječih plač. Za zvišanje dnevnih plač in akordov se je 459 (369) krat borilo 41903 (46 514) delavcev in sicer v 95 (71) slučajih s popolnim, v 240 (178) slučajih z delnim uspehom, v 124 (120) slučajih pa brez uspeha
Zahteve, jzadevajoče delovni čas so bile stavljene v celem 226 (168)-krat in sicer od strani 21.268 (17.036) stavkujočih delavcev. Pri tem je bilo poglavitno vprašanje skrajšanje dnevnega delovnega časa. Skrajšanje dnevnega delovnega časa je 163 (120)-krat zahtevalo 15.280 (12438) delavcev in sicer 62 (42)-krat s popolnim, 34 (25) krat z delnim uspehom, 67 (53)-krat pa brez uspeha.
Zahteve glede organizacije so bile stavljene v celem 260 (246) krat odstrani 27.144 (28.688) stavkujočih delavcev in sicer 78 (91) krat s popolnim, 57 (42) krat z delnim uspehom, 125 (113)-krat pa brez uspeha. Ponajvečkrat se je zahtevalo priznanje delavskih zastopstev oziroma zaupnikov in sicer 101 (81) krat od strani 11.689 (11.414) stavkujočih delavcev, 47 (33)-krat s popolnim, 5 (2)-krat z delnim uspehom, 49 (46) krat pa brez uspeha.
Izmed drugih zahtev so najvažnejše tiste, ki se nanašajo na delovni, oziroma na službeni red. Te zahteve so bile 153 (117) krat
varnosti sta uboga otroka kriknila, objela drug drugega in počepnila v sneg. Tako se branijo otroci in ženske, ki beračijo, proti napadom psov. Človek bi mislil, da hočejo te slabotne stvari zbuditi v srcu živali sočutje s tem. ker se pokažejo premagane. In res, pes je obstal, jeza živali se je polegla spričo sirot brez zavetja. V majhni oddaljenosti je legel, glavo na tacah, kakor da bi hotel stražiti obadva revčka, da ne vstaneta in ne pobegneta. Bil je pretresljiv prizor, ki je ganil do solz. Obadva bosa, v capah drgetajoča otroka in razoglava, s posivelimi ustnicami in oteklimi medsebojno sklenjenimi rokami sta sedela tesno drug ob drugem v snegu in jokala. Po mrzlem zraku je migotalo ivje in v vrtincih padalo na njiju razkuštrane lase. Besni pes je legel renče ob dečkoma, zdelo se je da čaka, ali ubožka vstaneta ali ne, da plane nanju in ju raztrga na kosce. Nikogar ni bilo na dvorišču. Otroka sta neprestano jokala z obupnim plačem in kričala. Z očmi, polnimi groze, sta se ozirala zdaj na psa zdaj proti hišnim vratom, odkoder sta pričakovala pomoči. Končno so se škripaje odprla vrata in na pragu se je pojavila ženska.
.Kos kruha 1« sta kriknila otroka obenem s trepetajočim glasom.
.Nesramna pobalina, saj sem rekla, da sta tadva", je godla ženska, šla je noter, prinesla
stavljene od 19.956 (18.599) stavkujočih delavcev in sicer 58 (55)-krat s popolnim, 43(19) krat z delnim, 52 (43) pa brez uspeha.
V	splošnem je zvršilo 114 (124) stavk s popolnim, 339 (254) z delnim uspehom, 204 (202) stavk pa brez uspeha za stavkujoče. Tozadevne številke v odstotkih so: 17*6 odstotkov (21 -4 odstotkov) za popolni, 51-6 odstotkov (43#8 odstotkov) za delni, 31 odstotkov (348 odstotkov) pa za nikakšen uspeh.
Izmed stavkujočih delavcev je doseglo najmanj 5523 — 10 odstotkov (8645 — 13‘9 odstotkov) popolen, najmanj 11.921 — 21-5 odstotkov (19782 — 32 odstotkov) pa nikakšen uspeh, 30030 — 68-5 odstotkov (33.551 — 541 odstotkov) delavcev pa je bilo udeleženih na stavkah, ki so imele delen uspeh za stavkujoče.
Vsled uspešnih stavk so se zvišale mezde od> 2 do 50 odstotkov (od 2 do 55 odstotkov), delovni čas pa se je skrajšal od 10 minut do 4 ur (5 minut do 2 ur) na dan.
