Idijt mak fceirtek in »«l|a • pefitaiao vred «M tf Maribora s peftilta-«}om d* dom ea celo leta M D, pol leta 1« D, ietrt leta 8 D. Izrea Ja-§e*lavije 56 D. Naročal«« se pošlje na opraviš litra »Slov. Gospodir- Ci » Mariboru, KoroS-casta 6. List se do-tfaiilja do odpovedi. Baeatnina se plačuje t tej. — Telefon intar-arban fet. 113. Posamezna številka stane 1-50 din. Poštnina plaCana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo Je v Marfto-rtt. Koroška c«sta £t i Rokopisi se a« Trafe|a, PpravniStTe sprajeaa* naročnino. inserate I* raklamacije Cene inseratom po 4* govoru. Za večkrat»« oglase primere« pop»«* Nezaprte reklamacije«« poštnine proste. Čekovni račun pošta« * urada Ljubljana 10.6fi, Telefon mterurb. št. li'. 50. #«•*ilka. MARIBOa in« novembra m letnik« povoden; v Sloveniji iti državna pomoč. ifGovor poslanca dr. Jos. Hohnjeca v narodni skupščini 17. novembra 1925.) . Sredi preteklega tedna so vsled več dni trajajočega deževja po nekaterih krajih naše države nastopile velike povodnji. Uprav katastrofalen obseg so te povodnji zavzele v Sloveniji, zlasti na Štajerskem in v Prekmur-ju. Pa tudi v mnogih delib Kranjske so poplave napravile jako veliko škodo. Vsled silnega naraščanja Mure, Drave, Save in raznih njihovih pritokov so bili preplavljeni ne samo mnogi kraji, vasi, trgi, mesta, da oelo cele pokrajine. Potoki, ki so navadno tako neznatni, da se jih komaj opaža, so narasli v deroče reke. S iiibov in bregov so pridrveli hudourniki ter so preplavali kraje v dolini. Nedostatki v gradbi železniških prog. D« se je voda po nekaterih krajih tako brzo in ši-seko razlila je iskati razlogov tudi v neprimerni gradbi železnicnih prog, zlasti v premajhnih mostovih na železniških progah in v preozkih in preredkih propustih v železniških nasipih. 2o večkrat so se ti nedostatki grajali ter se je železniško upravo opozarjalo na nesre-So, ki se ob večji vodi lahko zgodi t teh krajih. Železniška uprava je sicer te pritožbe mirno poslušala, ni pa j ničesar storila, da bi grajane nedostatke popravila. Mo-lala je priti velika po voden j, kakor je sedanja, da že- i Jezniško upravo poduči o tem, česar prej ni hotela ver-jjelL Zahtevamo, da železniška uprava te nedostatke, fel se morajo smatrati za sopovzročitelje sedanje nesreče, takoj odpravi. Neregulirane reke v Sloveniji. B« so poplave zavzele take dimenzije, je vzrok v aespeguliranih rekah v Sloveniji, in te so Sava, Drava, Mura in vsi njihovi pritoki. Načrti za regulacijo teh rek so že davno izdelani, pa žalibog še do sedaj niso iz-irršeni. Slovenci smo od prejšnje države nepretrgoma za fcfevali, da se reke in potoki, ki povzročajo največ škode, regulirajo. Toda te naše zahteve so ostale neizpolnjene. Z obžalovanjem in ostro obsodbo moramo kon-slitirati, da se tudi v sedanji državi naše zahteve po regulaciji rek konstantno odklanjajo. Zato pa je tudi škoda, ki iz tega nastaja, velika, od leta do leta večja. Regulacija rek v Slovenija je iz gospodarski, prometnih in kulturnih ozirov ena izmed najvažnejših in najpotrebnejši nalog državne uprave. Škoda je velikanska. Ker so dimenzije poplav v Sloveniji nenavadno velike, tako je tudi povzročena škoda naravnost velikanska. Sedanje poplave spadajo med največje, ki jih je Slovenija doživela v zadnjih desetletjih. Poljski pridelki, ki še niso spravljeni, so uničeni. Zimske setve preplavljene in zasute, veliki kompleksi vinogradov de-vastirani. Škoda, povzročena na cestah, mostovih, brveh jezovih in na železniških tirih, je ogromna. Veliko so trpele hiše, ki so jih zalili valovi. Veliko jih je zelo poškodovanih, nekatere celo popolnoma uničene. S hišami je tudi poškodovano to, kar je v hišah, obleka, pohištvo, shranjena živila. Veliko živine je utonilo, veliko blaga se pokvarilo. Na milijone narodnega in ljudskega premoženja je ugonobi j enega. Ljudje so poleg svoje imovine izgubili zdravje, nekateri celo življenje. Prizadeti okraji. Kakor poroča politična uprava Slovenije, so od povodnji prizadeti mnogi okraji Kranjske in vsi okraji Štajerske, zlasti Ptuj, Ljutomer, Gornja Radgona, Konjice, Celje, Maribor, Ormož, Šmarje, Prevalje, Brežice. Ljutomerski in gornjeradgonski okraj sta bila v velikem delu pod vodo, ščavniška dolina podobna je jezeru, isto-tako kraji ob Dravinji in v raznih delih ptujskega okraja. Nad vse hudo prizadeta je Murska Sobota in mnogi kraji v Prekmurju. Prekmurska pokrajina je bila podobna obširnemu jezeru, iz katerega so štrlele kvišku hiše, odno&no samo strehe hiš. Vsled poškodb, ki jih je povzročila voda, je ostalo brez stanovanja preko 100 rodbin. V Sloveniji povzročena škoda se že sedaj ceni na več sto milijonov dinarjev. Zato smo predložili nujni zakonski predlog o prvi nujni državni pomoči ▼ iznosu 25 milijonov dinarjev. Škoda je ogromna, potreba velikanska, brez velike državne pomoči ostanejo nasledki te nesreče nepopravljeni. Država mora pomagati. Prosimo, da narodna skupščina sprejme !a predlog, ter da poleg začasne pomoči s potrebnimi svotami v dvanajstinah, ki jih je treba pričakovati, in v bodočem državnem proračunu skrbi za popravo velikanske škode, ki jo je povzročila katastrofalna povodenj. ? Ali sem že obnovil naročnino 1 BSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBRIBB» Matija Munda: Ob proslavi Slomšek* Krekovih obletnic. Ravno ta teden praznuje naš narod drug aa drug« (dne 26. in dne 27. novembra) obletnici dveh naših aaf-večjih mož, kar jih je rodila slovenska mati, namreč 138* letnico Slomškovega m 601etnico Krekovega rojstva. Sto to moža, Slomšek in Krek, ki jima slovenski narod ne b* postavljal spomenikov z namenom, da se ne pozabi njuna ime in njune zasluge, ki sta si jih za časa življenja pri do j bila za narod, temveč sasno iz hvaležnosti za vse oncv kar sta 9ama dala svojemu narodu. Njun najlepši spomenik je to, da so njuna imena napisana 2 zlatimi črkami v knjigi narodovega življenja. Saj o obeh veljajo besede, k» co vfcle ; sane v spominsko ploščo na Krekovi rojstni hiši: Spomin na Te nikdar ne bo se izgubit, še pozni rod k hvaležnosti bo vabil. Pri nas držimo, kar je kdo obljubil; Naš dom nikoli Te ne bo pozabil. Ako malo natančneje pogledamo delovanje prvega in delovanje drugega, v-dimo, da ju dnj^i neka sKupna točka. :'t.mreč ljubezen pri delu za naš slovenski narod Zato je prav umestno, da njune rojstne obletnice praznuje ves n«S narod, naša kmetska in delavska društva. Kakor sem zgoraj omenil, ne bo slovenski narod tema možema postavijB spomenikov, da na njih ovekoveči njuna unena in njuno zasluge, tako, drago slovensko ljudstvo, tudi mi ne praznujemo letos njunih rojstnih obletnic z namenom, d« ret teh proslavah samo pogledamo mogoče potek njunega življenja, ali njune zasluge, oziroma, da se jih samo spominjamo, temveč praznujmo te obletnice pred vsem e namenom, poživeti v vseh članih tega ali onega društva, da, v vsem narodu Slomškovega in Krekovega duha, ki nan« ga danes tako zelo primanjkuje. — To bodi cilj vseh naših proslav' Naša mladina s programom obnovitve katoliškega slovenstva najde lahko v narodni preteklosti, prea vsemvSlomšku in Kreku, krasne vzore za svetost, ljubezen, požrtvovalnost in plemenitost. »Treba je vse to ie zajed in v lepši obliki obnoviti v našem času« (dr. Jeraj: Ob 4criv-nih virih.). Slomšek. Vse Slomškovo delo, pa najsibo rta tem aii onem petju, nosi skoraj izključno vzgojni značaj. Zamislimo se samo malo v njegove čase! Le večja mesta so imela svoje ljudske šole, podeželsko prebivalstvo ni poznalo niti aaf-priprostejše ljudske izobrazbe. Val germanizaeije je skušal zatreti v našem neukem narodu vsako narodno eavest, vsa LISTEK. Džungla. Koauua is afriških pragozdov, f laftMkl splaal K. R. Bnrrongbc. — Prevedel Paala». 9 O, Amot je tudi vedel, da je dvakrat dve štiri! Djal §e vse te pojave vkup in si napravil lastno sodbo o obeh mladih človekih. In sodba je bila ta, da se je nekaj med njima spletlo —. Vsaj toliko je vedel čisto natančno, da Trzanovo sroo ni več svobodno. Ko se je torej Trzan branil »šole« in silil v Ameriko, mu je gladko dejal: »Prijatelj Trzan! Vem da te je gospodična Ine po-vabila v Ameriko na svoj dom. Razumem tvojo ne-potrželjivost. Ampak — kaj pa naj počne ta visoko izobražena mlada dama s človekom, ki ne zna ne brati ne pisati ne računati, ki ne razume niti najnavadnejših reči, o katerih se že mali otroci v šoli učijo —?!« Besede so zalegle. Trzan se je z vso vnemo lotil udenja. Arnot mu je poskrbel dobre učitelje, na dom so ga hodili učit in naglo je napredoval. Pridno je tudi sam fcral knjige, na večer pa sta šla z Arnotom v mesto, v dražbo, r gledališče, v koncerte. Vsak drug bi bil omagal pri tolikem delu, pa Trzan $e bjl svei, zdravih, nepokvarjenih živcev in povrh nadarjen in vedoieljen. Misel na,Ino končno tudi ni bila najslabša gonilna sila. Trzan je torej imel vse, česar si je svojčas tako vroče želel. Užival je svet in njegovo kulturo v polnih požirkih. Vkljub temu pa ni bil prav srečen. Predvsem je bil utrujen, duševno in lelesno. Presi-lil se je s »kulturo«, prenasičen je je bil, h koncu mu ae za nič več ni bilo. Včasi se mu je celo vsiljevala misel, ali je pač treba njemu, brezpomembnemu človeku, ki nikdar ne bo v človeški družbi na taki stopnji, da bi mu vse to znanje koristilo —. Pa ludi nezadovoljen je bil. Razočaranje se je oglašalo, spoznanje je prihajalo. Svet ni bil ves tak, kakor si ga je predstavljal tistikrat ko je o njem sanjaril pri knjigah v svoji samotni koči. Beli ljudje niso bili tako dobri in pošteni, kakor si jih je mislil —. Srečal je že take, ki so bili slabši ko Kršak ali Sabora ali sita —. Da, če bi bili vsi kakor sta bila Arnot ali pa oče Konštantin —! Take misli so mu vzlmjale v duši nemir, ki ga nikdar ni poznal v džungli. Vleklo ga je nazaj v preprosto, svobodno življenje, v njegov pragozd —. In če bi že ne šel nazaj k svojim živalim, — vsaj k očetu Konstantinu bi se vrnil. Edino pri njem je bil srečen, odkar živi med belimi ljudmi. In saj tudi oče Konštantin živi v džungli —. Toda Ine —! Trzan se je zamislil. »Črez teden dni pojdem v Ameriko —I« je dejal sam pri sebi. »In potem —?« Spet je umolknil, djal glavo v dlan in premišljeval. »Bomo videli —!« si je končno sam odgovoril. Vstal je in hotel oditi. Pa ¿nau glas ga je ustavil. >Pa#di arije«, prijatelji« Arnot je stopil lia verando. »Le kar sedi spet!« mu je klical. »Govoriti nioraval — Natakar, vvhiskyja in sode!« Trzanu se je obraz razjasnil. Vesel je pozdravil prijatelja. »Novice imam za tebe«, je živahno nadaljeval Arnot, »prijetne, neprijetne, nujne in važne«. »Res? Torej pa le kar odpri torbo in začni!