Približna ocena pokazuje za stavkujoče delavce nad 3 milione kron izgube na zaslužku; število zamujenih delovnikov povodom stavk pa znaša kakor prejšnje leto 1 mil. dni.
Izporov je bilo 19(29) v 246(741) obratih z 20.350 (22.135) zaposlenimi in z 19.292 (18 165) izprtimi delavci. Izmed izprtih delavcev jih je bilo 19.010 (17.222) zopet sprejetih vdelo, 161 (775) je bilo trajno odpuščenih, 121 (168) se jih ni več oglasilo na delo. Na mesto odpuščenih sta bila 102 (127) delavca na novo sprejeta.
Najobsežnejši izpor je bil na Češkem, kjer so nemški delodajalci v 27 grafičnih obrtih izprli od 871 zaposlenih 525 delavcev skozi 178 dni in sicer radi stavke v 37 istovrstnih obratih čeških delodajalcev.
Samo po sebi umevno pretaka podjetniško časopisje krokodilove solze nad tem poročilom. Gospod dr. S u d e k jev „Arbeitgeber-Zeitung“-i izračunal, da se je v poslednjih desetih letih vsled stavk zamudilo 100 milionov delavnih ur. Ako se računa ura po 40 vinarjev, pomeni to za narodno gospodarstvo izgubo 40 milionov kron. Da se je teh 40 milionov izgubilo samo zategadelj, ker podjetniki v svoji trdovratnosti in zakrknjenosti niso hoteli upoštevati niti najprimi-tivnejših potreb in zahtev delavcev, tega g. dr. S u d e k seveda ne pove. Takisto zamolčuje ta podjetniški .ekonom" tiste narodno-gospodarske izgube, ki jih povzročajo frivolni izpori. Ali pa to morda ni nikakšna izguba za narodno gospodarstvo.
Sicer pa bi bilo zelo hvaležno delo za gospode, ako bi si enkrat zračunali, koliko stotin milionov ur se izgubi vsled prekinjenja dela, reduciranja obratov in vsled brezposelnosti. Brez-
dvomno bi po tej poti prišli do veliko večjih številk.
*
Opomba. Številke v oklepajih se nanašajo zmiraj na prejšnje leto, torej na 1. 1909.
Uredništvo.
| kos kruha, ga dala preplašenima otrokoma in se vrnila v hišo.
Otroka sta posegla po kruhu in medtem ko sta hotela naglo zbežati skozi vrata, je pes planil za njima in nanju, zgrabil je malega sirotka za nogo in ga mesaril s besnim gobcem. Preplašeni otrok je kričal in padel na obraz s kruhom v roki, medtem ko je starejši zmeden obstal in plakal, ker ni vedel, ali naj gre na pomoč ali naj zbeži. Hišna gospodinja je prihitela in prepodila besnega psa. Ko je prijela majhnega sirotka za roko in ga dvignila, je otrok bolestno zastokal. Ostri zobje živali so mu razmesarili njegovo majhno nogo. Kri je kapala iz rane in se razlivala po snegu. Otrok je držal roko na nogi in roka se je barvala s krvjo. Strahoma jo je potegnil k sebi, gledal nanjo in na ranjeno nogo ter pričel še bridkeje ihteti. Kljub temu se je sklonil, pobral kos kruha in sledil stokajoč ter šepetajoč svojemu bratu. Kri je še vedno kapala iz noge in obadva sta zaihtela, kadarkoli sta opazila rdeče kaplje. Toda sestradana, drgetajoča otroka sta si razdelila okrvavljeni kruh in odšla dalje.
Pač ni bil izlepa kupljen kos kruha za tako drago ceno!
Cene premogu in rudarske plače.
Agrarni obroč je sklenjen. Meščanske stranke so glasovale v parlamentu proti predlogom, ki so zahtevali, da se ljudstvo preskrbi s cenenimi živili. Torej ostane pri tem: meščanski ljndski zastopniki so z malimi izjemami tega mnenja, da mora delavsko ljudstvo še nadalje garati vsled neznosne draginje najhujših življenskih potrebščin. Pri tem pa meščanska gospoda kriči: .Držite tatuI" — samo da bi s tem krikom izbrisala sledove svojega nasprotstva proti delavskemu razredu.