« »Takoj! To ti moram še prej povedati, da sem ie pred tedni potiboma pisal v Baltimore v tvojih zadevah. In te dni sva se sešla z znancem, ki je pripotoval naravnost iz domovine Inine. Zvedel sem marsikaj zanimivega. Poslušaj! Prva novost! — Gospodična ne živi več v Baltimori, preselila se je na materino farmo v Wisconsinu. Moj poročevalec ni vedel natančno kraja, kje živijo sedaij Porterji, pa to se bo zvedelo v Baltimori. Slaba jim bojda prede vsem skupaj. Že prej »is« živeli v sijajnih razmerah, s svojim potovanjem v Afriko pa se je stari čudak profesor Porter do vratu zakopal v dolgove. Vse bi bilo dobro, da so prinesli domov zaklad, ki ga je šel iskat Porter in ga res tudi našel. Pa oropali s« ga, kakor si sam videl. Sedaj pa ni denarja, dolgove delajo in upnik, neki bankir Ganler iz New Yorka, velik bogataš, jih hudo pritiska. — Kaj praviš na to?« »Zaklad potrebujejo, ki sto ga dvignila!« »Seveda! Pa še kmalu! Toda o tem h koncu! Druga novost —1 Cecil Clayton se še spominja* tistega bledoličnega, bolehavega fantiča,, ki se je venomer muzal krog Ine? — Da? Dobro! — torej ta fant se zdaj da klicati za lorda Greystoke, prevzel je posestva m naslov tvojega očeta, češ John Clayton je ie davno umrl in potomcev ni nobenih. Oropal la je troje dedftttae —! Kaj p» a« io ptavtff« $o ljubezen do materinega aio-venskega jezika. Na tleh le--SaSi so slovenstva stebri stari. Slomšek je takoj spoznal da je le eno potrebno, namreč dati ljudstvu najprej prepe-trebne splošne izobrazbe, obenem z izobrazbo pa vzgojiti v srcih naroda narodno zavest, ljubezen do materinega slo venskega jezika in do katoliške cerkve, sploh vzgojiti prosvetno, narodno in verstko zaveden slovenski rod. Ta svoj namen je dosegel pred vsem v svoji nedeljski šoli, to §e namen njegovih pesmi, da bi poučeval in da bi z lepimi, prostimi, veselja polnimi pesmimi izpodrinil v narodu druge neprimerne pesmi, ta vzgojni cilj je zasledoval pri vseh svojih knjigah in spisih, naj bo potem življenjepis, Šolska knjiga ali molitvenik. Lotil se je vsakega dela, samo da je imel narod od njega korist. Da svoje širokopotez-no prosvetno delo med narodom tem bolj uveljavi, je hotel celo ustanoviti »društvo za izdajanje dobrih slovenskih bukev.« To je prva zamisel naše poznejše Mohorjeve družbe. Ko mu vlada take družbe ni dovolila ustanoviti, je pa kot nadomestilo začel leta 1846 izdajati v Mariboru »Drobtinice«, ki so ali v obliki pridige, življenjepisa, pesmi, pripoved ke, ali gospodarskega nauka, zanašale med ljudstvo izobrazbo in pospeševale versko in narodno zavest.V svojihspi sih, v svojih ognjevitih govorih, iz katerih je odsevala požrtvovalna ljubezen do slovenske domovine in do slovenskega jezika, je navduševal verno ljudstvo k narodnemu prebujenju. Leta 1838 je v Blatnem gradu, na skrajni severni meji Koroške, ki se je že takrat potapljala v nemških valovih, navdušeno zaklical zbranemu kmeiskemu ljudstvu: »Ne bodi Vas torej sram, da ste Slovenci: to naj bo Vaša čast. Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jeziki« Njegovo geslo je bilo: »Materina vera bodi Vam luč, materin jezik bodi Vam ključ do zveličanske narodne omike!« Slomšek je izšel iz naroda, da dela za narod. Bil je pravi ljudski vzgojitelj, ki je poznal vse tane skrivnosti, vse utripe slovenskega srca. Še na nekaj ne smemo pozabiti! Prepričan sem namreč, da bi mi Slovenci letos dne HO. oktobra, ob petletnici koroškega plebiscita, ne žalovali samo nad Gosposvetskim poljem, temveč prav gotovo tudi nad izgubo celega levega dravskega brega, celih Sloven- ; skih goric in seveda tudi Maribora, ako bi naš škof Slom- j Sek ne prestavil škofovskega sedeža leta 1859 iz Št. An- t draža v Labodski dolini na Koroškem v naš Maribor in ta- J ko rešil nas vzhodnešitajerske Slovence priimka neodreše-»'¿1 bratov. Gospa! Tudi faz Vom priporočam lo milo « znamko .GAZELA*-. Moje perilo ka/ blešči, gotova sem pa tudi i« Dr. Janez Ev. Krek. . * Naš drugi velemož, katerega 60'etnico rojstva obhajamo te dni, je pa naš dr. Janez Ev. Krek. Živel je dobrih HO let po Slomšku, popolnoma v drugih razmerah in zato se tudi njegovo delo v enem oziru razlikuje od dela škofa Slomška. Krekovo delo je mnogo bolj vsestransko. Krek je ustanovitelj naših prosvetnih organizacij, organizator našega delavstva, ustanovitelj našega zadružništva, sociolog in politik V času njegovega življenja se je začel iz ■vg ni pvm^un. v \zusiu iijv^v/» — , «i o j o »i ' j---- — Nemčije na vse strani širiti forezverski in pogubni Mark- i do sreče. Obup, malodušnost, brezbrižnost» ti verni sprem ___ __ «T____* . i___. ___!.J.l J_' —J:---— ~ m ~ X lifsval^i irmirn.fn^Ili nnrfiiinu cs\ T^riniU ir, T^iclu cn mo/ sov socializem in takrat je Krek uvidel, da je edina pomoč, da se mase našega naroda ne oprimejo teh Marksovih idej vi tem, da se naše ljudstvo organizira v močnih organizacijah, da se to ljudstvo prepoji z idejam drugega, krščanskega socializma, da se naš narod gospodarsko osamosvoji, da postane narodno zaveden. Radi tega je ustanavljal izobraževalna društva, delavska društva, strokovne organizacije, ustanovil naše matice: Slovensko krščansko-socialno zvezo, Zadružno zvezo, Strokovno zvezo in Gospodarsko zvezo. Ko boste letos, hraitje Orli, obravnavali na Vaših sestankih Ušeničnikova »socialna vprašanja«, zave- ' daite se, da je bil Krek prvi, ki je prinesel iz Dunaja idejo , »Sejmo, sejmo semena Kristusove ljubavi z golgotskegii i krščanskega socializma in jo začel razširjati v organLza- I slemena, da se svet ozdravil« j cifah slovenske mladine. Kakor mati trrinoveduie svoiemu ' Podati natančno sliko dr. Krekovega dela je sevedfo v teh par -vrsticah nemogoče. — Toda ne samo na prosvetnem in organizatornem polju, temveč tudi politično je bil dr. Krek naš voditelj, ki je skupno z dr. Korošcem pripravljal na Dunaju pot našemu osvobojenju, zedinjenl Jugoslaviji. Le žal, da se mu je zgodilo tako, kakor nekdaj Mojzesu, ki je pripeljal svoje izraelsko ljudstvo tik pred «b» ljubljeno deželo, ne da bi smel v njo stopiti tudi sam. — Tudi dr. Krek je samo v duhu gledal našo obljubljeno deželo, čas našega zedinjenja, sam pa je ni dočakal. Šel je po plačilo k Očetu, potem ko nam je dal na pot še svoj zadnji nasvet, svojo oporoko, rekoč: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno, kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vse svojo ljubezen in vse svoje sile posvetili naši skupni jugoslovanski drž®» vi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.« Tako sta torej oba naša slavljenca, vsak v duhu svoje dobe, posvetila vse svoje sile narodu. Ze v začetku sem omenil, da praznujmo njune obletnice v znamenju poživi* tja njunega duha. Ta duh pa je: splošna izobrazba, ki n«j obstoja v oblikovanju in poplemenitenju naših duš, glo cijah slovenske mladine. Kakor mati pripoveduje svojemu otroku, da ima vsak človek na brezmejnem nebeškem oboku svojo zvezdo, ki ga spremlja skozi življenje, tako je naš dr. Krek znal poiskati tako zvezdo sreče na nebeškem oboku tudi našemu narodu. Dr. Krek je znal svojemu narodu dopovedati: Tudi Ti, slovenski narod, imaš zvezdo svoje sreče na nebu. In množice naroda so elektrizirano : zatrepetale ob teh besedah in odkar je prišel in bival dr. ; Krek med našim narodom, je prišlo novo življenje, nova : doba med njega. Narod je stegal svoje roke, da vjame zvez Ijevalci umirajočih narodov so izginili in prišle so med njega tri sestre: veselje, navdušenost in pogum. V najhujših časih ni pustil dr. Krek tem trem sestram, da se poslovijo od nas in zato je za časa Krekovega vse naše javno življenje napredovalo, se razvijalo. Narod ni odmaknil svojega pogleda z neba, na katerem je videl zvezdo vodnico.« S temi besedami je njegov prijatelj dr. Korošec najlepše orisal njegovo delo za naš narod, ob priliki vzi-dave spominske plošče na Krekovo rojstno hišo. Bil je mož, »ki kakor knjige mi, ljudi je brati znal.« Njegov program, katerega je v življenju tudi praktično izvajal, je bil: »Nič!« je dejal Trzan hladno in malomarna »Kako naj dokažem, da je bil John Clayton moj oče —? Saj še s*m tega ne verjamem!« »Kaj pa! Seveda! — Sicer pa bom že jaz poskrbel za dokaze! Pa vidim na te moje novice nič ne premaknejo —. Poskusimo torej z močnejšimi topovil Gospodična Ine ima snubce in sicer za enkrat samo itva. Eden je tisti bankir Canler, ki postaja, da mimogrede omenim, zelo nasilen, ker je upnik. Drugi snubec pa je tvoj prijazni znanec in sorodnik, gospod Cecil Oayton laži-lord Greystoke —. Ine pa baje ne mara ne za enega ne drugega, — fcer ljubi tretjega, tako baje pravijo vsi. In tako mislim tudi jaz, tvoj prijatelj, ki ti želim vse dobro!« Arnot je napeto umolknil in čakal, kedaj bo Trzan sko&l po koncu ali vsaj vznemirjenje pokazal. Pa Trzan je mirno obsedel in gledal za dimom, ki se je dvigal iz njegove tleče cigarete. »Neverjeten človek!« se je jezil Arnot. — »Trzan, ti divji človek, pri nas v kulturnem svetu se mladi ljudje pri takih vesteh razburijo, veš, plan o po koncu, ali pa vsaj kažejo nenavadno zanimanje, posebno če se njih tiče —! Ali »i nič ne misliš, kdo bi utegnil biti tisti srečni tretji tekmec?« »Gospod Filander —?« »Še šale zbijaš, ko gre za tvojo kožo!« »Drugih belokož.h ljudi pa ae poznam iz bližine Inine!« »Pa jaz poznam n »koga, ki je bil nek^č in nekje prav blizu gorpo 'ični Ini, ki je velike Teči anjo ni in ji pač zato tudi smel pogledati precej globe' v oči —. Toda čemu bi j : omišila? Pr dj Tizan, tvoja srreča je moja sreča! Čas je da se oglasiš! Prekinil boš svoje učenje in v Ameriko pojdeš! Koj te dni!« »Tudi jaz sem že tako skleniL« »Da, res —? Hm —! Torej se pa vendarle nekoliko zanimaš za — Ameriko! Dobro! Jutri pegledava, kedaj odide prvi parnik. Čas do odhoda pa porabiva za priprave. Rad, zelo rad bi šel s teboj. Morebiti bi bilo celo dobro, da bi šel —. Pa mi ni mogoče. Saj veš, oziroma nič ne veš, kako je, če se človek ženi —. In še službo moram opravljati. Pa čuval bom nad teboj in delal in skrbel po meči, da poj-de vse gladkol Glede zaklada! Pri zlatarju sem bil, ki sva mu ga izročila. Preštel je zlate in ocenil ves zaklad na 241.000 dolarjev. Dobil tudi kupca in mož mi je drage volje koj izstavil nakazilo na banko v Baltimori. Pogodila sva se tako, da ostane zaklad skupaj, dokler njegov lastnik ne odloči, kaj bo z njim. Pa mislim da mu bodo v danih razmerah dolarji ljubši! No, vsekakor dobiš nakazilo seboj in mislim da te ne bodo neprijazno sprejeli, če prideš s takim darilom —!« »Kje pa bom denar dobil za vožnjo?« »To je moja briga! Če nočeš drugače, pa ti ga posodim. Lordu Greysloke s ponosom in rad »dam na upanje!« »Saj sem ti že povedal, da s tvojim domnevanjem ne bo nič! »Tudi to je moja briga! Za dokaze bom že poskrbel! In prav zato pojdeš kar jutri z menoj. Upam dati bom že jutri lahko častital in da bom že julri lahko predstavil strmečemu svetu lorda Greystoke.« »Kam pojdeva?« »Dovoli, da se tudi jaz redkobeseden! Jutri pojdeva k policiji. Nocoj pa v gledališče —.