Kjerkoli so agrarci in njih pomagači prisiljeni, da se morajo zagovarjati zaradi svoje pro-tidelavske politike, hočejo ti tiči zvaliti vso krivdo na — delavstvo samo. Da so delavci krivi draginje, je seveda debela laž, ki vsled tega meščanski in agrarni gospodi prav nič manj prav ne pride. To je tudi samoposebi razumljivo, kajti s to lažjo zastopajo svoje razredno stalšče. V avstro-ogrski delegaciji je n. pr. dejal nemško-nacionalni agrarec Herzmansky dne 8. novembra 1910: .Poljedelci (Ta beseda je nesramna po-tvora, za katero se skrivajo veleagrarci 1 Opomba ured.) so nedolžni draginje. Pač je krivo zvišanje vse delavskih plač, kar izsilijo socialni de-mokratje vsled strahovlade s stavkami."
Ta podli agrarni izliv so industrijski podjetniki takoj hvaležno poplačali. Kajti kjerkoli gre proti delavcem, fabrikanti in rudniški podjetniki ne smejo manjkati. Da izrazijo skupnost svojih interesov z agrarnitni interesi, je takoj pisalo njih glasilo .Arbeiter-Zeitung": .Vsled stremljenja delavstva, da bi manj delalo, a več zaslužilo, se seveda podražujejo vsi izdelki, ker hočeta odvaliti raz sebe višjo plačo izdelovalec kakor tudi prekupovalec."
Dokaza za to trditev agrarci in Industrijci niso povedali. Zdaj pa stopa na bojišče tudi glavno glasilo industrijcev .Die Industrie". Povod k temu ji je dal draginjski odsek državnega zbora s svojo debato o premogovnem vprašanju. Rudniški gospodje so namreč strahovito razjarjeni, da se je govorilo v draginj-skem odseku tudi o oderuštvu s premogom. Že v draginjskem odseku je vladni zastopnik usmiljeno vzel pod svoje varstvo premogovne oderuhe in se trudil dokazati v potu svojega obraza, da se godi gospodom rudniškim izkoriščevalcem v resnici prav slabo. In zdaj je prišla še .Die Industrie" in hoče braniti rudniške posestnike. Priobčila je članek o razmerah severozahodnega češkega rudniškega okrožja za rjavi premog, nad člankom stoji mnogo obetajoč napis: .Napačne misli draginjskega odseka v premogovnem vprašanju." Z navedenim člankom se je pečal naš bratski list »Glflck auf" v toliko, kolikor se nanaša na številke. Ker pa ne tiče draginjskega odseka debata v enaki meri vseh avstrijskih rudarjev in ker si je kupčija s premogom po vsej Avstriji enaka, zato so izvajanja .Giiickauf-a“ prav tako zanimiva za slovenske kakor za rudarje v omenjenem okrožju. Zategadelj jih podajamo v naslednjem tudi našim slovenskim rudarjem.
Rudniški gospodje hočejo seveda dokazati, da cene premoga . niso poskočile. V ta namen navajajo primerjalne številke z ozirom na premogovne cene. Po teh številkah je mosteški premog: v letu 1900 kos 87 v., sredina 85 v., oreh I. 75 v., oreh II. 63 v., oreh III 47 v, v letu 1911 kos 84 vin., sredina 82 vin., oreh I. 73 v., oreh II. 62 v., oreh III. 51 v.
Na podlagi teh podatkov izvaja industrijsko glasilo, da .je premog cenejši kakor pred lOleti, kljub temu, da so se plače zelo povišale in da zahtevajo s o c ia 1 n o - po 1 i t i č n a bremena ogromnih prispevkov."
Podatkov o uradno dognanih povprečnih cenah rjavega premoga na severozahodnem Češkem za leto 1911 še nimamo, pač pa je gotovo že danes, da povprečne cene ne bodo manjše kakor so bile leta 1900. Zategadelj hočemo primerjati povprečne cene V letih 1900 in 1910. In rezultat tega primerjanja je ta, da je poskočila v mosteškem revirju povprečna cena premogu od 47’20 vinarjev na 4937 vinarjev. Poskočitev gaša torej 46 odstotkov. Industrijsko glasilo trdi, da so cene padle; uradni podatki pa trde ravno nasprotno.