« Trzan je slabo spal listo noč. Ne da bi mu bil »lord Greystoke« delal skrbi. Premalo je še poznal svet, da bi bil znal ceniti imenitne naslove in bogate dedščine. Vrhu tega je bil prepričan, da ni sin lorda Greystoke. Odkod pa bi naj bil prišel tisti tretji, otroški kostenjak v Claytonovo kočo —f Ne! Dete, ki je o njem govoril dnevnik, j« umrle od gladu, par dni morebiti potem ko sta njegova roditelja umrla iz neznanih vzrokov, najbrž vsled bolezni Na napad ni bilo misliti. Saj so bila vrata trdno zaprta, ko je prvič prišel h koči —. Pač pa ga je vznemirjalo, kar je čul o Ini Trzana je prvikrat v življenju ranila ostra puliic« ljubosumnosti —. Da ljubi Ino, to spoznanje se mu je polagoma i» neopaženo razvilo v polno jasnost, čimbolj je postajal kulturen človek in umeval čustva, ki se oglašajo v človeškem srcu. Ali pa tudi Ine ljubi njega —? Dva snubca se ji ponujata, je pravil Arnot, in da nobenega ne mara, ker menda ljubi tretjega —. Trzana —? Zamislil se je. V duhu je gledal mično travnato planoto, doli v daljnem pragozdu Afrike. Tam sta sedela drug drugemu nasproti, počivala na begu iz Mbongove vasi ter se krepčala s sadeži, ki jih je nabral po gozdu. Ni razumel njenih besed, pa iz njenih oči je sijala prijaznost — tako se je prav živo spominjal še danes —, smehljala se mu je, mu vzela zlati navesek z vratu in si ga nadela sebi. Pokazal ji je tudi sliko in tudi to mu je vzela, j® gledala, pogledovala nanj in mu nekaj pravila. Pustil ji je navesek in vzela ga je sebo . In ko sta prišla blizu koče, ga je prijela za roko in skoraj vlekla seboj, naj bi šel z nj -;en:in ljudem —. 26. novembra 1925. SLOVENSKI GOSPODAR. -Stran 3. Zaaka siarfsii na rb 3!u i« o^e^a 'o vhvo boste preprečili najenostavnejše in najudobnejše s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: I. Fellereva prava kavkaška Eisa- boko versko prepričanje, narodna zavednost, ljubezen do materinega jezika, veselje do dela v naših organizacijah, vse skupaj prepojeno z idejami Krekovega krščanskega socializma. — O, da beseda bi meso postala! Sr^epan Radie zagovarja davčno neenakost V nedeljo, 22. novembra, je imel minister Stjepan Radič v Ljubljani v Narodnem domu shod. kateremu je predsedoval poslanec Pucelj, nekdaj samostojni kmetijec, sedaj Radičev pripadnik. Minister Stjepan Radič je po svoji stari navadi govoril o marsičem. Naše kmete bo sigurno najbolj zanimalo stališče, ki ga zavzema g. min. Radič v vprašanju davkov in njih izenačenja. O davkih je minister Stjepan Radič po poročilu Radiču in Puclju prijaznega «Narodnega Dnevnika« dostavno izjavil: «Kar se tiče izenačenja davkov, je to najtežja stvar. Srbija plača malo. Ni mogoče doseči, da bi Srbi plačali vse sedanje davke. Tudi Hrvati ne morejo več plačati. Nemogoče pa je, da bi Hrvati in Slovenci plačevali tako malo davkov, ko danes Srbi, ker bi država izgubila tretjino dohodkov. Za izenačenje je potrebna sistematična in previdna politika, ki se ima izvajati pametno in polagoma.« Minister Radič je torej proti temu, da bi Srbi plačali toliko davkov kot Hrvati in Slovenci, ker Srbi tega nočejo. Radič pa je tudi proti temu, da bi Hrvati in Slovenci plačali toliko davkov kakor Srbi, ker bi s tem država izgubila tretjino dohodkov in bi v državnem proračunu ne bilo ravnotežja. Torej mora po Radičevem mnenju naprej ostati davčna neednakost, davčno izenačenje pa se naj izvede pametno in polagoma. Po mnenju ministra Stjepana Radiča, gorkega prijatelja Slovencev, morajo Slovenci svoje neznosno visoke davke plačevati naprej, dokler se ne bo cela Slovenija gospodarsko popolnoma porušila, potem se še le bo polagoma izvršilo izenačenje davkov v državi. Lep prijatelj Slovencev — ta gospod minister Stjepan Radič! Lep zagovornik slovenskih kmetov — njegov pristaš Ivan Pucelj! pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in pre-rano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončeka od ene vrste ali po 1 lonček od obeh vrst Elsa pomad že ob enem z zavojnino in poštnino za 33 din., ali samo proti vnaprej poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 din. višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. Ivan Vesenjak: Zapomnimo s*, se! veselimo Takoimenovani prosvitleni liberalizem je v Evropi s svojo vzgojo v prosveti, v gospodarstvu in v politiki priti-ral evropske narode do strašne svetovne vojske. Ta je u-ničila milijone življenj, pohabila za vedno milijone zdravih teles, uničila nepreračunljivo množino blaga in s tem blago stanje vseh evropskih delovnih slojev, zasužnjila narode ameriškim kapitalistom, a kar je najhujše: pokvarila tudi še bolj človeku dušo. Težka bolezen. Strašna je ta naša dedščina, strašna je tema posebej duševne bolezni. Zadovoljiti telo, pozabiti na duha, dušo, je postalo med vojno geslo in tako so se eni udali strastnemu uživanju, drugi so brezsrčno grabili in goljufali, da bi se obogatili in brezčutno ter naravnost z zasramovanjem so gazili po solzah in po krvi onih, ki so se pošteno trudili in vestno delali. Tretji so z revolucijo in nasiljem skušali na komunističen način zadovoljiti ubogim in tlačenim, toda niti telesnim potrebam niso mogli zadovoljiti, dušo pa so irbijali v slepi strasti proti naukom Kristovim. Spoznanje in ozdravljenje. Znana je stvar, kako človek po hudi in težki bolezni le zelo počasi -okreva. Če je že pri posameznem človeku težko, kaj šele pri celih narodih! In vendar je prišlo spoznanje in počasi prihaja ozdravljenje. »Človek ne živi od samega kruha«; to spoznanje prihaja! Izredno razveseljiv pojav v življenju evropskih narodov je, da se vedno bolj uveljavljajo načela krščanstke demokracije, torej načela, •kakor jih uči in uveljavlja tudi naša Slovenska ljudska stranka. Posebno kmetje in industrialni delavci, a tudi drugi sloji se vedno bolj oklepajo v najbolj izobraženih in najbolj naprednih državah in narodih teh načel. Nov vzgled in dokaz. Naravnost sijajen vzgled in dokaz, kako se izobražen 1 narod vrača k načelom krščanske demokracije, so nam Kad nje volitve v čeho-slovaški državi. Tam so liberalne in socijalistične stranke smatrale za posebno važno in nujno, y®gajati svoje pristaše proticerkveno protiversko, posebej še protikaitoliško. , Ko se je po svetovni vojni začel ta duh uveljavljati posebej v šoli in v vsem javnem življenju, ko so začeli brez Kristusa in celo proti Kristusu, so se zastopniki zavednih katoličanov pritožili pri predsedniku Masaryku, a ta jim je rekel: »Katoličani boste imeli toliko pravic, krščanstvo bo imelo tol;ko veljave, koliko si bode samo iz-vojevalo. Zavedni in požrtvovalni možje in mladeniči, žene in dekleta so šli odločno in navdušeno v borbo za uveljav-Ijenje svojega naziranja in svojih načel. Uspeh ni izostal. Priborili so si mesto, kjer nihče ne more ne mimo njih, kaj šele preko njih. Številke govore. Pri volitvah leta 1920, ko je šla stranka naših načel pod vodstvom Šrameka in Hlinke skupno na volišče, je med Čehi in Slovaki dobila 699.728 glasov in na podlagi ; tega 32 poslancev in 18 senatorjev. Letos dne 15. novem-j bra je Češka ljudska stranka med Čehi pod vodstvom Šra-i meka dobila 694.918 glasov in pod vodstvom Hlinke med Slovaki 454.C17 glasov, torej v celoti 1,148.935, ali skoro za pol milijona glasov več, kakor leta 1920. Nad deset močnih strank se je z vso silo vrglo posebej na našo bratsko stranko, toda ljudstvo je odločilo drugače: ne denar, ne shodi, ne gonja, ne govori o »izdajalskih in protidržavnih elementih«, nič ni pomagalo: zmagovala in napredovala je krščanska demokracija. Na podlagi oddanih glasov dobi sedaj med Čehi Šra-mek 31 poslancev in 16 senatorjev, Hlinka pa med Slovaki 23 poslancev in 12 senatorjev, torej oba več v letu 1925 za 22 poslancev in 10 senatorjev. To je ogromen napredek na račun drugih čehoslovaških strank. Tudi nemški in madžarski krščanski socijalisti so napredovali. Ogromnega napredka ne zaznamuje le češkoslovaška krščanska demokracija, temveč tudi pri Nemcih in Madžarih v čehoslovaški državi je ta misel silno napredovala. Nemška in madžarska krščanska stranka sta dobili 1. 1920 296.100, leta 1925 pa že 448.635 glasov. Za program krščanske demokracije je bilo torej leta 1920 oddanih okroglo 1,000.000.' letos pa 1,600.000 glasov. Temu primerno se zviša seveda število izvoljenih zastopnikov. Ta dejstva so tako očita in tako važna, da jih moramo našim pristašem obširneje priobčiti. One navdajajo naše prijatelje in brate v Čeho-Slovaški z veseljem in ponosom, a ravnotako tudi nas, ker vidimo, da naša načela pri najbolj izobraženem slovanskem narodu tako lepo napredujejo ter dajejo jamstva za boljšo bodočnost evropskih narodov in za boljše njihove medsebojne odnošaje. Tudi drugod je enako. Letos so bile volitve tudi na Nizozemskem, v Belgiji, v Švici in v Nemčiji. Povsod so prinesle v teh gospodarsko in prosvetno najbolj naprednih državah in narodih zmago in napredek krščanski demokratični misli. Prav nikjer niso nasprotniki zamogli doseči kakšnega uspeha v škodo krščanske ljudske misli in volje. In mi? IKo napreduje gospodarsko in duševno ozdravljenje evropskih narodov, ker se vračajo v javnem in privatnem življenju k praktičnemu krščanstvu ter hočejo urediti v tem duhu vzgojo in delo, se med ljudstvom v Jugoslaviji tudi budi in krepi ta misel. Najmočnejše živi pri nas Slovencih, a Vzbuja se tudi pri bratih Hrvatih. Ravnokar hodi naš voditelj dr. Anton Korošec po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. V Dalmaciji je na 18 velikih shodih in sestankih ljudstvo sklenilo, da se oklene Hrvatske pučke (ljudske) stranke in sedaj te dni v Hercegovini ravnotako. Na vrsto še pride naše Medži-murje, Slavonija in Vojvodina, kjer so tla pripravljena. Ljudstvo hoče svoje pravice; Slovenci in Hrvati se ne bodo nikdar sprijaznili z mislijo, da bi jih centralizem izkoriščal v škodo njihovo in v korist tretjega. Oni hočejo, da ,se uvede v duhu pravega krščanstva red in pravica vsem stanovom in vsem pokrajinam v naši skupni državi. slavljanjem »slovenskega tipa.« V Beogradu e pripovedoval malo poprej, da so Slovenci najmanj nadarjeni, v Ljub ljani se je pa Slovencem širokoustno, a prav neumno laskal. Začel je, da imajo najlepša dekleta, ki najlepše pojo, potem, da se slovenski fantje najhujše tepejo, da so Slovenci sploh zelo marljivi in prav dobro uporabni kot državni uradniki itd. Rekel je, da jih je že sedaj vse polno v Beogradu, a da jih bo lahko še več, če se naučijo državnega (srbskega) jezika, kar se bo pa gotovo zgodilo, ker imajo dober »Sitzleder.