Obenem nas tudi zanima trditev, da so plače od leta 1900 pomembno poskočile in da socialnopolitična bremena povzročajo silno mnogo po-troškov. S to trditvijo hočejo izkoriščevalni gospodje zbuditi domnevo, kakor da bi bili rudarji krivi podraženja premoga, ker se bore za višje plače. Ta trditev gospodov rudniških podjetnikov je čisto navadna izmišljotina. Pač pa je res, da so se v sev.-zah. češkem okrožju rjavega prnemoga stroški za pridobitev enega meterskega stota v letu 1910 znižali za 1 '11 odstotkov v primeri z letom 1900. V čem obstoja torej pomembno povišanje plač, ki ve o njem poročati »Industrija".
S socialno-političnimi »bremeni" se hočemo ob drugi priliki pečati. Za danes omenimo samo toliko: Gospodje naj nikar ne mislijo, da bodo s svojimi lažmi okanili poznavatelje razmer!
Izbruh .Industrije" proti rudarjem hočemo poplačati z zanimivimi podatki o plačilnem deležu delavcev in rudniških lastnikov na produkcijski vrednosti.
V	rudarskih okrožjih Komotava, Mostec in Teplice odpade na enega delavca v letu 1891 produkcijska vrednost v K 1784, povprečna letna plača v K 988, razlika med plačo in produkcijsko vrednostjo K 760, delež na produkcijsko vrednost v odstotkih rudarji 56 52, podjetniki 4348; v letu 1910 produkcijske vrednost v K 2957, povprečna letna plača v K 1241, razlika med plačo in produkcijsko vrednostjo K 1716, delež na produkcijski vrednosti, v odstotkih rudarji 4197, podjetniki 58-03.
Te številke govore z vso jasnostjo. G o -s p o d j e pre m o go v ni lastni ki so napravili krasne dobičke! In lažejo naj še nadalje, da »višje plače* rudarjev pcdražujejo premog, kdor pozna razmere, jim ne bo sedel na limanice!
Za rudarje v državni službi.
V prvi polovici tega meseca se je pečal pododsek za zadeve državnih delavcev pod predsedstvom poslanca sodruga Glockla kakor tudi plenum odseka za državne uslužbence z rudarskimi vprašanji. O tem podajamo naslednje zanimivo poročilo:
Seksijski šef Homan iz ministrstva za javna dela opozarja, da ima država v svoji službi 7400 rudarjev. Njih plače so se v letih 1905 do 1910 pogosto povišale. »Kljub temu« namerava ministrstvo za javna dela pripraviti rudarjem še nadaljne ugodnosti.
Leta 1906. je bilo v državni službi 7609 rudarjev, ki so dobili 6,670.717 kron letne plače; leta 1910. pa 7482 delavcev s 7,914.427 kron.
V skupini kopačev in voznikov so poskočile plače od leta 1906. do 1910. za rudarja na šiht
v Mostecu	od	K	5.48	na	K	5.80
v Idriji	od	K	3.23	na	K	3.32
v Kurchbuchlu	od	K	3.66	na	K	3.75
v Rajblu	od	K	3.36	na	K	3.39
v St. Joachimsthalu od	K	3.10	na	K	3.27
Povprečni letni zaslužek je za
	solnega delavca	rudarja
1906	K 694	K 807
1908	K 831	K 1025
1909	K 864	K 1036
1910	K 927	K 1064
1911	K 1034	K 1113
1912	K 1034	K 1143
Pri vseh državnih rudnikih sta 202 hiši s 729 strankami; 9.47 odst. vseh državnih delavcev stanuje v državnih stanovanjih. Za gradnjo novih hiš je določenih za leto 1911. 33.000 kron in za leto 1912. 153.000 kron.
Bratovskoskladnične razmere so pogosto dajale povod za tožbo. Vlada se pripravlja, da preosnuje pokojninske razmere pri državnih rudnikih; ukreniti hoče koliko možno enotno uravnavo. Napram predlogu dr. Stumpf-Glo-ckel o izboljšanju pokojnine za starost, morem izjaviti, da so poizvedbe že celo napredovale. Zdaj dobivajo stari penzijonisti
	najmanj	največ
Celje	K 266.—	K 466,—
Idrija	K 238.56	K 827.74
Klausen	K 156.—	K 698.88
Rajbl	K 99.96	K 611.52
St. Joachimsthal	K 97.32	K 504.—
Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Ma
Obravnavajo se naslednji predlogi:
1. Izenačenje plačilnih normalij pri različnih državnih rudnikih naj se izvede kar najhitreje.
2. Za stare upokojence naj se uravnajo pokojninski prejemki z ozirom na nove plačilne postavke in naj se prilagodi njih pokojnina povišanim plačilnim postavkom.