« Poleg takih neumnosti si je pa Radič privoščil tudi nesramne žalitve slovenskega naroda, ko je ravno sedaj v dobi proslave in obletnice blatil našega voditelja dr. Kreka, češ, da je bil rob (suženj) Rima in da ni kaj posebnega pomenil. Na vse pretege je pa hvalil Pašiča ter dejal, da je vse neumnost, kar se proti njemu piše. Spor z Vatikanom. Da odvrnejo pozornost javnosti od notranjega političnega položaja, so gotovi oblastniški krogi uprizorili zopet zunanje-politično homatio. Tokrat so si izbrali Vatikan. Razni režimski listi so začeli najprej'pisati, da papež odobrava italijansko fašistovsko nasilje, potem so pa prišli na dan z drugo lažjo, da Vatikan krati naši državi stare pravice do zavoda Sv. Jeronima v Rimu. Ta zavod je od svoje ustanovitve gostišče ali zavetišče Jugoslovanov. Naenkrat se je začelo lažnjivo trditi, da je Vatikan odstavil vodstvo zavoda, da bi se kljubovalo naši državi, odnosno gojencem iz Jugoslavije in celi jugoslovanski javnosti. Res je pa le ravno nasprotno, da je Vatikan vodstvo' zat oodstavil, ker so se gojenci proti njemu pritoževali. ■ Proračun in dvanajstiive. za mesece december, januar, februar in marec prerešeta-vajo na sejah ministrskega sveta. Proračun bo znašal tokrat 13 milijard dinarjev, bo za 2 milijardi dinarjev večji od prejšnjega, dočim znašajo dvanajstine 4 milijarde in okroglo 86 milijonov dinarjev ter so za okroglo 780 milijonov dinarjev večje od prejšnjih. Da je to združeno z novimi, silnimi bremeni za ljudstvo, je jasno, o varčevanju, o katerem je Radič tudi govoril v Ljubljani, pa ni ne duh« in ne sluha. ITALIJA. Italijanska vladna fašistovska večina je tokratno parlamentarno zasedanje začela z divjaškim škandalom in nasiljem. Fašistovski poslanci so krvavo pretepli in ven pometali komunistične poslance z grožnjo, da se bode tako vsakemu zgodilo, ki se ne bo dovolj spoštljivo izražal o ¡vojvodi Mussoliniju. Mussolini si je s svojo večino priredil še posebne zakone, ki mu dajajo v roke popolno diktaturo. Po nekem zakonu n. pr. je kaznovan z ječo od 6 do 30 mesecev, če kritizira Mussolinijevo vladno delo. FRANCIJA. Vlada, ki jo je sestavil Painleve, je že drugič podala ostavko, ker ni dobila dovolj glasov za svojo finančno politiko. Francoska vlada je popolnoma odvisna od močne skupine socialistov, ki sicer nimajo tolike moči, da bi sami prevzeli vlado, a so vedno jeziček na vagi ter zlasti pri finančnih vprašanjih pustijo vlado tako dolgo brez večine, dokler ne osvoji gotovih zahtev socialističnega finančnega programa. Ob prvem padcu je morala Painlevova vlada žrtvovati svojega finančnega ministra, kaj bo morala storiti sedaj, da si zopet pridobi socialistično podporo, še pa ni znano. A O DRŽAVA SHS. Komaj je postal minister, je Radič že na veliko govoril o prosveti in o šolstvu in to govorjenje je bilo seveda ravno tako zmede o in dolgovezno, kakor poprej, ko je govoril o cestah ali pa o katerikoli zadevi. Radikalni beograjski listi so ob začetku njegovega ministrovanja sicer izražali nado, da bo začel resno delati ter da bo ob popolni odgovornosti tudi pokazal, kaj zna, prinašali so pa vendar le z drugimi vred precej pikre opazke radi njegove prazne gos tobes edn ost i. Radič v L:ubljai\i. V soboto zvečer je prišel Radič v Ljubljano in je dvakrat govoril povabljenim, potem pa še na shodu v Veliki Loki. Ko se je izkrcal iz vlaka, je bilo slišati mnogo klicev proti njemu. To klicanje je vsakokrat prevpilo od Pucelja najete in razpostavljene živijo-kričače. Kako je Radič odo- i braval davčno preobremenitev Slovenije, se poroča na ! drugem mestu. V splošnem je bil njegov govor nekaj ta- ! kega, kar imamo mi Slovenci za navadno blebetanje. Skakal je od stvari do stvari, poslušalcem se je pa1 skušal pri- i kupili s hvalisanjem svojega sporazuma z radikali in s pro- ' priredile. Ptuj. V nedeljo, dne 29. t. m., popoldne ob treh, priredi orlovski odsek v Ptuju Slomškovo proslavo v prostorih Narodnega doma. Na sporedu je: petje, deklamacije, predavanje in slike: Večer slovenske družine in Mati pri zibelki. Da se spoznate s tem našim velikanom, udeležite se v čim večjem številu te proslave. L:utomer. Naše Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 29. t. m., v Katoliškem domu petdejansko dramo našega pesnika Antona Medveda »Črnošolec.« Igra je polna pretresljivih prizorov in nam slika borbo človeka, ki mu še le trpljenje odpre oči, da najde pot nazaj k svojemu pravemu poklicu. Začetek bo ob pol štirih popoldne. Ker bo na dan predstave velik naval na blagajno, priporočamo občinstvu, da kupi vstopnice že v predprodaji v Gospodarski zadrugi. Središče. Tukajšnji orlovski odsek in orlišk i krožek priredita v prid svojega naraščaja s pomočjo Ljudskega ocjra dne 5. decembra t. 1. ob pol sedmih zvečer Miklavžev večer z zelo pestrim sporedom. Med drugimi točkami se uprizori krasna igra »Sv. Miklavž* v treh slikah. Starši, ki hočete svoje otroke posebej obdariti, prinesite darove k bratu ŠtambeTgerju v Središče do dne 4. decembra. — Odbor. Sv. Jurij ob Taboru. Dne 29. t. m. (adventna nedelja) priredi naš Orel v cerkveni hiši predstavo »Lovski tat.« Začetek ob treh popoldne. Vsi uljudno vabljeni! Bog živi! — Odbor. Velenje. V nedeljo, dne 29. t. m., obhaja Prosvetna in Delavska zveza 601etnico dr. Kreka. V ta namen se vrši ob pol 11. uri dopoldne v Šaleku sv. opravilo. Po sveti maši je posvetovanje o ustanovitvi okrožja Delavske zveze za šaleško, Mislinjsko in Savinjsko dolino. Popoldne po večernicah se vrši slavnostni govor o delovanju pokojnega dr. Kreka, nato deklamacije ter igra »Tri sestre.« Cisti dobiček je namenjen v društvene namene. Vabljeni ste od blizu in daleč, da proslavimo skupno ta dan pri sv. maši v Šaleku ter pri popoldanski proslavi v Društvenem domu. Ponikva ob južni žel. Proslava 1251etnice Anton Mart. Slomšeikovega rojstva bo tukaj v nedeljo, dne 29. t. m. in sicer predpoldne v župnijski cerkvi, popoldne v osnovni šoli. Vabimo Ponkovljane kakor tudi prebivalce k okolice, da se udeležijo proslave spomina tega slovenskega velim oža- Sv. Jurij ob južni žel. Tukajšni cerkveni pevski zbor ¡je pod vodstvom g. pevovodje RazJtočnika priredil dne 15. t m. koncert s spevoigro »Kovačev študent.« Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano in je bilo eadavolrno s tako krasno prireditvijo. Le po tej poti naprej! Bog živi! Teder*sfe® novice Radiča in njegove poslance Puclja, Kelemina, Tizaja in druge vprašamo: Ali Vam ni znano, kako neznosno se iztirjujejo zadnje mesece davki v Sloveniji? Ali ne veste, da eksekutorji hodijo noč in dan od hiše do hiše? Ali ne vidite, kako kmeta in obrtnika rubiijo, mu vzamejo zadnjo živinče, kako pridejo posestva na dražbo, kako se vsi zadolžujejo samo' radi strašni hdavkov? Vi radičevci ste slepi, odkar se Vaši voditelji objemajo z Pašičem in sedijo kot ministri v Pašičevi vladi. Vsi Radičevi poslanci glasujete za visoke davke in še za nove! Zakaj ne stojite ob strani poslancev Slovenske ljudske stranke, ki se borijo proti krivičnim davkom? Tudi par tisoč nepoučenih in od Vaše »republike« zaslepljenih Slovencev Vas je volilo. Ti tisoči, ti trpini, ki jih davčno breme gospodarsko uničuje, Vas kličejo na odgovor. Kako morete to nesrečno politiko zagovarjati? Povejte! — Fr. Občni zbor Prosvetne zvezie v Mariboru. Občni zbor Prosvetne zveze, ki se je vršil pretekli pondeljek, dne j 23. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke v Ma - ' riboru, je pokazal silen razvoj te prosvetne organizacije v mariborski oblasti. Udeležilo se ga je preko 100 delegatov podeželskih društev. Veliko število teh delegatov se je udeležilo prosvetnega tečaja, ki se je pričel pretekli petek ter trajal do nedelje, mnogo delegatov pa je prihitelo tudi že v nedeljo, da so -se udeležili Slomšek1— Krekove proslave, katero je priredila (Prosvetna zveza v Narodnem gledališču in koje potek je zapustil pri vseh udeležencih neizbrisen utis. Občni zbor se je pričel v pondeljek ob 10. uri predpoldne. Otvoril ga je predsednik g. poslanec dr. Josip Hohnjec, ki je v svojem krasnem govoru povdarjal, da se letošnji občni zbor vrši v znamenju obletnic najslavnejših slovenskih mož, škofa Slomšeka, dr. Janeza Ev. Kreka in pesnika Franceta Prešerna. Omenjal je njihove ogromne zasluge za pro-budo slov. naroda ter končno otvoril občni zbor s pozdravom udeležencev, posebno zastopnika oblasti in zunanjih gostov. Nato so sledila poročila odbornikov, poslevodečega podpredsednika, tajnika, blagajnika, knji_ žničarja, predsednice Dekliške zveze, narodno obrambnega odseka in revizijskega odbora. Dosedanjemu odboru je bil dan absolulorij s pohvalo, nakar so se vršile volitve novega odbora. Enoglasno je bil izvoljen za pred sednika poslanec dr. Josip Hohnjec, za odbornike pa: prof. Iv. Prijatelj, Jože Stabej, dr. Jeraj, Marko Krajnc, Franc Kramberger, dr. Franc Sušnik, Joško Malešič, Franc Hrastelj. Pregledniki so: dr. Veble, Jožef Kro-šelj in ravnatelj Jožef Mirt. Razsodišče: dr. Leskovar, dr. Juvan, dr. Jerovšek, Pavel Živorlnik in Jože Barle. Po zanimivih debatah je predsednik zaključil občni zbor s pozivom na novo delo za dobrobit slovenskega naroda. Na občni zbor in splošno delovanje Prosvetne zveze v Mariboru se bomo v prihodnji številki nekoliko obširneje povrnili. Duhovniške spremembe in novice. Župniji sta dobila: g. Janez Oblak, dosedanji kaplan pri Sv. Benedikta v Slov. goricah, pride 1. decembra za župnika k Sv. Lovrencu na Pohorje. Kaplan od Sv. Ruperta v Slov. gor. g. Ferdinand l5ohrašky, nastopi 1. decembra župnijo v Trbonjah nad Muto. G. Martin Verzelak pride 1. decembra za kaplana k Sv. Lovrencu na Pohorje, dosedanji lovrenški kaplan Anton Somrek, pride na Vransko. Dosedanji vranski kaplan g. Nace Brvar je prestavljen k Sv. Benediktu v Slov. gor. Umrl je 21. t. m. vpokojeni župnik v Slivnici pri Celju g. Janez Kozinc. Mariborske novice. Po Mariboru se na ulici in po vseh javnih prostorih največ govori o ponarejevalcu denarja Potočniku in o njegovih pomagačih. Radi soudeležbe pri ponarejanju in radi krivde razpečavainja ponarejenih bankovcev je zaprtih v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča 30 oseb. Vsi osumljenci so z Dravskega polja. — V Orožnovi ulici so našli obešenega v kuhinji lastnega stanovanja nekega Franca Bradača. V pismu, ki ga je zapustil svoji hčerki in tastu, sporoča samomorilec, da je šel v smrt radi neozdravljive bolezni. — Radi sunka v kTavo sta se stepla do krvavega. Pomožni delavec v mariborski klavnici Golob je kresal v pijanem stanju po Koroški cesti in se zaletel v kravo, katero je gnal po cesti neki kmet. Ta sunek v kravo je kmeta tako razsrdil, da se je lotil Goloba z ostrino in mu prerezal žilo na roki in uho. Golob je moral iskati pomoči na rešilnem oddelku. Ponarejevalci denarja pod ključem. Dne 19. t. m. je prišel v roke policije že dolgo časa iskan opasen ponarejevalec denarja Jurij Potočnik. Izsledili so ga v Gornji Sv. Kungoti nad Mariborom, kjer se je skrival pri posestniku Francu Vodanu. Za njegovo delovanje se je oblast že dolgo časa zanimala. Svoj čas smo tudi mi poročali, da so mašli v Ptuju ponarejen dolarski bankovec. Sum ponarejanja je leftel na Potočnika;, ki (je bil naito od orožnikov are- tiran. Pri aretaciji je prišlo do boja in streljanja ter je bil Potočnik pri tem ranjen v roko. Iz jetniške bolnice je ponovno pobegnil ter se skrival najprej v Braunšvajgu pri Račah, kjer je stanoval pri nekem kmetu. Ko so orožniki zaznali za njegovo skrivališče, jim je še pravočasno pobegnil ter se odpeljal s fijakerjem v Gornjo Sv. Kungoto. Orožniki so mislili, da je pobegnil v Bistrico, ko so pa tu zastonj iskali, so se obrnili na mariborsko policijo, ki je kmalu ugotovila ime fijakerja, ki je Potočnika vozil. Fija-ker je izpovedal, da je peljal Potočnika v Gornjo Sv. Kungoto, kjer je izstopil pred neko gostilno. Policija je kmalu izsledila ljudi, pri katerih si je ponarejevalec poiskal zavetišče. To sta bila posestnika Franc Vodan in Šunko, ki sta bila skupaj s Potočnikom aretirana. Pri Vodanu so odkrili celo delavnico in precej ponarejenih bankovcev. Zanimivo je, kako spretno je ponarejal Potočnik bankovce. Po neštetih težavnih poskusih se mu je posrečilo pri 100-dinarskih bankovcih ponarediti celo takozvani vodeni odtis ter jih izdelati tako slične pravim, da jih celo uradniki Narodne banke niso prepoznali. Dolarski bankovci so bili slab še ponarejeni, iker jih ie zložil skupaj iz treh različnih papirjev, toda na zgibih je lep polagoma odpustil. Ponarejevalec Potočnik je rojen v Rošnjah, občima Št. Janž na Dravskem polu. Po poklicu je kmetovalec, toda izredno nadarjen, kot je on in cela rodbina, se je kot samouk izučil v izvrstnega fotografa. Proučeval je razna znanstvene kemične knjige, kot jih rabijo in razumejo samo učenjaki ter se že pred vojno bavil s ponarejanjem denarja. Leta 1906 je bil obsojen radi tega skupno z bratoma v ječo in sicer on na 15, eden bratov na 12 in drugi na 3 in pol leta. Svojo kazen je odsedel v jetnišnici Karlau pri Grazu. Ko je po dolgotrajni ječi zopet prišel na svobodo, ga je ponov no zgrabila ponaTejevalska strast, ki ga je privedla zopet v roke pravice. Shod Slov. ljudske stranke v Kamnici pri Mariboru je v nedeljo, dne 22. t. m., dobro uspel. Dasiravno zborovanje ni bilo dovolj razglašeno, vendar se je zbralo toliko mož, da so bili prostori gostilne g. Horvata napolnjeni. Shodu je predsedoval domači župan g. Anton Lorbek. Poročal je poslanec Franjo Žebot o političnem položaju. Dokazal je, kako radičevci v Beogradu niti besedice ne zinejo za znižanje davkov, ampak jih še povišujejo in nala-galjo nove. Strašnih davkov, ki uničujejo kmeta, obrtnika in delavca, so krivi pristaši samostojne demokratske stranke in radičevci, ki glasujejo za nje. Zborovalci so soglasno odobrili politiko Jugoslovanskega kluba, ki stremi za tem, da postane Slovenija samostojna. Našim poslancem so zborovalci izrekli popolno zaupanje. Naj le pride Radič v naše kraje, bo vsaij videl, da Slovenci ne maramo njegove nesrečne politike. Občinske volitve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Spomladi leta 1925 je mariborski veliki župan Pirkmajer razpustil občinski odbor trga Sv. Lenart, v katerem je imela Slovenska ljudska stranka dvotretjinsko večino. Raapust je bil izvršen radi tega, ker žuipan g. Aubl ni hotel izročiti premoženja požarne brambe novi požarni hrambi, katero so sestavili člani Orjune. Ali je bil razipust zakonit, o tem se bo še svoj čas govorilo. iNekoga bo še radi tega hudo glava bolela. V gerenitski sosvet je veliko županstvo, oziroma srezko poglavarstvo imenovalo skoro same pristaše samostojno-demokratske stranke. Dne 22- novembra so se vršile nove volitve. Nasprotniki naše Slovenske ljudske stranke so napenjali pred volitvami vse sile, da zmagajo, čeravno imajo v trški občini malo pristašev. In pritisnil je njih vodlja tudi na nekatere somišljenike SLS. Grozil je, da bo posameznim gospodom poslal stanovske tekmece, alko pri volitvah gredo skupaj s prejšnim našim županom g. Aublom. In res se je nekdo — ime danes zamolčimo — ustrašil groženj samostojno-demokratskega voditelja in je na njegov pritisk v zadnjem hipu preprečil kandidatno listo SLS. Šel je na limanice človeku, ki ga poznajo cele Slovenske gorice kot najhujšega protivnika vsega, kar je krščansko. Pri volitvah so dobili nasprotniki radi tega vse mandate. Nasprotniki niso zmagali sami, ampak pomagal jim je nekdo, ki mu je bila njegova osebna korist nad vse drugo. Zaveden priiprosti kmet ali delavec tega ne bi napravil. SLS pa radi tega žalostnega čina ne bode propadla. Hvala Bogu, da je človek, ki v odločilnem trenutku pomaga najhujšemu nasprotniku na konja, v Slovenskih goricah bela vrana. — Fr. Vesele novice od Sv. Primoža na Pohorju. Zadnji čas je v našem kraju vladalo precej živahno življenje. Poročili smo štiri pare. Najprej je prišel k Turičniku ženin Alojz Zupane iz Št. Vida nad Valdekom in poročil lastnico Maliko Turičnik. Nato smo oddali Falentovo Miciko tja črez planino v šmartinsko župnijo Jožefu Proštu, pd. Francetu. V domačem kraju sta ostala Jožef Nabernik in mlada nevesta Frančiška Kralj. Žvikartov Peter pa sc je priženil k Pogaču v Pameče. Da bi bili vsi prav zadovoljni v novem stanu! — Krona vseh porok pa je bila zlata poroka Mihaela Črešnika pd. starega Posoda z njegovo zveslo zakonsko družico Marijo, roj. Peruš. Že 53 let sta v lepem, zvestem zakonskem živ- Najidealnejše sredstvo za negovanje lasi je že dvajset let preizkušeni »Shampoon s črno glavo«. Njegova najboljše preizkušena sestava, lahka raetopljivost, prijetna mehka pena povzročijo krasno čiščenje in tako trajno zdrar-vo glavino kožo. Lasje postane io po »Shanv-poon-perilu« rahli, bujni in se d o lahko počesati. Pri nakupu pazite na znano zraven stoječo znamko »črn 'ava« Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijaih. kdelovatelj: H. Sahwarzkopf, Berlin-D eh len. ljenju skupaj. Zato so jima dobri otroci in vnuki priredili slovesno zlato poroko, ki se je vršila 22. novembra t. 1. Vladalo je prav praznično veselje med farani. Na obedu je potem med veselimi svati prodal domači gosp. provizor 25 srečk v korist loteriji Dijaškega podpornega društva. — Bog daj zlatoporočencema še čvrstega zdravja do skrajnih mej človeškega življenja. — Dne 22. novembra smo imeli sestavo krajnega šolskega sveta. Izvoljen je bil načelnikom naš zvesti Gašpar Erič pd. Škrubej. Kakor je kot gospodar vzoren, smo prepričani, bo tudi kot šolski načelnik prav na mestu. Podnačelnik je Ivan Garneš. Prošnjia na usmiljena srca. Dne 12. in 13. t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povo-denj. kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo je oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, nago deco. Z zaupanjim se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne ter več ali manj tudi po povodnji prizadete, dovažajo dnevno kruh in živež, kar ravno sami imajo, več ne morejo. Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejel. Pred vsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki. Darove naj se naslavlja naravnost na Lokalni pomožni komite v Murski Soboti, ki bo skrbel za to, da bodo naklonila prišla res v roke onih, ki so podpore najbolj potrebni. Tudi v našem upravništvu bomo sprejemali darove za to podporno akcijo. Nekaj zelo važnega in za vsakega. Zgodovina je narodu učiteljica, vzgojiteljica in voditeljica. Kar sta nevednemu in neizkušenemu otroku oče in mati, to je narodu zgodovina, ki mu, kažoč mu vso njegovo preteklost, na živih zgledih pravi, kaj mu je koristilo, kaj škodovalo, kaj bilo v napredek, kaj v pogubo, pa tudi, kaj naj v tem ali onem položaju stori, da doseže dober uspeh, in česa se naj varuje, da ne zajde v propast; v zgodovini najde narod uteho in pobudo, ona mu določa smernice in predstavlja cilj, po katerem mu je stremeti. Brez zgodovine narod hira in propada, le z zgodovino živi. Zato mora biti vsakemu narodu največja skrb, da si svojo zgodovino spiše. Pišejo jo strokovnjaki, učenjaki, ki jim pravimo zgodovinarji. Ne pišejo pa je tako, da itz drugih knjig prepisujejo; to bi nikdar ne dalo prave zgodovine; ampak iščejo starih listin fin pisem, starih napisov na kamnih, starih knjig, zbirajo ustna poročila, ki jim pravimo pripovedke, povprašujejo po starih šegah in starih pravicah, pobirajo pa tudi stare reči vsake vrste; zbirka čelešnjakov, svetiljk in svečnikov nam daje podobo o razvoju naše svečave in taka podoba je drobtina naše zgodovinske obleke, ki so jo nosili pred SO in 100 leti, nam kažejo tedanjo nošo, in ta-le je zopet košček naše zgodovine itd. Iz samih takih drobcev se sestavlja zgodovina, seveda se to vrši jako počasi in stane zgodovinarje mnogo truda. Toda zgodovinarji se tudi žrtvujejo radi, samo da se jim nudi dovolj materijala, ki ga naj proučavajo. Drugod imajo zgodovinarji takih stvari vedno mnogo na razpolago, ker se med narodom neprestano zbirajo in znašajo v takoizvane muzeje. Tak muzej je naše Zgodovinsko društvo pred nekoliko leti tudi ustanovilo v Mariboru, toda do danes je še zelo pomanjkljiv in je še treba mnogo nabrati, da bo količkaj ustrezal. Kar že ima starih listin, pisem in knjig in raznovrstnih drugih starin, je za uspešno proučavanje še mnogo premalo. Zato je Zgodovinsko društvo v zvezi z drugimi društvi, ki mu bodo pomagala, sklenilo, da bo med našim ljudstvom začelo temeljito ifckati raznih starin in je zbiralo v mariborskem muzeju. Pri tem pa mora pomagati vse, kar se čuti-ud naroda. Če kdo kak primeren predmet ima, ki se mu je vzljubil, ne sme mu biti žal, da ga da iz rok; ako ga podari muzeju, položil ga je na tako mesto, kjer bo obrodil tisočerne obresti. Ako se kdo v imenu Zgodovinskega ali pomožnega mu društva do koga v omenjeni namen obrne/ naj ne ostane brez podpore. Društva bodo prihodnje dni delo začela. Utegne pa kdo ugovoriti: »Nam tega ni več treba, ker imamo svojo zgodovino že spisano; saj sem jo čital.« Brate, drugi narodi so že pred mnogimi stoletij začeli svojo zgodovino pisati, so jo neprestano izpopolnjevali in še danes svoje starine neumorno zbirajo, da svojo zgodovino izpopolnjujejo. Mi štaljerski Slovenci pa smo svojo zgodovino začeli pisati šele pred par desetletij in narodni muzej ustanovili tik pred svetovno vojno, in naj smatramo ¡zgodovino, kolikor je raje dazdaj imamo, za dokončano delo! In še nekaj. Ako izobražen tujec pride v mesto, kjer najde muzej, si ga ogleda in muzej mu pravi: »Jaz pričam, da narod, ki me je ustvaril, hoče živeti .in ima cilje, ki je hoče doseči!« Kako se bo dne 8. decembra t. 1. prišlo do sreče? Le v bogati loteriji Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, katera vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 D. Cena srečki je 5 D in lahko v srečnem slučaju z isto zadenete glavni dobitek, ki sestoji iz novega, modernega pohištva iz črešnjevega lesa, fino politiranega, in sicer: 2 postelji, dve nočni omarici, 1 umivalnik z zrcalom, 1 miza in 4 stoli, 1 omara in 1 krasna slika. Pa tudi drugi dobitki vzbujajo občudovanje: Nov »Singer« šivalni stroj, kolo, zofa in stoli, 20 kg kave, vreča moke, pitan prašič, 200 litrov bi-' zeljskega vina, trsna škropilnica, ure obleke, čevlji, svileni robci, servisi itd. Zato ne odlašajte, temveč pišite takoj kartico na Loterijski odoor v št. Petru pod Sv. Gorami in naročite čim več srečk. Zraven srečk se priloži položnica, tako da vas poštnina nič ne stane. N« odlašajte, kajti 8. decembra t. 1. bode žreb;; je. Osebno lahko kupite srečke pri Prosvetni zver Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. in v oleh j : odar h Cirilove tiskarne v Mariboru. Kdor jih naročil 10, dobi eno srečko brezplačno. Fant se ie zgubil. Dne 14. t. m. je zginil neznano kam bos in gologlav fant. Dečko se piše Konrad Leskovar. Kdor bi kaj vedel o izgubljenem, ali ga videl, naj sporoči na županstvo Št. Andraž pri Velenju. Razno od Sv. Ruperta nad Laškim. Dne 9. t. m. je v Velikih Grahovšah umrl Jožef Bezgovšek, star 92 let. Bal je vrl krščanski mož, ki je kot dolgoletni župan storil veliko dobrega za svojo občino: po njegovem trudu se je se-» zidala nova šola, zgradila cesta, ki veže Sv. Rupert z Laškim. Dal nam ljubi Bog v Grahovšah več takih mož! Vrli starček, počivaj v miru! — Tukaj se je osnovala Dekliška zveza. Dekleta so že v par nastopih pokazala, da se hočejo izobraževati in veseliti na odlično krščanski podlagi. Tudi mladeniči nočejo zaostati in se že pridno pripravljajo na ustanovitev Mladeniške zveze. Mladina, naprej! Divjaški uboj deklice — osumljenca izsledil policijski pes, V vasi Vaše pri Medvodah na Kranjskem se je zgodil te dni grozen uboj. V hlevu kočarja Kopača je našla mlajša hči zvečer svojo sestro Angelo ubito na zverinski način. Ker Angele ni bilo dolgo v hišo k bolnemu očetu, jo je šla sestra klicat in iskalt okrog hiše. Našla je na hlevu vrata podprta od znotraj. Po dolgem butanju je odprla vrata, skočila po luč in našla v hlevu svojo sestro Angelo z grozno razmesarjeno glavo, mrtvo na tleh in površno pokrito z listjeiA. Poleg ubite je ležal okrvavljen bat, s katerim je bila žrtev ubita. Pri pogledu na mrtvo Angelo je začela sesitra kričati in v nekaj trenutkih je bila pokoncu ce-ia vas. O dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki je javilo zločin sodišču. Na lice zločina je dospela komisija. Zdravniki so raztelesili ubito Angelo in ugotovili, da je dekle izdahnilo radi udarcev po glavi. Ubita je bila v drugem stanju in to že osmi mesec. Pri zasledovanju zločinca so se poslužili policijskega psa, ki je ovohal krvavo morilno orodje — leseni bat in stekel po sledi iz listnjaka naravnost k vodi. Pri vodi je bilo več stopinj in sledovi krvi. Morilec si je pri vodi umival roke in snažil okrvavljeno obleko in čevlje. Vendar pa se mu je moralo očivid-mo zelo muditi, ker je ta posel zelo slabo opravil. Sled po tem delu pota j< a zelo težka. Pes je obletel pri vodi iparkrat okrvavljeno mesto gor in dol in nato stekel naravnost proti hiši aretiranega osumljenca. Spustili so ga v hišo, nakar se je zagnal takoj kot divji v osumljenca in je le malo manjkalo, da ga ni pograbil. Da sta bila sama, bi se možu ne godilo baš dobro. S silo so odpravili psa od žrtve, nakar je bil osumljenec takoj aretiran in odpeljan na sodišče v Ljubljano, kjer so ga vtaknili v preiskovalni zapor. Osumljenec je sosedov sin, a še ni ugotovljeno, v kakem razmerju je živel z umrjenko. Dejanjie zanika z vso odločnostjo ter skuša dokazati, da je bil za časa zločina čisto drugje. Pri njem so zaplenili obleko in čevlje, vse zelo okrvavljeno. Nadaljna preiskava bo pokazala, ali je sum «pravičen in gotovo tudi razjasnila vzrok strašnega zločina. Porotniški imenik za IV. redno zasedanje mariborske porote: Ribič Jurij, posestnik, Vuzenica; Jurše Jožef, pos, iSmolnik; Zelenik Franc, pos, Vurberg; Potočnik Ivan, ve-llepos. Brezno; Mavric Jurij, pos, Vrtiče; Križan Ivan, jpos, Žitnice; Erhafič Franc, graščinski oskrbnik, Činižart; Arnuš Ignacij, pos, Krčevina pri Ptuju; Visočnik Franc, pos. Spodnje Hoče; Pečar Avguštin, pos, Sp. Jablane; Roj k o Jožef, veleipos, Sp. Duplek; Petrič Anlton, lesni trg, Kotlje; Pal Jurij, pos, Barislovec pri Ptuju; Vračko Jožef, trgovce, Št. Ilj v Slov. gor.; Bezonija Štefan, pos, Vratja vas; Rrezner Mihael, pos, Bohova; Mahorič Anton, pos, ¡Makole; Weingerl Franc, pos. Ranča; Kolar Kari, pos, Kotlje; Rotman Janez, pos, Sp. Gasteraj; Vavkan Franc, 1 pos, Fara pri Prevaljali; Kšela Jožef, gostilničar, Stročja vas; Klasinc Franc, pos, HOtinja vas; Smrečnik Ivan, lesni trgovec, črna pri Prevaljah; Lešnik Anton, pos, Lim-buš; šarman Peter, pos, Wurmat; Debelak Lovro, pos. Ptujska gora; Horvat Ivan, pos, Cvettkovci; Lemeš Mirosl, jpos, Zerkovci; Kralj Štefan, pos, Dolgobrdo pri Prevaljah; Vodošek Franc, pos. Gorica; Venger Ivan, pos, Vajgen; Kajnih Ivan, župan, Jablance; Flis Alojz, trgovec, Polij-čane; iPohl Ivan, pos, Krčevina; Mežnar Franc, pos, Pre-valje. — Nadomestni porotniki: Oset Miloš, trgovec; K. Jančič, trgovec; Rebolj Ivan, izdelovalec orgelj; Kosi Iv, trgovec; Volčič Jožef, mizar; Nipič Radoslav, kov. tiskar; Sajko Anton, krojač; Mlinaric Jožef, krojač; Javnik Anton, gostilničar; vsi v Mariboru. Koledarji Jugoslovanske kmečke zveze se dobijo le še pri poročevalcih krajevnih organizacij SLS. V zalogi jih nimamo več. Somišljeniki kozjanskega okraja jih lahko dobijo tudi še pri tajništvu v Kozjem, somišljeniki celjskega okraja pa pri tajništvu v Celju, ki ima še par izvodov na razpolago. Na to opozarjamo kmečke gospodarje in fante, da si koledar nemudoma kupijo pri svoji krajevni organizaciji. — Tajništvo SLS v Mariboru. Javna zahvala. Podpisana posestnica v Ciglencah hiš. štev. 50 se zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, da mi je lepo plačala zavarovalno svoto ter mi ni nič pri cenitvi odtegnila. Zato prav toplo priporočam ta ediini domači slovenski zavod vsakomur. — Ivana Novak. Letošnji vremenski preroki nam prorokuj-ejo milo zimo, pa obilo snega. Ker pa se vremenski preroki velikokrat motijo, si bo vsak pameten človek priskrbel kurjavo vnaprej. Lepo priliko, dragi čitatelj, Ti nudi efektna loterija društva Katoliški dom, pri kateri lahko zadeneš za bore 5 dinarje seženj drv. Samo ne odlašaj in si takoj naroči srečke! V Mariboru jih dobiš tudi v tiskarni sv. Cirila na Koroški cesti. Žrebanje se ne vrši, kakor je na srečkah določeno, ampak poznejši čas, ker so prodajalci srečk prosili za podaljšanje roka, znamenje, da se srečke pridno I kupujejo. Sezite po njih! Če je hladno, vsak misli na zimo, treba se .je preskr-■ beti s tem in onim, pa po možnosti z malim denarjem dosti in dobro kupiti. Kdor si pa hoče z malim denarjem do- sti nabaviti, mora ceno kupiti. To bi pa prav gotovo vsak rad ,zato bomo kar povedali vir za cenen nakup razneg« sukna, volne, edej, konjskih koc, barhentov, platna, klobukov, perila, samoveznic, nogavic itd. itd. Franc Mastek, Maribor, Glavni trg 16. Kadar se mudite v svrho nakup« v Mariboru, naj nikdo ne pozabi obiskati te tvrdke! Za izborno kakovost našega mila »Gazela« lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1 kos in uverili se bodete sami, da je naša trditev resnična. D opisi.' Vurberg. Tu imamo še vedno zdravilišče bolnih ruskih beguncev za notranje bolezni. Iz vseh krajev prostrane Rusije, posebno iz velikih mest, prihajajo semkaj bolniki, kjer si v nekaterih mesecih popravijo zdravje in na novo poživljeni odidejo v svoje kraje. Zdravilišče vodi specija-list za notranje bolezni, primarij dr. Boleslav Okolokulak, kateri je bil poprej na kliniki v Petrogradu. V zadnjem času mu pomaga tudi dr. Aleksander Govsejev. Za bolnike je tu na razpolago Rontgenov aparat, aparat za električno luč in zunaj grada celo moderna uta za bolne na pljučih. Podjetni in delavni dr. Okolokulak je stari grad iz 13. stoletja primerno prenovil. Čeprav se tu mnogo bolnikov ozdravi, jih je že tudi nad 20 umrlo, med njimi Ljudmila Polovcov, soproga carjevega adjutanta generala Po-lovcov, baron Korff in drugi. Bodi lahka naša slovenska zemlja nesrečnim slovanskim bratom iz daljnega severa! Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj je umrl dne 16. t. m. Alojzij Brumen iz Senika. Bil je vseobče spoštovan in priljubljen. Naj v miru počiva! Št. Jurij ob Taboru. Dne 15. t. m. se je poročil Uran-kar Vikltor z g. Terezijo Rančigaj,. Oba sta sodelavca pri znanem pevske,m zboru. Nevesta je bila bivša predsednica Orlic ter požrtvovalna sodelavka na dramatičnem polju. Obema čestitamo! Šmartno ob Paki. Kakor smo že svoječasno poročali, so si nabavili posestniki v vaseh Šmartno, Rečica, Paška vas, Gorenje in del Slatin električno luč, katera že gori in smo z njo zelo zadovoljni. V imenovanih vaseh so projektirane tudi javne (cestne) luči, katere pa je občinski odbor zelo reduciral, sklicujoč se pri tem na to, da posestniki v okolici nočejo prispevati, oziroma ugovarjajo proti prispevkom k tem lučem. Tako se je n. pr. v vasi Šmartno dovolilo samo tri luči. Šele pozneje je občinski < dbor dovolil še eno luč na postaji. V vasi Šmartno so nujno potrebne še vsaj tri luči in sicer bi naj, bila ena pri hiši g. Pečov-nika, ena pri trgovini Napo'inik, kjer je križišče cest ter ena pri hiši g. Blaža Železnika. Pri tem prosimo, da občinski odbor upošteva to, da gostilničarji, trgovci in drugi obrt niki plačajo sigurno več davka, kakor vsi ostali okoliški po sestniki v vseh krajih občine Šmartno ob Paki. Znano je, da so najhujše obdačeni obrtniki in da je proti temu zemljiški davek primeroma jako nizek. Vzemimo n. pr. v poš-itev samo trošarino, katero plačajo gostilničarji v vasi Šmar tno. Ta gre v siotisoče. Vse to pa je v korist vsem občanom, ker več se plača trošarine, manj je treba doklad na zemljiški davek. Ako pa imajo prebivalci vasi Šmartno tako velika bremena, je logično, da imajo tudi pravico prositi za male ugodnosti. Ta obstoji v tem, da se naj dovolijo še te tri luči. Kjer so dolžnosti, so tudi pravice. Upamo, da bo občinski odbor to upošteval in dovolil še ostale tri luči. Župana pa prosimo, da to pri prihodnji občinski seji dene na dnevni red. Babno pri Celju. Poročil se je tukajšnji posestnik g. Andrej Dolenc, bivši podpredsednik celjskega Orla, somišljenik SLS, z gospico Ano Pilih, posestniško hčerko iz Levca. Poroko je izvršil s slovesno sv. mašo č. g. župnik Anton Veternik iz Žalca v Marijini cerkvi v Petrovčah. Mlademu paru, posebno ženinu, želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Bog živi! — Vaščan. w« i——min—.......m n n.............i muMimn mm um iihiiiiiiiim iiiniinmiiniiimiiiii i m Gaspodarsfro« Vodnik. V nedeljo, dne 6. decembra, se otvori na tukajšnji osnovni šoli ob pol devetih dopoldne kmetijsko-na-daljevalni tečaj. Predaval bo učitelj g. Miloš Levstik iz Celja o važnosti kmetijstva in kmetijskega ter gospodinjskega pouka ter o shranjevanju in uporabi sadja. Tečaj bo trajal meseca decembra, januarja in februarja ter se bo poučevalo ob nedeljah dopoldne po tri ure in enkrat med tednom popoldne po dve uri o kmetijskem računstvu, spisju, prirodoznanstvu, rastlinstvu, živalstvu in sadarstvu ter o kmetijskem gospodarstvu in zadružništvu. Prijave spreje- Onim, ki so pre'eli plemenske mrjaščke od Velikega županstva. Veliki župan mariborske oblasti je oddal v tem letu precejšnje število dobrih plemenskih mrjaščkov po znižani ceni samo zanesljivim rejcem, ki so jih odbrali in priporočali srezki ekonomi ali veterinarji. Mrjaščki so vzgo jeni v najboljših demačih rejsikih središčih in se v splošnem jako dobro obnesejo, če pridejo v zanesljive roke. Prejemnik take živali se mora zavezati, da plača vse stroške dopošiljatve, da vodi spuščalni zapisnik in da bo rabil mrjasca od starosti 10 mesecev do dveh let proti zmerni odškodnini za splošno plemenenje. Srezki ekonomi, oziroma veterinarji, ima o nalog, da vodijo stalni nadzor nad temi živalmi, da nadaljujejo započeto delo in dajejo novim interesentom vsa potrebna pojasnila. Oddaja plemenskih petelinov štajerske pasme v mariborski oblasti. V mariborski oblasti se sedaj razdeljujejo potom subvencije čistokrvni petelini rjave štajerske pasme. šivali dobijo zanesljivi rejci, katere so srezki referenti pri sretzkih poglavarjih za to priporočili. Vsak stoz dobi po šest petelinov; kjer je posebno velik ^ zn i man je, kakor v Murski Soboti in v Ptuju, tudi več. Nekaterim zanesljivim rejcem, o katerih se domneva, da se bo pri n dalo ustanoviti kokošjereijsko s-' i šče t pi me, se d<*je poleg petelina še dve kokoši. Vsi, ki prejmejo subvencijske pete- line in kokoši, se z zaveznim pismom zavežejo, da bodo te živali redili dve leti v plemenske svrhe, da bodo polagoma odpravili vso drugo običajno brezpasemsko perutnino, od-nosno, da bedo svoje dvorce spopolnili s čisto štajersko pasmo. Nadalje se zavežejo razširjati to pasmo z oddajo naraščaja in valilnih jajc svojim sosedom, odvisne živali pa ponuditi vsako leto srezkemu poglavarju v odkup. Vsi dvorci, ki so prejeli subvencijske živali, so vpisani v poseben seznam pri srezkih poglavarjih in so pod stalnim nadzorstvom srezkega ekonoma. Reijska središča, ki vzgajajo peteline in kokoši za odda:o potom državne subvencije, se vodijo po navodilih živinorejskih strokovnjakov mariborske oblasti in kažejo lep napredek. Začenja se že tudi s kontrolo nesnosti potom zaklopnih gnezd, ki omogočajo vzgojitev naraščaja od res na boljših jajčaric. Opaziti je torej razveseljivo gibane na polju kokošjereje v mariborski oblasti, kar je spričo čisto posebnih prilik v teh krajih velikega pomena. Želeti bi le bilo, da se poprime te panoge tudi podeželska inteligenca, zlasti naše učiteli}-stvo, ki bi lahko tudi na tem polju prav tako uspešno delovalo, kakor že deluje pri sadjarstvu, vrtnartsvu in čebelarstvu. Mariborski trg dne 21. novembra 1925. Mrzlo vreme je privabilo 70 slaninarjev na trg in tudi drugače je bil trg tega dne prav dobro preskrbljen in obiskan, kajti razven 70 s svinjskim mesom naloženih voz je bilo tudi 135 s krompirjem, zelenjavo in drugimi živili in 15 s sadjem naloženih vozov na trgu. Slaninarji so prodajali kot po navadi svinjino po 20 do 30 din, slanino po 25 do 30 din. in drob po 20 din. 1 kg; domači mesarji pa govedino po 10 do 15 din, teletino po 12.50 do 15 din, svinjino po 20 din, klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 30 do 40 din, gnjat po 40 do 50 din, drob pa po 8 do 15 din. kg. — Perutnine je bilo zjutraj komaj 300 komadov, okoli 10. ure pa, ko je solnce zasijalo, so prinesli še 400 komadov na trg. Cene so bile: kokošem 30 do 60 din, racam, gosem in puranom 50 do 125 din, grlicam 35 ' din, golobom 30 do 40 din, domačim zajcem 10 do 50 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice: Pretečeni teden je bilo 150, to pot pa samo 15 vozov, kar je pripisati tudi prejšnjemu slabemu vremenu. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 din. za mernik (7 K kg), oziroma 1.25 do 2 din. kg, solati 1.25 do 2.50 din. kg, glavnati solati, endiviji in ohrovtu 0.75 do 2 din, pesi 0.25 do 1 din, korenju 0.25 do 1 din, karfijolu 2 do 12 din, zeljnatim glavam 0.50 do 2.50 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din, česnu 3 do 6 din. venec, kislemu zelju 3 dfr... kisli repi 2 din, fižolu 2 do 5 din, paradižnikom 1.50 do 3 din, ovčjemu siru 20 din, trapistovskemu siru 2J/ din, m 'u 44 do 50 din, kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, r-\f:;u 2.50 do 3.50 din., smetani 12 do 14 din., masMnemu olju 30 do 48 din, bučnemu olju 28 do 32 din. liter, jajcam (ki so postale dražje) 2.25 do 2.50 din. | komad, sirčku 1 do 10 din. hlebček. Sadja je bilo primeroma dosti na trgu. Cene so bile jabolkom in hruškam, ki i so se podražile, 5 do 14 din. kg, grozdju (ki je tudi dražje) ! 8 do 12 din. kg, kostanjem 5 do 8 din. kg, pečenim kostanjem 6 do 7 din. liter; limonam 1 do 2 din. komad, figam 6 do 10 din. venec, kokosovim orehom 15 din. komad. Cvetlicam 1 do 8 din, v lončkih 15 do 50 din. komad. — Lončene in lesene robe je bilo malo. Cene so bile 1 do 100 din, lesenim ročnim vozovom 100 do 250 din., večjim vozovom 500 do 1700 din, brezovim metlam 3.75 do 6 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 18. novembra, so kmetje pripeljali 6 vozov sena in 3 vozove slame, v soboto, dne 21. novembra pa 3 vozove sena in 5 vozov slame na trg in so prodajali seno po 50 do 75 din, slauno pa po 45 do 50 din. za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je na sejem dne 24. novembra 1925: 26 konj, 9 bikov, 124 volov, 371 krav in 11 telet, skupaj 541 glav. Povtprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg- žive teže od 8.75 do 9.25 din, poldebeli voli od 7.75 do 8.50 din, plemenski voli od 6.25 do 7.50 din, biki za klanje od 5 do 8 din, klavne krave debele od 5.50 do 6.25 din, plemenske krave od 4.25 do 5.25 din, krave za klobasarje od 3.25 do 4 din, molzne krave od 5.25 do 6 din, breje krave od 5.25 do 6 din, mlada živina od 6.75 do 10 din. 'Prodalo se je 158 glav, od teh za izvoz: 7 v Italijo, 21 v Avstrijo. Mariborske se msko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. novembra 1925 se je pripeljalo 332 svinj, 6 ovc in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 40—100 din, 7—9 tednov 125—200 din, 3—4 mesece 250—300 din, 5—7 mesecev 350—450 din, 8— 10 mesecev 520—650 din, 1 leto 1000—1100 din, 1 kg žive teže 11.50—12.50 din, 1 kg mrtve teže 15—18 din, ovca 100 din. Prodalo se je 148 svinj in 3 ovce. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav in telic do 10 do 19 din, telečje meso od 12.50 do 20 din., svinjsko meso sveže od 12.50 do 30 din. za 1 kilogram. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55.50 do 56 din, angleški funi 272 do 274 din, italijanska lira 2.27 do 2.29 din, švicarski frank 10.85 do 10.90 din., čehoslo-vaška krona 1.66 do 1.68 din, avstrijski šiling 7.90 do 8 din. V Curihu stane 1 dinar 9,20 centilmov. —v"- ^mmmnm* ■mmiiiirnim ...............................u ^imlmnvhmhnhhvv* ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju idenarnh zavodov, trgovsko-industrijskih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ubil, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni "aslov: Ai^u ____ _ I K AGHbp'ABMUMBBMUflUk&MMUPBMMMniJUCdHUCUftKSHUVfe.'.!!',_ - I*T? ' —■ IMtt MOlfi OZMDNILR W«getabilno, foaforokislo krep Mumo krmilo za prašiče, kra-»e, vole, konje, teleta in perut-»ise, je priznano kot najbolj-I. krmilo. Učinkuje hitro rast anesa in masti, povzdigo molz-••ati, pospešuje tek in nagon k iretju in čvrsti razvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 D, »i kg 120 D. Naroča se pri (lavni zalogi vegetabilnih rmil Cerkvenica-Rakek. 6—1 1281 Sprejmejo se lesni nakupoval- ci za jamski les na progi Pre-valje do Maribora ter od Pra-gerskega do Celja in od Dravograda do Velenja. Reflekti-ra se na prvovrstno moč ter na lesne trgovce, ki posedujejo premoženje, stalna dobava do 5000 kub. metrov letno. Dobava trajna, plačilo zajamčeno. Blagovolite poslati svoje ponudbe /. navedbo kavcije na naslov Korošec Dragotin. rudokop za barve, Gorenje 7~ Rečica ob Paki. 1388 2—1 Viničar z najmanje dvema delovnima silama sprejme se takoj; oglasiti se je pri graj-ščinski upravi v Vurbergu. 1399 3- -1 Viničar s I 5 delavskimi močmi se sprejme v februarju Pogoji ustmeno. Scherbaum, Maribor. 1401 Služba organista v zvezi z občinskim tajništvom se išče. Naslov v upravi. 1407 3 1 Mocan fant se sprejme za učenca v mizarstvu. Krekova ulica 18. 1411 Mlin ob stalni vodi na dva tečaja s 4 orali zemlje se po ceni prodp. Ponudbe na re-alitetno pisarno Lovro Čre-možnik. Celje. Prešernova 19. 1403 Gorica, prav lepa, ki rodi 12 do 15 polovnjakov vina, zidana klet in vsa priprava, v najlepši legi, se proda. Izve se pismeno ali ustmeno pri Tereziji Sinkovič, Virštanj, pošta Podčelrtek. 1397 Prodan» posestvo okoli 10 oralov, z občinsko pravico, poslopje zidano, z električno razsvetljavo, blizo postaje Račje. Naslov v upravi lista. 1389 Posestvo, približno (i oralov, /. zidanim poslopjem, se proda. Cena: 35.000 D. Vpraša se v trgovini Kermek, Mučno, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 1100 Proda se majhno posestvo blizu Rogaške Slatine, 20 min. od žel. postaje, 1 orale zeml je, obstoječe iz hiše z dvema sobama. kleti, sadonosnik, vinograd. Več se izve pri županu v Spodnjem Sežovem pri Rog. Slatini. 1386 4 1 15 letni fant želi vstopiti kot učenec pri čevljarju ali krojaču, I.imbuš 8, 1410 Oskrbnik, oženjen, absolvent kmetijske šole, /. večletno prakso, pošten in zanesljiv, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na upravništvo. 1408 Viničar, pošten, trezen v vinogradništvu izvežban, z družino (3—4 oseb) se pod ugodnimi pogoji sprejme. Naslov pove upravništvo. 1402 Družina z najmanj dvema delavcema, katerih gospodar bi imel veselje do dela v sado-nosnikih, sprejme se takoj. -Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri gospoščinski upravi Več posestev v najem in pro-Vurhergu. 1404 3 1 dajo pod ugodnimi pogoji. Na- slovi pri Marstan, gospodarski oddelek, Maribor, Rotov- V najem se odda gostilna in veletrgovina vina, z vsem posestvom, lepe njive in travniki veliko gospodarsko poslopje z vsem inventarjem, kozolec, velika založna kiet s sodi, na zelo prometnem kraju ob cesti in železnici. Dopise na J. Koprivee, Grosuplje Dolenjsko. Ogled je mogoč samo popoldne proti pardnevni poprejšnji naznanitvi. 1372 3—1 Hiša z dvema oraloma travnika na okrajni cesti, ugodna !e-za vinograd. Cena 17.500 dinarjev. Dr. med. I.autner Pavel, Loče pri Poljčanah. 1364 3-1 Proda se kmečko posestvo. 20 oralov, njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskim poslopjem, ter nekaj inventarja v bližini Vojnika pri Celju za 100.000 D. Vpraša se: Re-alitetna pisarna Arzenšek in Comp. Celje. Kralja Petra cesta 22. 1369 3—1 Mliuarski pomčnik, vešč v valjčnem ter kmetskem mlinu, ški trg 1. trezen, pošten in marljiv se sprejme. Ponudbe na naslov: Hrabroslav Mastnak, valjčni mlin, Sv. Jurij ob juž. žel. 1383 1379 -,Sprejme se moški, ki bi samostojno opravljal vsa gospodarska dela in vinograd. H. Vokač, Celje, Zagrad 36. 1361 ffrezen in pošten oskrbnik (Schaffer) oženjen, po možnosti brez otrok, v vinarstvu, sadjarstvu in živinoreji dobro verziran, se sprejme v začetku decembra za vinogradniško posestvo. Ponudbe naj se pošljejo na anončno upravo Hinko Sax v Mariboru, pod št. 1711. 1376 3—1 /»darske pomočnike sprejme ).rl prosti hrani, stanovanju t* perilu Franc Repič, sodar-»kl mojster v Ljubljani, Ko-Htejska ulica 18. 1261 5—1 -—■ ' - 1 Prodam prvovrstno posestvo: 10 oralov polja, 11 oralov travnika, 10 oralov sadonos-nika, 3 in pol orala vinograda in 1 in četrt orala gozda, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici. 1 lepa hiša, 1 velik hlev, 1 hiša se ravno popolnoma prenovila, 1 klet, 2 studenca in 3 viničarske hiše. Cena 350.000 D z vsem inventarjem in živino. Moj naslov: J. Reis-man, Maribor, Aleksandrova cesta 6. 1385 Posestvo v izmeri 42 oralov se takoj proda. Obsega več dobrih travnikov, njiv, gozd z mladim lepim lesom, dva vinograda v prav dobrem stanju z zasebnim viničarskim poslopjem. Gospodarska poslopja prostorna, vsa z opeko krita. Lastni novi mlin z dvema paroma kamenja. Redi se lahko 10 do 12 glav živine. Njive prikladne za gojenje hmelja, ki ga je doslej nasajenih 5000 sadežev. Lahko bi se ga nasadilo še enkrat toliko, brez škode na pomanjkanju drugih poljskih pridelkov, Hmeljev-ke se istotnko dobe iz lastnega gozda. Na željo se proda skupno z vso premičnino. Natančnejša pojasnila daje Fra-njo Tajnšek, posestnik v Do-briču, obč. Sv. Andraž pri Velenju. 1370 2—1 Prvovrstna sadna drevesca ter izredno lepo trsje vseh vrst nudi Hrastnik Vinko, Št. Ilj pri Velenju. Za rast jamčim. 1405 Kdor hoče prodati .po nizki ceni stari šivalni stroj, nepreskrbljenemu invalidu, naj pošlje naslov na upravništvo. 1396 Prodam ugodno dobro ohranjeno pohištvo. Lekarniška ulica 7. 1395 Štedilnike, mize, ključavnice, tako tudi vsakovrstna popravila izvrši po ceni ključavničarski mojster Emerik Pollak, Maribor, Meljska cesta 12 na dvorišču. 1387 Večjo mnoižno suho cepljenih trt: laškega rizlinga, na Go-the 9, zeleni silvanec, beli ranfol in šipon rip. portalis; zrast izvanredna, lastni pridelek, prodaja po zelo nizki ceni trtničar Anton Vičar, pošta Juršinci pri Ptuju. 1411 2—1 Dobre orgle s spremeni in pedalom, tudi glasovir se ugodno proda. Naslov v upravi. 1394 2—1 Orehe, suhe vifekov sfni Moi kakor tudi druge deželne pridelku kupuje po najvišjih cenah »ŽITARICA« MARIBOR, 1390 Aleksandrova c. 36. 3—1 nnka T Kočija z usnjato streho ter voiz za vole se poceni proda. y * Kamnica 102, posestvo Schiiffer. 1351 Sanjske kaže kupuje za najvišje cene JOSIP ROSENBERG, Maribor, Slovenska ulica 1. Kroje (šnite) po najnovejši modi, poljubne, za dame in gospode, izdeluje in razpošilja po meri Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo v Ljubljani, Križevniška ulica 2. 1356 2-1 Trte vseh vrst prodaja Martin Horvat, Gabrnik, pošta Juršinci pri Ptuju. 1377 2—1 Večjo množino cepljenih trt enoletnih jabolčnih in hruše-vih okulantov ter divjake ima v zalogi po nizki ceni Lovrenc Glinšek, Sv. Ilj pri Ve lenju. 1310 4—1 Pozor! Ravno došlo blago, no t?©|» in Stofesi so le Josip Pefelinc-a Ljubliara (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke ^PZiPr, PhOH X in Mkt za rodbinsko, ohrino in industrijska rabo. Isfotam najbolši švicarski šivalni stroi znamke »Dubied.« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. 2 5 MOVEMBRA OTVORITEV MODNE IN MNiJFAKTURNE ££ TRšOViNE ££ JOS KARÜICN1K = MARIBOR = SLOVENSKA UL. 10. - - - — prodaja Trpežni da reških plaščev! — 'rpežni športni 400 D, modni ševjot 550 D, Velour la 600 D, Velour lula 720 D, gladki suk-neni 800 D, fini moSno-sukne-ni 900 D. MODELI Velour s »Biherette« - kožo 1G20 D, modno sukno s »Ele-0 cirik« 1330 D, Eskimo Velour if , n-ijj if-4 ciriK« i mu u, üsKimo veiour ¡.v; i M »>'i{ I tO) s Panterkanin 1650 D, najno-veiši modeli s Chinchilla Opu- //(?' SCm 2000 D d0 3000 D 7 Vele" //Ji-——7/7/ trgovini R. Stermecki, Celje, "i ta /■''it št. 24. Cenik zastonj. Vsaki * * * kupec dobi darovnico. 1150 Svečama, msfičama in ilaSčičama Pisarne & DJniek, Ptuj PaMHki ulica 8, (pri poiil) •lTP.ii v zalogi prvovrstne voščene oltarne, nagrabavn, p* igiebne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bcK» is barvane svečice za božično drevo po jako nizkih cenak P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstno dičerske izdelke, različne mildavže ter krampuse z* M klavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penast», iS keme in čokoladne obeske po brezkonlcurenčnih «kms za Božič, nadalje različne okraske in božične nakite ta ¿»-žično drevesca. No ¿robno I No deb«W? Pri večjem naročilu trafiko zaboj. Z& obile« obisk s» najtopleje priporočava 1S1» Pisanec » Doil»ž«,ske patrone vseh kalibrov ▼ rmn | ličnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za vinogs®i : de i. dr. — Cenik ognjemetnih predmetov pošlje se na ^ htevo. >Pyrota«, prva jugoslovanska pvrotehnična tovarn«, Caijfl, Zima se bližal Preskrbite s! razno manufaktumo blago pri ta&&. Ffsnio Maler, Mirlber, Glavni trg $tev. 9. Tam dobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, Fkb^ h vseh vrst suskna za moške in ženske obleko po dnevni ceni. M & d* s« s r «"*;!'"»> * ri-r^iMif V'Miríjf I.f^.ri/ vr r Raiiiite denar k ur! Ljudski posojilnici v Celju res. zadraai z Beomjem zstfezi Cankarie« ulica 4 poleg davkarij*» (poprej pri »Belem vola«), hjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek j lačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri. Isrfhdh Kmetje šmsrskega s; ¿za! «i prihranite, ako kipite meaufaSdumio biag» v Celju „Pri solno Strino ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, ki» bar: sukno za moške, volneno za ženske, hlačerino, ibao «fcio, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogovia«, p&vola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisali*, -odeja, dežniki dežni plašči, cefir in plavo plaitno ea sra^c*, i kk>t, čepice in naglavne rute. No cojtsK.e se prepričatil — Za obilen obisk ae priporoča: i Celju s »w üfaktunü in modni trgovini Franc Dobovicnik, Gosposka ulita 15 vsakovrstno blago za obleke, km ¡o Stois» ž» «o tudi najnižje cene, vsled česar slovi iste ftflj rfc m najcenejši nakup raanufaktumega blag«, i&rlVvskl nastavljene*, železničarji, kakor sploh tiran*«, IS k dežela nalašč kupovat, dobijo znaten p En irgma* po«et»aa oddoHs na dshalg. ž&aibBBaaa&iaaai&iBHBiiasasMaaejvaaa lok Drofenil jPredno kupita Slavni trs 9 Caiia Glavni t; g 9 Postrežbo točno! Mera obSno. 3ÖMla blago, oglejte st v manufakturrii trgovini K. Wut» ssfoa-j« nasL Anion Macun v Maribora, Go&pofka uMc« mct.iwt»** m tu i»m*i f u " Izvanredno bogata loterija y Sy. Petru pod Sv. gorami j Oglejte si ealogo in informirajte se o cenah pridno fcrž« Joto Vaše potrebščine v manufakturi, usnju, železnini te Speceriji v detajlni Irgavini ED. SUPPANZ, PRIIM/J igMaBalSTagSgi JM« • ^«J'"^;. >M « n n a E! 3 « a a ■ M ■ ■ 1 n a ii a a ■iS hi v korist zgradbi društvenega doma v Sv. Petru pod Sv. gorami. Loterija obsega 250 izvanrt dno krasnih dobitkov v skupai vrednosti SHT S0m@ Din, -M Vrši se 8. decembra 1925 1. Prvi in glavni dobitek je k/asno uJelano pohištvo iz trdega lesa, politirano, obstoječe iz 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 omare, 1 umivalniku z ogledalom, 1 krasne slike, 1 mize is štirih stolov. 2. »t*! iitjer« šivalni stroj. "j. Zofa in 1 stoli — tapecirani, i. Vreča, 20 kg žgane kave. 5. Kolo (bicikl). t». Vreča bele moke. 7. trsna škropilnica. 8. B'ago za moško obleko. t). Blago zu žensko obleko. 10. Klaftra drv. 11. Fini daljnogled. 12. 21)0 litrov bizeljskega »In». 13. Boks-čevlji. 14. Cela bala finega platna 15. Ena svinja. 16. En zaboj mila. 17. Ena ura. Nadalje sledi: kuhinjska poaorla, ««rvisl. perilo, «rl-lene rute, obleke itd. itd. a a ® w u a a n Srečka stane earno 6*— I).in. Dobijo se pri „Loterijskem odboru Kat. prosv< tnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami". a m ¿k K l r Stua« 8. SLOVi..\SIU GOSPO®AR. Velepražarna kave Meznarlč Rado, tTrgovci» zahtevelfe mnudbel ~mm 2ž>. novembra TSlŽEi, "t P Glavni lm s § štev. 2L rib Suhe gobe, orehe, ▼osek In vse drage deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah: I ANTON FAZARINC, CEL Ji', g^BBBaaBaaMBaaacsaBftBBBaaBBa^aBN^avaBBBroBBegssp .. izbora« tratita!« Vam priporočamo maharii) Bi « jma i* rimo KARO - čevlji Lmeb« dakvnJaa — »oildna nu, MARIBOR, Koroika cesta št, 19 L« natjbcdj« najm&eja, i IIIIRIIlISlIBDIin Ima na izbiro in velike zalogo: kave, riža, mila, sveč, najfinejših čajev, rama, konjaka in vseh vrst špecerijskega blaga po aajniijik cena k. Zamenja tudi žito za najfinejše baSko moko. 1168 10—1 IBIHBBUfll SVEČARNA IN?VOŠČARNA* ■ FRANJO GVIIiAK, S L. BISTRICA proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene s vitke, svečice za božična drevesa, gladke in zvretene ter raznovrstne sveče za trgovce za hišno rabo, kakor g stearmske sveče, kompozicijske sveče, nagrobne sveče (konsumne sveče »Viktorija«), Barok-sveče za lustre, vseh vrst okrašenih sveč in svitkov. g bdehije se tudi medeno pecivo, krampuse, maklavže ter priporočam se vsem g g. trgovcem in cerkvenim ©skrbništvom za izredno in prvovrtsno blago, g Zahtevajte eenikl — Postrežba točna ter solidnal — Cene zmerne! — Tvrdk* odlikovana z zlato kolajno. 3» M S a a Denar mml&žltm ar naibellit In nelvarneli* pri *W Spodnleštajerskl ljudski posojilnici r,i.n.& v Mariboru, Stolna ulica št. i. ki obrestuje hranilne vloge po oaiugodneiil obrestni meri. e s: » m ■s v & K r «■ m- S5 » «i 8D i. e s e? a M «K l«SS^BB«meflSBBBBBBBB«BB»iaStBB»BBBB»iRailBB»»!SBBWB^ S» afflnBBB«S!BnH»B!BBB(BBBflaBBBBaSiBR«aB9BEiBiKB»SiSiKil - Zvonolnarca Zvonoglas, Maribor daje vsem p. n. interesentom na znanje, da vliva razen prvovrstnih bronastih zvonov tudi vse v livarsko stroko spadajoče predmete Is brona, medl in železa. — Vabijo se radi tega vse tovarne, mehaniki, Ključavničarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni trrdki, katera izvršuje vsa naročila hitro, solidno in po zelo nizki cen!. Kupuje se tudi stari kovinski materijah « Vrhunec fino mehanike Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletp.o J jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni »troj sedanjosti ie edino ST0EWER-RE(0RD ijTTiD- Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, batvni trakovi, ogljeni in povoSčeci pšpir vedno v zalogi. Oglasi v „Slov. Gospodarja" imajo najboljU uspeh! t1 BBBBB «iBBiSiBlB^ia. «BKB«»«aiaSiSii«a«Ba»«ifii91»l«lsa Prva žebljarska in žeEezoobrina zadruga v Kropi in Kamni gorici. PIchui 2ebl]ar*k« zadruga, Kropa (Jugoslavija)" [Telefon Interurban Podnart Brzojavk«; Zadrug« Kzc^a, telefon Interurbaa Podnart Žeblji za normalne in «kotirre železnic©, žeblji za ladje, črni aH pocinkani, žeblji za zgradbe, les L t. d., žeblii i% čevlje, Spojke sa cdre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke sa Dodobe, zid, cevi, žlebe L t d, vijaki z maticami. Podložne pločice, Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, mostove, plečenino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. VbI v »atio Btroho apadnjoči žalezni lzdatlki *»o vzopoib in vnlbKh najosnaja« '>JgIlnitFOVkni ocniki n» vaspolao^i- Pvod«jft aauao ns dabalo tvgovoan, 1 . --p" v ružna gospo W>mirwwmtem v Mariboru« V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandro?» eesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vi a bančne posle nafkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tel. računu Wo>m MaMc»! prodajalec »reefe 4ria?M rmmr« loterfl|<& .» , i p ' » ' » » r i r i r > f ■s r i r^r* r * r i r * r i t •% r i r i r i r ^ r i r * r i ✓ ¿n ^ ^ »N IA) »N ^ »a« i^i fcAa »N v^ n« ^ »n . Tlaka*: .Ibksro* m. Cirila f Mariboru, predstavnik: Leo Brože, pas lov od ja v Maribora. — Urednik: Jaauš Golfc, noTiaa* t Maribor» Izdajatelj: Konzorcij >Slovenskega Gospodarje«, predstavnik: Janni Gokc, novinar v Mariboru.