3. Državnim rudniškim delavcem naj se prizna 351etna službena doba. Prekinjene službe brez delavčeve krivde naj se ne vpošteva.
_______	(Konec.)
Strokovni pregled.
s Nad poldrug miljon več dobička. Dne 12.
minulega meseca je imel upravni svet alpske montanske družbe posvetovanje, kjer so si gospodje poročali o stanju produkcije v prvih treh četrtletjih. Gospodje so bili zadovoljni, ker so napravili v primeru z isto dobo prejšnjega leta za 1.6 miljona kron več produkcije. To pa zategadelj, ker je bilo mnogo več povpraševanja in je šla kupčija dobro izpod rok,plače delavstvu pa so ostale neizpremenjene! Iz tega se delavci zopet lahko uče, da kapitalistična gospoda nikdar prostovoljno ne izboljša delavcem položaja, čeprav bi jim ga lahko, ampak da si morajo delavci slehrno mrvico izboljšanja šele nriboriti. Za podpredsednika so izvolili če-škaga kralja železa Kestraneka. Torej se nemški in češki kapital lepo bratita. Saj je že znana štorija, da neha med našimi nacionalnimi kričači vse sovraštvo, ako so v nevarnosti njih interesi in se da to nevarnost odstraniti, če si sežejo lepo v roke! Zato pa se morajo tudi delavci boriti proti mednarodnemu kapitalizmu v mednarodnih in medverskih organizacijah.
Dopisi.
d Zagorje. (20 letnica prvega delavskega gibanja) V nedeljo, dne 7. januarja ob 3. uri popoldan se vrši v dvorani g. Michelčiča na Toplicah javen društveni shod z dnevnim redom: Pred 20 leti in sedaj. — Sodrugi in sodružice! Prihitite v obilnem številu na ta važni shod!
Razne stvari,
r Prvi socialno demokratični parlament na svetu. Pred kratkim so bile volitve v zako-nodajalni zbor turinške državice Schvvarzburg-Rudolstadt, ki meri približno desetino kranjske dežele in ima tretjino kranjskega prebivalstva. Od 16 mandatov so si socialni demokratje osvojili 9 mandatov in s tem pridobili večino v za-konodajalnem zastopstvu.
I. Jn k sil (
Ljubljana -
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
2?isa,lxii stroji „_^ČLler“-
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in Iranko.
Josip Kremžar
W Ljubljana W
W Gledališka stolba št. 3 W
j izdeluje domači brinjevec, j' i! borovničevec, hruševo in || slivovo žganje ter vinski ;
tropinovec. .*. j
Priporoča svoje izdelke po naj- H nižjih cenah. Postrežba točna! [ J
tin Repovš. — Odgovorni urednik M. Čobal v
Rupert Novak
I. koroška izdelovalnica godal
Ebenthalerstrafie ralniro/* Ebenthalerstrafie
Nr. 3. ceiuvec. Nr. 3.
iiiTnTiTffiHimiiiiiiii
priporoča harmonike s finimi jeklenimi glasnicami (Stahlstimmen) in krepkimi basi. Popravila vseh vrst se najceneje računajo. Izmenjavajo se tudi stare harmonike proti novim.
Konsunmo društvo radarjev
v Hrsustin.ilkna.
priporoča
svojo bogato zalogo
špecerijskega In manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle.
TTee po jalco	ceni.
Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
» ; ^
Izdelovanje drož.
Edina narodna tvrdka te stroke opremljena z najnovejšimi stroji. Gospode pekarje, mokarje in trgovce vabim, da poskusijo drože domačega izdelka. Od štirih kilogramov naprej pošiljam po pošti franko.
Prva ljubljanska izdelovalnica ■■■■ žitnih drož. ■  =
Maks Zalokar,
Ljubljana.	,
prijatelj moj,
Gre na vsako pot z menoj!
Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam!
Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki.
Pazite na pristnost!
Posebno na kolodvorih!
Postavno varovano.
Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani..