Registered for posting as a publication (Category A) 9 * V Mednarodno LETO OTROKA LETO XXVIII. ■v kitu (THOUGHTS) INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 Izdajajo slovenski frančiškani Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101. Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 a’Beckett Street, KEW* Victoria, 3101 - Tel. 861 7787 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., I Dods Street, Brunswick, 3056, Vic., 3056. 1 tlUkiU K SLIKI NA PLATNICAH: Mati, kjer koli i><> svetu, je vsakemu otroku najbližja. Vsaj morala bi biti: ne le roditeljica, ampak (udi prva in najboljša vzgojiteljica. Uvaja ga v vse lepo in dobro, uči k« občudovati in spoštovati vse okrog nas ter dajati čast Stvarniku, ki nam je vse to podaril pole« življenja. NAROČI IN BERI! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PARI I. and PART II.) Cena I. dela $7.-, II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KAKI.A MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10.- OČE UBOGIH — Vincencij Pavelski (Življenjepisno povest o svetniku je napisal znani pisatelj Wilhelm Htinerinann). Cena vezani knjigi $3.50, nevezani $2.50. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2,- in 3.- (v platno vezana). V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50. STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? — (Vital Vider) — cena $1.00. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI (Baraga in Marija) — 256 strani — Zbral dr. Filip Žakelj — Cena $2.50. BARAGA USLIŠUJE — 468 strani — Zbral in uredil dr. Filip Žakelj — Cena $2.50. Pri MISLIH lahko naročite razne DOKUMENTARNE KNJIGE, ki so izšle v svobodnem svetu po revoluciji in zgovorno služijo za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941-1945). Doma te prilik0 nimajo niti študentje. Pa je prav, da spoznamo dobo tudi iz svobodnih virov. Vse te knjige so prispevek objektivni slovenski zgodovini, ki bo nekoč napisana brez krivljenja resnice. Trenutno imamo na razpolago sledeče dokumentarne knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4. zvezek (zbral dr-Filip Žakelj). Vsaka knjiga po šliri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2,— * V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SVETO" GORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake je brez poštni*1® dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. CELOVŠKE MOHORJEVKE 1979 so Se na razpolago po naših verskih središčih. Sezite po njih! Cena celotne zbirke (štiri vredne knjige!) je $10.—. GORIŠKE MOHORJEVKE 1979 so pošle, čakamo pa nove pošiljke. Cena zbirke štirih lepih knjig je $12.— Zagotovite si jih še pred prihodom! OB MARIJINI ROKI MESEC MAJ je nastopil, žal še daleč ne tako lep in v cvetju kot doma — smo pač na južni polobli in se pripravljamo na zimo. A vendar je tudi pri nas Marijin mesec, ki nam obuja sto spominov: na šmarnice, morda na Marijin oltarček v domači družinski sobi, ali na okrašeno Marijino kapelico ob koncu vasi... V maj je postavila Cerkev tudi praznik Marije Pomočnice kristjanov — 24. MAJA — ki jo Slovenci kot MARIJO POMAGAJ častimo za našo posebno zavetnico. Na gorenjskih Brezjah kraljuje, v našem narodnem svetišču. Zvestoba Mariji je v teku stoletij reševala naš narod, reševala Je tudi naš izseljenski rod zadnjega stoletja, da se ni v tujini Popolnoma izgubil. Koliko naših ljudi je prav Marija po dolgih °vinkih zopet pripeljala na pravo pot: v Cerkev, k zakramentom, v naročje svojega Sina. Vsakdo izmed nas se ima za kaj zahvaliti kateri božji, vsakdo izmed nas jo ima kaj prositi. Prav s tem namenom bi rad tudi letos ponovil željo Slovencev, so pred dvema letoma, zbrani na evharističnem kongresu v Filadelfiji, za nas vse enoglasno sprejeli tole resolucijo: VSAKO LETO, NA PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE '2 BREZIJ, KI VARUJE SLOVENSKI NAROD IN SLOVENCA IZROČILA V SVETU, 23. MAJA, BOMO V SVOJIH DOMOVIH PRIŽGALI SVEČE. PREŽIVELI BOMO VEČER v Mislih na krščanska izročila, ki so stoletja Rodila naš rod v domovini in oblikujejo danes ^as v svetu in po nas narode med katerimi '*VlMO. VABIMO VSE SLOVENCE V DOMOVINI IN VSE ROJAKE SLOVENSKEGA IZROČILA V SVETU, DA SE nAM PRIDRUŽIJO. |udi mi Kot Nc pustimo letošnji večer 23. MAJA iti mimo, ne da bi s svojo družino sodelovali in prižgali svečko spomina, sem nekako že lani zapisal: večer ob Mariji, v prijetnem t^čem zatišju, bo tudi tebe in tvojo družino duhovno poživil r ,Zc*ru^ s tisoči rojakov po svetu in v domovini. Ob Marijini 1 bomo boljši kristjani, ob močnejši zavesti tisočletnega narodna izročila pa tudi boljši Slovenci. flas 'V/et*no ve^ temnih oblakov se zbira nad svetom: obdaja 2e,Sduh°vna revščina in moralno propadanje, obenem pa je tako pr^,°8r°žen svetovni mir, svoboda narodov, človekove osebne ICe • • • Saj se zdi, da ima zlo vedno več oblasti. Morda je k na vse to g°rnj‘ Poziv Se bolj upravičen in naša prošnja ar‘ji še potrebncjša. jailc ^ Mariji se je obrnil z lepo molitvijo tudi sedanji papež c?- Pavel II. ob začetku našega leta. Po nagovoru za dan miru r: )ozJ& 135» MIXLI rn c/oues/re L. 28 — MAJ 1^9 — ŠT. 5 VSEBINA: Ob Marijini roki — Urednik — stran 129 Psalm o materi (pesem) — Ivan Pregelj — stran 130 Materinski dan — Karel Mauser — stran 131 Nekaj misli o delu — Po A. D. — stran 132 Zopet se je zamajalo . . . (Kotorski potres) — stran 134 Ni treba v daljave . . . — Jaka Naprošen — stran 135 Slovenska zastava. — Iz “Mladike” — stran 136 Mlada mati (črtica) — Erika Wrolich — stran 137 Po Etničnem radiu — televizija — stran 138 P. Bazi lij tipka ... — stran 140 Izpod Triglava _,stran 143 Glejte, da vas kdo ne premoti!” (Binkoštniki) — stran 144 Moja mati — Iz zapuščine J• Mačka — stran 146 Končal je cotovanie . . . —P. Bazi lij — stran 147 Pota božja (povest-nadaljevanje) — Srečko Selivec — stran 148 Pozdravljen, otrok ! S(ran [4^ Naše nabirke _ stran 150 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 152 Z vseh vetrov — stran 154 Kotiček naših malih — stran 156 Križem avstralske Slovenije — stran 157 IVAN PREGELJ: Psalm o maferi v vatikanski baziliki je pokazal na slovito Michelangelovo Mater božjo z mrtvim Sinom v naročju — znamenito Pieta — in takole vzkliknil k Mariji: MATI, KAJ POMENI, DA TI V NAROČJU LEŽI MRTVO TELO SINA, KI SI MU DALA ŽIVLJENJE? PROSIMO TE: OBVARUJ VSE MATERE TEGA SVETA NASILNE SMRTI NJIH OTROK ! OBVARUJ JIH MUČENJA, SUŽENJSTVA, UNIČEVALNIH VOJN; PREGANJANJA IN KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ IN JEČ ! OHRANI JIM VESELJE PORODA, ZAŠČITE IN RAZVOJA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA! V IMENU TEGA ŽIVLJENJA, V IMENU ROJSTVA GOSPODOVEGA: IZPROSI NAM MIRU IN PRAVIČNOSTI V SVETU ! MATI MIRU, PROSIMO TE, STOJ NAM VSAK TRENUTEK OB STRANI ! DAJ, DA BO TO LETO — PO ROJSTVU IN SMRTI TVOJEGA SINA — LETO MIRU !. .. Lepa in preprosta molitev, pa tako globoke vsebine. Kot nalašč za Marijin mesec maj, ob mislih na praznik Marije Pomagaj in ob mislih spomina naših mater. Ko bi jo le svet velikokrat ponavljal, ko bi jo naše družine velikokrat molile z globokim razumevanjem ! Urednik „Nlč ni bolj svetega, kakor žena, ki Je rodila! Nič večjega ni, kakor Je njena ljubezen. Po materah šele smo sl bratje, po materah ena družina I Videl sem mater dojiti tuje dete, videl sem in sem Jokal. Videl sem skrb očetov. Kje Je? Ljubezen mater je presegla pravico moža. Zakaj Jo Imenujejo slabo? Ker je ženska? Zakaj jo ponižujejo? Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater. Najsvetejši ljubijo Najčistejšo. Mati, tvoje Ime je sveto — tvoje Ime Je sladko v veke ... “ Materinski dan V ČASU hlastanja za materialnimi dobrinami tudi materinski dan marsikje postaja le še priznanje telesne odvisnosti od tistih, ki so nam dale življenje. Prav tako pa je mnogo mater, ki svojega bistvenega poslanstva, ki temelji na duhovnosti, ne vrše več, ampak gledajo v otrocih material, ki ga je v življenje treba spraviti tako, da bo gmotno utrjen in da se mu bo dobro godilo. Filmska umetnost, televizija in poplava umazanih magacinov je marsikdaj kriva, da se je žensko telo, v katerega je Bog položil celice družinskega življenja, postavilo na umazan temelj človeških nagonov. Zavoljo tega se množijo razporoke, razdrta ognjišča in st polnijo domovi z otroci, ki imajo mater in jo vendar nikoli ne bodo imeli. Reklame, od cigaret do najbolj nepotrebnih stvari, porabljajo žensko in njeno dostojanstvo za svoje namene. Razporoke filmskih igralk ■n njih blamaže polnijo kolone časopisov na prvih straneh in propaganda za filmske predstave porablja slike, ki morajo nujno ubijati v mladini čut, da je materinstvo duhovna dobrina in najgloblje bistvo vsake Ženske. Izkvarjena mladina ne more biti v stanju graditi nevega boljšega sveta, v bližnji bodočnosti more spodkopati samo še zadnje temelje, ki so že načeti. Krivda, da se s tako mo?jo širi pornografija in načrtno ubijanje duhovnosti, je predvsem v javnosti, v ljudeh, ki dopuščajo, da se pod krinko umetnosti prodajajo stvari, ki dejansko z umetnostjo nimajo nobene zveze, pač pa z umazanim denarjem polnijo blagajne tistim, ki so na vest in na odgovornost že zdavnaj pozabili. Krščansko pojmovanje materinstva in vzgoja otrok k viteštvu do deklet in žena, je nujna, naravnost obupna potreba v svetu, v katerem živimo. Mladina, ki svoje vzore išče v filmskih igralcih in igralkah ter v razbitem družinskem življenju teh ljudi, ki se poročajo in razporočajo, nam ne more in nam ne bo ustvarila družin, v katerih bo materinstvo biser in odgovornost vcdnik. V družinah, kamor bodo prihajali umazani ^agacini in kjer bodo po stenah viseli koledarji, ki ZaČenjajo in končavajo leto s slikami, ki ženskost prikažejo na bezniški način, ne pričakujmo blagoslova. Krščansko pojmovanje materinstva nam vsako leto skušajo okrepiti materinski dnevi. Ni bistvo teh Prireditev, da so. Bistvo je v tem, da otroci, skupno s s,ar5i znova podoživijo vez, ki jih druži in ki je pripeta na četrto božjo zapoved: Spoštuj očeta in mater! ... Ne potrebujemo sladkih, cukrenih besedi o materin-slvu, zakaj tudi ljubezen mater do otrok ne temelji samo na čustvu. Potrebna je v prvi vrsti odkritost in Pravo duhovno pojmovanje. Zavoljo sladkih besedi se e nobeni materi ni godilo boljše. Godilo se ji bo dobro le tedaj, če bodo naši otroci v življenju znali Postaviti svoje zakone na duhovni temelj in tako uresničiti želje svojih mater. V tem je bistvo in vrh spoštovanja do mater. V zvezi z materinskim dnevom bi omenil še tole: to moderno stoletje potrebuje še en spominski dan — Dan zapuščene starosti. Če bi na materinski dan šli po domovih za stare ljudi, našli bi sedeče ob oknih starke, s suhimi, kitastimi rokami v naročju. Čakajo na tiste, katerim so nekoč v svojem telesu dale zibel za življenje. Nič ni ostalo od lepote, komaj si moreš misliti, da jih je nekoč ožarjal sij materinstva. In vendar — v življenju so opravile svojo sveto nalogo kakor milijoni drugih mater, pestovale so, v nočeh vstajale in z dobrimi, mladimi očmi sledile prvim korakom svojih otrok. Vse je prešlo, prokletstvo tega stoletja, ki je uživanje, jim je vzelo otroke. Toda v razpadajočem telesu je še misel na preteklost, prvi jok otrok in njih prve bolezni. Šli so otroci, nekoč morda polni sladkega govorjenja, ki pa je bilo samo na jeziku. Morda za materinski dan od daleč nekje še kane karta za dvajset centov in teh dvajset centov drže stare roke pri oknu. Dvajset centov — za štirideset ali petdeset let ljubezni . . . Ne zamerite mi misli: odkrit in plemenit materinski dan naj bi poleg prireditve pokazali še na ta način, da bi naši otroci od svojih skromnih prihrankov zbrali darilca za zapuščene matere vsaj v enem domu za stare ljudi. S tem bi se naučili spoštovati bistvo materinstva, ki ni samo v moji materi in ne samo v tvoji, ampak v vsaki, pa najsi nosi najbolj moderen klobuk z rožami in pcrlami, ali pa samo izprano ruto. Krivda na odraslih je, da se vzvišenost materinstva otrokom prav ne približa in krivda temelji v duhovni revščini, ki iz leta v leto postaja večji problem. Mnogo zunanjosti, mnogo govorjenja — in s to fasado zakrivamo prazne vodnjake svoje duše. Če sc v nas samih ne vzdigne pojem materinstva do onostranske vrednote, potem tudi svojim otrokom iz svoje revščine nimamo kaj dati. Naj bi bil vsak materinski dan — dan dobrih in plemenitih misli ne samo pri majhnih otrokih. Tudi pri velikih, zakaj vsi smo bili nekoč otroci. KAREL MAUSER NEKAJ MISLI O DELU s predanostjo in čustvom odgovornosti opravljal, dokler ni bilo končano. V tem je vsa modrost, ki pa je danes velikokrat tako malo upoštevana. Človek mora sprejeti kar pride, in opravljati to, dokler ne najde kaj takega, kar mu bolj "leži”, kar lažje in uspešnejše vrši. Ljudje imamo različne sposobnosti, različne darove, pa tudi različne izkušnje ter veselje do različnih opravil. Vsak ima pravico “iskati srečo”, pravi že zdrava logika, torej tudi iskati tako delo, ki ga bo zadovoljevalo in mu omogočalo dostojno življenje. Pred nekaj leti sem bral članek poročevalca znanega NEW YORK TIMHS-a, ki je povpraševal med pobiralci smeti in odpadkov velemesta New Yorka, kako se počutijo na svojem delovnem mestu. Vsi vprašani so mu odgovorili, da so kar zadovljni, da so primerno plačani — zaslužili so takrat preko $12,000 na leto — in da bi kar radi ostali na svojih mestih. Poročevalec je šel in povpraševal tudi njih žene in otroke, kaj sodijo o moževem oz. očetovem poklicu in delu. Tudi njih odgovor je bil, da so zadovoljni, da mož. oz. oče zasluži dovolj za dostojno življenje družine in jim ničesar ne manjka. Iz razgovora je poročevalec tudi spoznal, da je med pobiralci smeti in odpadkov v New Yorku celo precej mož, ki so uspešno končali srednjo šolo. Nekdanji odnos do službe pobiralca smeti in odpadkov — sedaj imenujejo ta oddelek mestne uprave “sanitarni oddelek” in nekdanji smetarji so “sanitarni uslužbenci — se je spremenil. V njem njegovi sedanji pripadniki ne vidijo nič manjvrednega, kaj šele nečastnega. Pa tudi ostalemu prebivalstvu poklic pobiralca smeti nima več prizvoka, vsaj v ameriški — pa tudi avstralski — družbi ne. Ko se newyorški pobiralcc odpadkov umije in preobleče, ali ko za weekend družino s svojim avtom odpelje na izlet, bi ga ne ločil od bančnega ravnatelja. C e ne bo za drugo rabo, bo pa “krave pasel” ali p® “ceste pometal”, smo rekli pred leti v stari domovini. Sedaj sta oba poklica vsaj v »Ameriki kaj spoštovana in tudi dobro plačana. Kravji pastirji — kavboji —' so postali dandanes posebno moderni in njihove hla£c kavbojke so prišle v rabo po vsem zahodnem sveti* ter delno celo v vzhodnem, četudi jih hočejo komunisti vsaj uradno nekako odklanjati in označevati kot znak “propadajočega Zahoda”. Časi, ko je bil tovarniški delavec slabo plačan, je kmet gledal nanj nekako zviška ali vsaj postrani’ so že davno minili, ne le v Ameriki ali pri nas v Avstraliji, ampak tudi v Sloveniji. Tam sili mladin® s kmetov v tovarne, kjer vidi lažje in boljše življenje-kjer se ni treba “mučiti od ranega jutra do pozne?® SVETOVNOZNANI bengalski pesnik R. Tagore je nekoč zapisal: Sanjal sem, da je življenje le neskončna radost. Pa sem se zbudil in spoznal, da je življenje napor. Potem sem delal in doumel, da je v delu radost. Da, v delu je radost, delo izpolnjuje naše življenje in mu daje vsebino. Zadovoljstvo nam prinaša sleherno clelc, če ga opravljamo z voljo, če se znamo in hočemo vživeti vanj. Dela so najrazličnejša in seveda bi bil vsakdo najbolj zadovoljen, če bi dobil in opravljal tisto delo, ki mu je najbolj všeč, da bi mu tako delo princišalo dovoli sredstev za njegovo in njegove družine življenje. Oton Župančič je v pesmi ZLATA PTIČKA zapisal: Tretji fantič zgodaj vstajal, hodil je na delo, ko zvečer domov sc vračal, pa zapel veselo. Kljub trdemu delu skozi ves dan je fantič ob koncu, ko je svoje delo opravil, ko je svojo dolžnost izvršil, veselo zapel. Ta fantič ni premišljal, kako je na svetu hudo, kakšno težko delo ima, kako malo mu to prinaša. Zgodaj je vstajal, šel na delo, se tega odločno lotil in ga mimo večera” za skromno preživljanje in se bati iz meseca v mesec, da ti “davki zavijejo vrat”. Slovenske kmetije zlasti v višjih krajih samevajo, prenekateri nekdaj ponosni kmetski domovi stoje prazni in skozi razbita °kna tuli veter, kot je že lep čas tega pisalo o tem ljubljansko “Delo”. Sleherno delo je častno, duševno in telesno, ročno 'n strojno. Če bi vsako prinašalo enak dohodek ali vsaj omogočalo približno enako, človeku primemo življenje, bi na razlike v delih veliko manj dali. Tedaj bi si res vsakdo skušal najti tisto delo, ki mu je najbližje, za katero se čuti najsposobnejšega, pri katerem se najboljše počuti in pri katerem je najbolj učinkovit. Take enakosti pa ne bo nikdar in nikjer. Prazno je komunistično obetanje, da “bo vsak dobil po svoji Potrebi", vsak pa naj bi “delal po svoji sposobnosti". Človek je po svoji naravi tako različen. Različne so njegove sposobnosti, različne tudi njegove želje in potrebe. Dogaja se večkrat, da imajo tisti, ki imajo najmanj sposobnosti, največje želje in potrebe. Dogaja se tudi, da tisti, ki imajo velike potrebe, nimajo prav nobene volje, da bi s poštenim delom ustvarili sredstva Za zadovoljitev teh potreb. Zgledov za to ima vsak dovolj v svoji okolici. Če jih nimamo, pa samo malo Pobrskajmo po časopisju, pa bomo hitro odkrili, kaj ljudje vse hočejo od skupnosti, od družbe, ki pa ji sami niso pripravljeni ničesar dati. Prav v tem odnosu prenekaterih ljudi do družbe in do življenja je treba iskati vzroka neštetih težav modernega časa in svobodnega sveta. Nekdaj je veljalo načelo, da je vsakdo dolžan skrbeti za svoje življenje,. skrbeti za svoje vsakdanje potreb- Ce živi otrok sredi prepirov, se nauči prepirati. Če živi otrok sredi strahu, se nauči bati se. Če živi otrok sredi pomilovanja, se nauči sam sebe pomilovati, če živi otrok sredi ljubosumnosti, se nauči sovražiti. Če otroku dajemo poguma, se nauči imeti zaupanje. Če otroka pohvalimo, se nauči priznavati druge. Če otroka iujbimo, se nauči ljubiti, če otroka spoštujemo, se nauči postaviti si cilje, če z otrokom „fair“ ravnamo, se nauči pravičnosti. ščine, skrbeti za ženo in otroke, če je imel lastno družino. Če je bil kdo brez dela, je to težko prenašal in še težje čakal, da bo lahko zopet redno skrbel za sebe in svoj dom. Dandanes je veliko ljudi, ki brezposelnost ne smatrajo za začasno težavo, ki jo je treba čim preje premagati: življenje od javnih podpor so si enostavno izbrali za svoj “poklic”. Pri tem pa niti niso zadovoljni z malim: odklanjajo skromno, preprosto življenje, hočejo imeti vse in vsega v izobilju kot “vsi drugi"... Ne mislim pri tem na upokojence, ki so si z leti dela svojo skromno pokojnino pošteno zaslužili, kakor tudi ne na invalide in bolnike, ki jim podpora nadomešča redno plačo. Tudi brezposelni, ki resno a brezuspešno iščejo zaslužek, so vredni vsega našega razumevanja. Jih je pa danes žal kar precej po svetu, ki jim dela ni mar: država jim enostavno velja za institucijo, ki jih mora živeti. Taki so v breme družbi, žive pa na račun tistih, ki so pridnih rok. Stari slovenski pregovor pravi: “Kdor ne dela, naj ne je!” Sveti Benedikt je naročil svojih samostanskim sobratom: “Moli in delaj!” Naš pesnik Valentin Vodnik pa je nekdaj svaril: ... Lenega čaka strgan rokav, pal’ca beraška, prazen bokal. V delu je radost! Žal je danes po vseh industrijskih deželah na tisoče in tisoče ljudi, ki bi radi uživali to radost, pa jim ni dano. Bog daj, da bi jim bila kmalu želja izpolnjena, saj zaslužen kos kruha pridnemu vse slajše tekne, kot pa podarjen. Po A. D. če živi otrok sredi odkritosti, se nauči, kaj Je resnica, če živi otrok sredi prijaznosti, se nauči, kako lepo je živeti v tem svatu. Zopet se je zamajalo Velikonočno jutro 1979. Jadranska obala se je stresla v nekaj strašnih sunkih. Pustili so bedo in razvaline. Mrtvih 104, nad tisoč več ali manj ranjenih, preko 80,000 ljudi brez strehe in najpotrebnejšega. Gmotne škode na porušenih stavbah pa še sploh ni mogoče dokončno oceniti ... SVET, na videz tako trd in vase zaljubljen, se je spet zganil. Po poročilih prihaja pomoč od vseh strani. Tudi iz naše Avstralije, od priseljencev in ostalih ter od raznih organizacij. Naš ministrski predsednik M. Fraser je nakazal avstralsko prvo pomoč — ček za 100,000 dolarjev. Obenem je avstralska vlada ponudila brezdomcem vselitev k nam po hitrem postopku. Med poročili s potresnega področja so poškodovane domala vse cerkvene stavbe, naj bo katoliške ali pravoslavne. Nekatere med njimi so sunki zrušili do tal, mnoge druge razmajane bo morala zdaj porušiti človeška roka. Na presenečenje vseh p it ni poškodovana znamenita stolnica sv Trifuna v Kotorju, ki stoji tam že od dvanajstega stoletja. Močno je poškodovana kotorska župna cerkev, dočim je — kakor po čudežu — ostala v sklopu iste cerkve popolnoma nepoškodovana kapelica, ki je posvečena kotorskemu rojaku, kapucinskemu patru bi. Leopoldu Mandiču. Tudi cerkev Gospe od škrpjeva — otoček sredi Boke Kotorske — ni utrpela skoraj nobene škode. Na potresnem področju deluje že dolgo vrsto let večje število sester raznih redovnih skupnosti. Vse so se takoj vključile v delo za pomoč ponesrečencem. Med redovnimi sestrami pa naj posebej omenim slovenske sestre frančiškanke Brezmadežne, torej sestre iste kongregacije, ki deluje med nami v Avstraliji. Ko so jih po vojni v Sloveniji pregnali iz samostanov ter jim prepovedali redovno obleko, so se nekatere odpravile proti Črni gori, Tam je primanjkovalo bolniških strežnic in so jih res z odprtimi rokami sprejeli. Ob žrtvah za bolnike, ostarele in umobolne so v novi domovini pognale korenine in si polagoma ustvarile svoje domove. V teku let so dobile med domačimi dekleti celo redovni naraščaj: ustanovile so samostojno redovno provinco, ki ima danes 75 sester, med njimi okrog trideset Slovenk. Poročilo pravi, da so bile v velikonočnem jutru ob času potresa naše sestre že v kapeli. To jih je rešilo, kajti stavba kapele je nekako zdržala sunke. Vse sestre so nesrečo zdrave preživele — zasulo in ubilo je le eno starko, njih varovanko, dočim je druga za posledicami umrla kasneje. Zelo pa so trpele njih redovne hiše. Potres je porušil sestrsko hišo v Dobroti: tam sestre zdaj bivajo deloma pod šotori, deloma pa v hišici poleg samostana, ki na srečo še stoji. Prav tako Ruševine ene izmed cerkvic nad jadransko obalo je popolnoma porušen njihov dom v Petrovcu, kjer so sestre sprejeli začasno pod streho dobri sosedje. Tudi sestrsko hišo v Djenovičih so potresni sunki zrušili. Slovenska verska središča v Avstraliji posebej nabirajo prav v pomoč verskim objektom potresnega območja, ki so v takihle in podobnih primerih skupne nesreče nekako porinjena ob stran in se jih javne nabirke navadno niti ne ali pa komaj dotaknejo. To smo spoznali pri preteklih naših potresih in skušali s svoje strani pomagati prav tam, kjer je uradna pomoč pokazala svojo hibo, četudi bi je ne smela. Zdaj smo nekaj že nabrali in tudi naše sestre so že poslale del od svojega preizkušanim sosestram v pomoč. Se pa še vedno obračamo do darežljivih rojakov. Sleherni dar bo hvaležno sprejet in odposlan v prave roke. Ni treba v daljave... Wjfijl ODRASLI o otrocih • • ■ takole govorijo in pišejo: — Pri nas je življenje otrok povsem zavarovano in brezskrbno. — Otroci so središče naše pozornosti. '— Našim otrokom ničesar ne primanjkuje. — Za otroke gradimo vrtce, šole, razne varstvene “stanove, igrišča, zabavišča, počitniške domove . .. — Nudimo jim sodobno izobrazbo in vzgojo. Za nJ'h tiskamo knjige, revije in prirejamo mnoge tele-v'/ijske oddaje. "— Pri nas so vsi otroci z vsem, kar potrebujejo za srcfno in veselo življenje, v najpopolnejši meri preskrbljeni. °TROCI o sebi NAJMLAJŠI, ŠE NEROJENI, SE BOJIJO Trepetamo za svoje življenje v mamicah. Vsak C|>utek nam ga lahko ugasnejo in odvzamejo. Pri tem p,s ne bo nihče branil. Tudi mamice in očetje ne. rcl’ričali so jih, da bo za njih dobro, če sc nas *nebijo. Dogovorili so se, da naše dobro začeto živ-P njih ni zaželjcno. Toda za nas je pomembno. 0 radi bi živeli. — Ali nimamo pravice do rasti Jega življenja ? Zakaj je že začetek našega življenja iiy".Hazni, ali nas bodo močnejši in silnejši pustili ct' ■ Zakaj nas nedolžne obsojajo na smrt ? DOJENČKI SO PREPLAŠENI d ''edno bolj nas ie strah, ker smo prepuščeni Mm. ij nc m0rc|0 nadomestiti mamic, čeprav pravijo, n, n‘|s 'niajo radi. Z nami ravnajo naučeno, nc pa po - ns'4° Mamice za nas nimajo časa: zaposlene so hran h. u,eKnei° nam dati svoje materinske n.. ’ nc nlcgncjo nas za dalj časa pritisniti k sebi in °5rcčiti. MAJHNIM OTROKOM JE HUDO — Sredi najmočnejšega spanja in najlepših sanj nas starši dvignejo iz tople domače posteljice in nas nosijo v zgodnjih jutranjih urah, ko je še trda noč in je zrak tako zelo strunen in onesnažen, v varstvo. Čeprav tam za nas skrbijo, ni tako kot doma pri mamici in očku. Težko čakamo, da nas pridejo starši iskat. Včasih jih dolgo ni. Tedaj se počutimo kakor odvečna prtljaga v garderobi. Hudo nam je in jokamo. OTROŠKI SVET JE OGROŽEN — Vedno bolj smo utvsnjeni. Oblačiti se moramo po okusu odraslih. Za igranje nam dajejo puške, pištole in- tanke. S takimi igračami se privajamo nasilju, brezobzirnosti, surovosti in sovraštvu. Pripovedujejo in prikazujejo nam prizore ter zgodbe, polne nasilja, mučenja ljudi in živali, krivičnosti in hudobije, ki v nas stopnjujejo strah in napadalnost. Z besedami in dejanji rušijo v nas vero v Boga ljubezni in dobrote, ki ie najsvctlejše in najtoplejšc sonce našega otroškega sveta. Živimo v vedno večji razdvojenosti in negotovosti. NERAZUMEVANJE ODRASLIH DO OTROK — Odrasli nas s svoiimi avtomobili in prikolicami izrinjajo z zelenic in igrišč ter nas s tem prisilijo, da sc igramo na smetiščih in pri posodah za odpadke. — V' prepričanju, da jesti kruh ni moderno, ker redi, ga nam ne dajejo in ga mečejo proč. Tako ga ni niti za tiste, ki trpijo hudo lakoto. — Dresirajo in učijo nas, kar je njim v korist. Vsiljujejo nam svoja narejena doživetja, ki so nam tuja. — Naše sposobnosti izrabljajo zase in zlorabljajo proti drugim. — Imajo nas za poskusne zajčke, na katerih preizkušajo razne načine učenja, vzgoje in zabave. — Z nami ravnajo na razne načine nasilno in gospodujoče, brez čuta za naš otroški svet. — Tako nas silijo, da svoie roke krčimo v pesti, namesto da bi jih Sirili v dlani. — Radi bi bili dobri otroci. To pa bomo, če odrasli ne bodo več tako ravnali 7 nami. Upanje, da se nam ne bo več treba bati za življenje, varnost in lepo otroštvo, nam prižiga Mednarodno leto otroka. Želimo, da bi bile v tem letu odpravljene vse krivice in vsa nasilja. Potem tudi mi ne bomo rasli v krivičneže in nasilneže. V “Mavrici”, slovenskem mladinskem verskem listu, sem našel gornji članek o našem letu 1979 — MEDNARODNEM LETU OTROKA. Vreden je, da ga nudim tudi bravcem avstralskih “Misli”. Tudi nam vsem da misliti in če smo pri tem povsem iskreni, nas postane morda celo sram. Tako radi bi se namreč prepričali, da je proslavljanje LETA OTROKA potrebno samo zaradi nesrečnih ctrok daleč od nas, v nerazvitih deželah. Ti revčki sc zares potrebni, da se jih svet spomni s svojo pomočjo in sočutjem (Marsikdo pa tem mislim še farizejsko prida: “Hvala Bogu, da mene pri tej akciji svet prav nič ne potrebuje, saj ima drugih, sposobnejših in petičnejših, več ket dovolj .. .”) Res: pri vsem tem, ko se oziramo v brezkončne daljave, pozabljamo na probleme modernega življenja tik pred lastnim nosom, morda celo v lastni hiši. Tudi krog nas se pretaka življenje, katerega del smo mi «— in naši otroci. Zažcljeni in nezaželjeni. Tudi tisti, ki bi morali biti, a jih ni več: ugasnili so še pred rojstvom v znamenju svobode, ljubezni in bratstva, svetovnega skrbstva za mladi rod . . . Že ob zgledih, ki jih vidimo okrog sebe, postane besedilo Listine Združenih narodov o otrokovih pravicah tako plitvo, njegova vsebina pa tako daleč od krute realnosti. Nič manj kot splošna Deklaracija o človekovih pravicah, ki so še vedno teptane. Zlasti ob mislih na uzakonjen splav po tolikih državah-pod-pisnicah obeh listin pa — vsaj meni — izzveni idealna vsebina kot pravo norčevanje iz življenja in svobode. Katero življenj je potrebnejše svetovnega varstva, kot ravno komaj začeto življenje pod materinim srcem ? Če je kaj otrokovih pravic na tem svetu, potem je njegova od Boga dana pravica — pravica do nadaljevanja življenja, ki sc je že pričelo. In vendar .. . Sicer pa je danes človeštvo zadovoljno s prav vsakim, j 5e tako majhnim korakom, ki je storjen v skupno dobro-Svetovni položaj in strah pred bodočnostjo nas je napravil take. Zato nas še tako malenkostno in morebitno izravnanje razlike med idealnim besedilom Listine 0 otrokovih pravicah in dejanskim stanjem po svetu more samo razveseliti. Pa tudi prepričati, da je končno le vredno praznovati Mednarodno leto otroka. JAKA NAPROŠEN SLOVENSKA ZASTAVA Prav je, da vemo, kaj mislijo o slovenski zastavi naši zamejski rojaki. Članek sen1 našel v tržaški reviji MLADIKA in odborov naših izseljenskih društev. V ZAMEJSKEM tisku smo pred nedavnim spet opazili upravičene pritožbe, da nam večkrat ni jasno, kakšna je točno slovenska zastava. Pomote pri zaporedju barv so včasih take, da imamo nehote opraviti z jugoslovansko, hrvaško in celo z moravsko deželno zastavo. Pridružujemo se pozivom, da je treba paziti no točnost, kot moramo paziti na točnost recimo pri izpisovanju svojih priimkom. Zastava je kot simbol vredna največjega spoštovanja, spoštovanje pa izključuje nemarnost ali celo neznanje. Praktično si lahko pravilno zapovrstjo bele, modrc in rdeče barve enkrat je vreden ponatisa, zadnji odstavek pa resnega premisleka — Ur. za vselej zapomnimo tako, da upoštevamo abeced"' vrstni red. S tein na še ni konec nejasnosti odnosno dvoumno1'11 v zvezi s slovensko zastavo. Obtsajata namreč d’’6 slovenski zastavi, ena /. rdečo zvezdo in ena brez °ic’ Vsi vemo, da ie prva uradna zastava Socialistih republike Slovenije, druga na nacionalnn, historifn9' Razlika je tako jasna, da bi o tem sploh ne smelo •>' polemik. Ne mislimo tu načenjati političnega oziroma idejne#*1 problema, ki sicer obstaja, kot je seveda obstajal. ^ jc bila za SRS (prej LRS) uvedena zastava z zvezdo. Pristaši so pojmovali v tem uzakonitev iz NOB, nasprotniki pa samovoljno prikrojevanje tradicionalnega simbola ter so pri tem tudi uporabili zelo oster izraz “oskrunjenje”. Kvečjemu bi se tu lahko vprašali, če je spreminjanje zastav na splošno nevtralno, pozitivno ali negativno dejanje. Po našem mnenju ie negativno, in to mimo vsakršnega idejnega razloga. Smo namreč za koti-nuiteto v smislu tradicij: naša zgodovina je tako razsekana na vedno nova obdobia z vedno novimi situacijami, da imamo trajnih vidnih simbolov, ki bi pričali o naši povezanosti v krajih in časih, zelo malo. Zastava bi lahko bila eden takih povezovalnih elementov. Za zgled so nam Čehi in Poljaki, ki so po zadnji vojni prišli v enak političen položaj kot Slovenci v matični domovini, pa sc jim ni zdelo za malo ohraniti svojih tradicionalnih zastav, ki sta veliko pomenili že prejšnjim rodovom. To jc pač stvar posluha ze vrednote in dimenzije, to jc problem čuta za zgodovino, ker je hkrati jamstvo tudi za zrelo planiranje bodočnosti. Do tu so naše misli odprte slehernemu stališču, ki lahko svobodno dokaže niih pravilnost ali nepravilnost. Kot Slovenci v zamejstvu pa absolutno ne moremo sprejeti bolj ali manj prikritih poskusov, da bi bila naša narodna, tradicionalna zastava izrinjena iz javnosti. Na zastavo z zvezdo gledamo — ponavljamo — kot na uradno zastavo SRS in kot spomin na partizanske čase (čeprav partizanstvo ne more biti sinonim za eno samo od njegovih komponent, to ie za bivšo KPS). V historični zastavi pa vidimo barvne simbole vsega slovenskega naroda. Ta zastava ie nad strankami sedanjosti in preteklosti. Simbolizira nam boje in sanic slovenskega naroda v vseh časih in ne le od nekega določenega sodobnega datuma dalje. Ta zastava jc plapolala v dobi taborov, v časih narodnega prebujanja in uveljavljanja. Predstavlja nam vidni simbol tiste prisotnosti, na katero sc v teh krajih ogroženosti sklicujemo ne od leta 1945, marveč že tisoč tristo let. Kdor bi skušal to starodavno zastavo potiskati v kot, bi bil strankar najhujše vrste. Dokazal bi, da zaničuje našo preteklost. Mlada mati E«. TRUDNA in slabe volje sem stala na postaji ‘n čakala vlak. Ljudje so hiteli mimo mene — vsem se je mudilo. Tudi meni. Domov. Tam me le čakala družina — mati, otroci, mož, delo: Pospravljanje, kuhanje, likanje plenic .. . Nervozno sem pogledovala na uro. Še pet fninut ? Nenadoma zagledam sošolko iz gimnazijskih let. Dolg, usnjen plašč ji je pokrival vitko postavo, nosila je modne škornje z visokimi petami, v roki torbica iz pravega usnja. Okoli perfektno našminkanega obraza so se poigravali kodri, ki lih je pravkar frizer pobarval in skodral v ime-n"no moderno pričesko. Ko me je zagledala, se je prijazno nasmehnila. Komaj pa me je njen pogled celo zajel, se je l)rej še odkriti smehljaj umaknil takemu, ki je rQzkri\>al vse njene misli. Da, v njenih očeh sem res pomilovanja vredna. Njej so do sedaj s,!ah le veseli, sončni dnevi. Študirala je, starši '° jo razvajali, imela je bogatega prijatelja, pr°stega časa in užitkov polno mero . .. Jaz pa. . . Prav tako stara enaindvajset let, sem stala tu — niti oblečena niti počesana po najnovejši modi, na glavi debela ruta, ki je zakrivala mastne lase. Ni bilo zaradi denarja, ampak druge skrbi so stopile sedaj v ospredje; tiste o modi so se mi zazdele precej nesmiselne, nevažne, odveč. Vedela sem za pomanjkljivosti, ki me je opozarjal nanje prijateljičin pogled. A doslej se jih nisem zavedala. Šele očitajoči smehljaj njenih ust mi je to povedal — kruto in neusmiljeno. “Koliko otrok imaš ?” “Dva,” sem priznala in zardela, kot bi se mi bilo treba sramovati lastnih, tako zlatih, zdravih otrok. “In sedaj še tretji ? . . .” Moj Bog, mar je dandanes že greh imeti dva ali več otrok ? Mar jo je moj trebuh motil ? Saj je moj, moja kri, moje meso, moja volja, ki si mi jo drzne očitati. "Pogum imaš!” Zvenelo je, kot bi rekla: “Smolo imaš!” Končno je prišel vlak. Voščili sva si mnogo sreče in šli vsaka svojo pot. Vsa izmučenost, potvarjenost, trud, slaba volja — vse v meni se je umaknilo novemu, močnemu čustvu: ponosu ! Razmišljajoč sem ugovarjala prijateljici: .. Pomilovala si me, reva, me gledala očitajoče, videla v meni kupec nesreče, uboštva, morda celo tlačanstva . . . Morda je res tudi nekaj teh občutkov v meni, kadar se mi zdi, da me prerašča naloga, ki sem si jo sama izbrala. Toda veliko močnejše od teh občutkov je stalno prepričanje, da sem lastnica neizmernega bogastva, ki ga ti ne moreš videti niti domnevati. Bogastva, ki si ga ne moreš pridobiti z delom, ne s trudom, ne z bogatim prijateljem. Bogastva, ki ga tudi jaz nisem kupila in ne ukradla, ki nisem prišla do njega po dediščini ali kakem bogatem stricu. To bogastvo — moja družina — je učlovečen pristanek k življenju, k življenju v dvoje, v troje... Ta družina je pristen dokaz trdne volje, odkritega priznanja ljubezni, razumevanja in skupnosti. Ni bila urejena po naključju, ne združena po volji drugih, ampak edinole kot zamisel in uresničitev dvoje mladih, ki sta se drznila v današnjem svetu javno in pred Bogom združiti se, s trdnim prepričanjem, da je prav, kar sta storila. Marsikaj prej tako važnega je sedaj stopilo v ozadje. Treba je veliko odpovedi. Vendar pa vse to utone v globokem občutju: ljubiti in biti ljubljen ! V občutju, da nas je več, ki nosimo ne samo isto ime, ampak še mnogo več: skupno ljubezen, ki jo sprejemamo in razdajamo, kajti le v njenem krogotoku lahko preživimo!. . ERIKA WR0L1CH PO ETNIČNEM RADIU — TELEVIZIJA “Australia is at a critical stage in the development of a cohesive, united, multicultural nation .. Galbally Report (Iz uvodnih besed) V JUNIJU 1975 je avstralska vlada uvedla kot dvanajsttedenski poskus oddaje etničnega radia v Syd-neyu (2EA) in Melbournu (3EA). Priseljenci so jih sprejeli s takim odobravanjem, da so po podaljšani poskusni dobi v juniju 1977 te oddaje postale nekaj stalnega. Zdaj deluje Radio EA pod vodstvom SBS (Special Broadcasting Service). Vlada je za leto 1977/ 78 dodelila projektu dva milijona dolarjev. Dodatni stroški za razvoj bodo za nadaljna tri leta okrog tri milijone dolarjev. Za povezavo med vodstvom in poslušalci etničnih oddaj je vlada ustanovila National Ethnic Broadcasting Advisory Council (NEBAC), v N.S.W. in Viktoriji pa sta zaživela State Ethnic Broadcasting Advisory Commitees (SEBAC-s). V tem viktorijskem odboru je med zastopniki tudi Slovenka Mrs. Aleksandra Ceferin. Etnični radio je v polnem teku, a problemov vsekakor ni manjkalo in jih najbrž tudi nikoli nc bo. Tudi niso zgolj tehničnega, organizacijskega ali administracijskega značaja, ampak imajo vse globlje korenine. Celo iz raznih člankov v dnevnem časopisu je čutiti delovanje raznih skupin (“pressure groups" jim pravijo tukaj), ki bi rade pri etničnem radiu uveljavile svoje težnje. Poseben problem je imela naša slovenska etnična skupina, ker so nas takoj spočetka po stari navadi vrgli pod skupno ime “Yugoslavs”. Vsaj za Melbourne, kjer mi je razvoj poznan, moram reči, da jc bila z naše strani za sleherno pravično pridobitev — ne riiorda kak privilegij — potrebna borba. Če jc govor o etničnih skupinah, bivše državljanstvo vsekakor nc bi smelo priti v poštev. Vsaj tako bi človek pametno sodil. Z naše strani je biio treba dosti in ponovnega poudarjanja, da so mnogi tukajšnji slovensko govoreči prisc- ljenci bivši italijanski ali avstrijski državljani, ki Jugoslavije mnogi med njimi še videli niso. In vendar so sprva zakulisne sile celo uspele, da so “jugoslovanski spored” na 3EA v našo očitno škodo na času razdelili po republikah Jugoslavije, niti ne na štiri jugoslovanske jezike. Sele lani je končno padel izraz “jugoslovanski spored”, a imam občutek, da je nekje v ozadju povezava jugoslovanskih jezikov le ostala. Želel bi, da se motim, toda po vsem videzu smo do neke mere Slovenci še prikrajšani na račun drugih jezikovnih skupin Jugoslavije. Vsekakor je etnična oddaja redno na zračnih valovih (četudi se je že zgodilo, da je tehnik jutranjo oddajo — zaspal), razvija se povoljno in polagoma prehaja na ustaljene tire. Upajmo, da bo iz meseca v mesec na trdnejših nogah, boljša in pestrejša v sporedih ter bo pritegnila še novih sodelavcev. Izkazala se je doslej za močno vez, ki združuje člane posameznih etničnih skupin. Manj — bi sodil — povezuje etnične skupine 2 angleško govorečim prebivalstvom, kar naj bi bil prav tako eden namenov njene ustanovitve. A to zavisi v veliki meri od pripravljalcev in predvajalcev radijskih sporedov. Zdaj. je Avstralija zastavila nov korak naprej. Gal-ballyjev report, ki ga je naša vlada sprejela v celoti in hoče po njem razvijati svojo skrb za priseljence, je za radijem odprl vrata etnični televiziji. Kdo bi si kaj takega mislil pred manj kot petindvajsetimi leti, ko je 1. januarja 1956 to najmočnejše občilo v Avstraliji zaživelo. Prvi etnični spored so gledali po avstralskih domovih na nedeljo 29. aprila letos. Prišel je iz Syd-neya in Melbourna v dopoldanskih urah (od osmih do enajstih) kot poskusni spored, ki naj bi izzval kritiko ,er nasvete za izoboljšanje. Po še nekaj sličnih poskusnih sporedih računajo na stalno etnično televizijsko °ddajo, katere začetek naj bi bil v drugi polovici prihod-niega leta. Prvi spored pe vseboval nekaj turističnih filmov dežel, |z katerih so večje skupine tukajšnjih priseljencev, )ugoslovansko risanko, nekaj razgovorov s priseljenci, ^akcija prvega dne: preko 500 telefonskih klicev, večina s pozitivnim komentarjem o oddaji. Bilo pa je seveda tudi kritike in očitkov, da celotni spored ni bil °v°lj pripravljen. Mnogim se tudi čas ni zdel prav n'č primeren. Sam žal nisem imel prilike, da bi oddajo edal ter jo presodil s svojega vidika. Bodočnost bo Ukazala svoje. Za enkrat lahko samo rečemo: led je prebit... Po Galballyju naj bi bila etnična televizija value to the community as a whole by promoting °'erance and appreciation of cultural diversity". Le 0 tudi res nekaj pomenila, ustreči vsem pa gotovo nc bo lahko. ^e na seminarju, ki ga je priredilo ministrstvo za * niČne zadeve v petek in ponedeljek (27. in 30. aprila v °s) v Melbournu, je v drugem delu (posvečen je bil 8'avneni etnični televiziji) očitno izzvenelo, da priča- kuje vlada s televizijo več težav in problemov, kot pa jih je imela z radijem. To je končno čisto razumljivo, saj je TV kot občilo močnejše in tudi zahtevnejše. Vse etnične skupine bodo težko prišle na vrsto. Mnogo manjših bo prikrajšanih že zato, ker enostavno nimajo ljudi, ki bi jih dostojno predstavili pred televizijsko kamero. Skupine iz večjih narodov, ki imajo v matični domovini televizijo že visoko razvito, se bodo lahko ponašale s dobrimi in izbranimi sporedi od doma, drugim to ne bo mogoče. Za skupino kot je naša, tiči pri izbiri uvoženih sporedov še globlje vprašanje: kakšne sporede moremo pričakovati iz domovine, kjer so vsa občila v rokah marksistične ideologije? Že s poudarjanjem “jugoslovanskih televizijskih sporedov” bomo Slovenci zopet porinjeni v kot, saj je celo v Sloveniji po poročilih obiskovalcev domovine veliko TV-sporedov splošnega jugoslovanskega značaja in v srbohrvatskem jeziku. Vemo tudi, da doma na radio ali televizijo ne more ničesar verskega: vera je popolnoma izključena, vsaka morebitna omemba pa njen odklon ali celo smešenje. Eno in drugo ni po načelih svobode in demokracije dežele, v kateri smo našli novo domovino. Razumem, da so ti in vsi ostali naši problemi, ki vstajajo ob pričetkih etnične televizije, skromne drobtinice. Gotovo so vse težji in globlji oni, ki čakajo avstralsko vlado ter ABC pri dokončni ureditvi, da bo zadeva zares stekla po pravih tirnicah. Zato tudi tu za enkrat lahko samo rečemo kot smo pri etničnem radiu: bomo videli, kaj nam bo prinesel čas. Menim, da bo veliko zaviselo zlasti od tega, kako bo sporede sprejela javnost, etnična in angleško govoreča. Vlada je ugriznila v jabolko — grižljaja ne more več izpljuniti. Če bo preveč kisel — kvečjemu lahko pretvarja izraz svojega obraza. A prav pretvarjanja si nihče ne želi, če je sedanja navdušenost za vse etnično s strani avstralskih oblasti iskrena in dobrodošla tudi njim, nc le nam priseljencem. “Multicultural Australia” je visokozveneč izraz, ki pomeni lahko zelo veliko, ali pa nič. Vsekakor ga lahko razumemo na razne načine, tudi take, ki iz-zvene v lepi frazi, v praksi pa so le pesek v oči in nimajo nobene trajne veljave . . . Človek lahko pozabi na svojega očeta — tildi če je ta minister, ne more pa pozabiti svoje matere — tudi če je beračica. (kitajski pregovor) P. BAS tipk. 5. maja 1979 I r. Basil Valentin O.F.M. in I r. Stan /cmljak O.FJW. Uaruga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 I'd.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Canierun Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 £ Za letošnjo veliko noč smo imeli .res prijetno vreme. Četudi je pri nas zdaj jesen, je bilo v zraku čutiti pomlad. Vsaj vreme letošnjih praznikov je zelo sličilo velikonočnim v domovini. Udeležba pri bogoslužju je bila vsekakor lepa, sodelovanje zbrano, spovedi in obhajil veliko ter nam izseljenskim duhovnikom v veselje in tolažbo. Za veliko soboto zvečer je kar zalegla prošnja, ki sem jo izrazil v velikonočnem pismu in tudi v marčnih MISLIH: za cerkvijo med bogoslužjem ni bilo zbiranja in glasnega govorjenja. Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli. Na prostem smo imeli križev pot velikega petka, obrede velike sobote z vigilno mašo in vstajenjsko procesijo, kakor tudi glavno mašo na velikonočno nedeljo. Za takele dneve nam lurška votlina res dobro služi. Zlasti še, če je vreme ustaljeno in se ni treba do zadnjega bati, ali bomo zunaj ali v cerkvi. £ Nabirka v velikonočnih kuverticah je doslej prinesla za vzdrževanje našega verskega središča lepo vsoto $2,583.—, pa se kuvertice še vračajo. Bog povrni vsem za razumevanje in pomoč ! Letošnja nabirka velikega petka za vzdrževanje svetišč Svete Dežele je bila $53.22, dočim so družinski šparovčki za postno akcijo "Project Compassion” za najpotrebnejše na svetu prinesli doslej $471.42 -in se vsi gotovo še niso vrnili. Lepo prosim, čim prej jih vrnite, da zaključimo nabirko in odpošljemo nabrano vsoto. Kot smo omenili, bomo polovico poslali našima posinovljenima misijonarjema v Togo, Afrika, polovico pa nadškofijskemu misijonskemu uradu. Vsem dobrotnikom prisrčna zahvala ! £ Prav za veliko noč nas je prestrašila vest o potresu, ki je uničil toliko življenj in napravil toliko škode po Črni gori in Dalmaciji. Na srečo do Slovenije tokrat ni segel. Pozvali smo naše ljudi, naj se pridružijo darovalcem, obenem pa je naše versko središče odprlo posebno potresno akcijo za pomoč porušenim verskim objektom. Vemo od preteklih sličnih nesreč, da so cerkve pri razdelitvi pomoči prikrajšane, zato se nam zdi prav, da jih po svojih močeh vsaj mi podpremo. Doslej smo nabrali vsoto $560.— in je vsak dar še vedno hvaležno sprejet. Bodimo darežljivi in naj levica ne ve, kaj je dala desnica ! Zapisano pa bo pri Bogu, ki bo vse stotero povrnil. £ Smrtnega slučaja ta mesec med nami spet ni, pač pa je tudi nas pretresla vest o smrti Jožeta Mačka v Canberri, ki je bil sleherno leto vsaj enkrat gotovo med nami. Za letošnje počitnice se je pridružil celo našemu družinskemu tednu ob morju. Vsem, zlasti pa njegovim številnim znancem, ga priporočam v spomin pred Gospodom. Ker sem bil sam v tednu * pogreba zadržan kot udeleženec katoliške in krščanske tiskovne konvencije v Brisbanu, Qld., me je pri pogrebu v Canberri zastopal p. Stanko, ki ga je spremljal tudi br. Bernard. Več o pokojnem je napisal p. Valerijan v svoji rubriki, kot dolgoletni sotrudnik našega lista pa si je pokojni Joža zaslužil, da sem se ga v tej številki spomnil tudi s posebnim člankom. £ Krstov pa smo imeli nekaj: Dne 7. aprila je krstna voda oblila dve punčki. Za Kristino bodo klicali prvorojenko družine Dragutina SuScc in Marijane r. Ru-zumberski, ki so jo prinesli iz St. Albansa. Iz Foot-scray^ pa so prinesli Nancy, ki je razveselila družinico Miroslava Strah in Marije r. Gadca. — Osmega aprila je krščevala družina Rudolfa Koloinija in Ivanke r. Vadnjal, North Ringvvood. Hčerko bodo klicali za Tanjo Natalijo. — Na veliko soboto smo pri obredih krstili Ja/.ona Vladota, ki je novi prirastek družine Vladota Laboski in Martine r. Knez. Prinesli so ga iz Thomastowna in moram ga pohvaliti, da je bil med obredi zelo priden. — Dne 21. aprila so iz Tullamarinc prinesli Jeremija Štefana, novega člana družine Josipa Vlaliek in Zinke r. Stipanič. Vsem družinam iskrene čestitke k novorojenčkom! Le naj vidiio v starših obilo zgleda lepega krščanskega življenja ! £ Poleg holandske poroke naj omenim v naši cerkvi tokrat dve slovenski. Dne 7. aprila sta tudi pred Bogom obljubila zakonsko zvestobo Miroslav Strah in Mari« Gadca, ki ju je doslej vezala samo civilna poroka. Ženin je iz Maribora, nevesta pa je španskega rodu iz Tore Blanca. — Na soboto 28. aprila pa sta si pred oltarjem obljubila zakonsko zvestobo Pavel Brodej i*1 Olga Rošelj. ženin je iz Spodnjih Dolič in krščen v fari Vitanje, nevesta pa je s Kitnega vrha ter krščena v Zagradcu. Obema družinama kličemo božjega blagoslova f>8 življenjsko pot ! 0 Na peto aprilsko nedeljo (29. aprila) je po deseti maši Gabrijel Hermes v cerkveni dvorani kazal fil*n’ ki ga je posnel na svojem zadnjem potovanju. Z mamo sta poleg Evrope obiskala v prvi vrsti Egipt, od koder sta se pred leti izselila v Avstralijo. Zlasti bivši egipčanski Slovenci med nami so bili filma gotovo veseli. Prostovoljne prispevek pa je Gabrijel namenil slovenskim šolskim sestram, ki delujejo v Egiptu. Obtičale so brez sredstev sredi zidave Doma ostarelih in jim ber sleherni dolar prišel prav. £ Po veliki noči je odšla naša s. Silvestra, predstojnica Slomškovega doma, na zaslužene počitnice v domovino. Prvič po trinajstih letih, kar je s prvo skupino sester prišla med nas. Želimo ji obilo lepih dni, dober počitek in srečen povratek. Upajmo, da se ji bo doma tudi zrahljano zdravje popravilo in okrepilo. Tako smo pri slovenski cerkvi v Kew za nekaj časa obtičali brez organistinje. Nekajkrat smo si pomagali z ljudskim petjem, zdaj pa nam je obljubila gospa Urbasova, da bo enkrat ali dvakrat na mesec spet sedla za orgle. Dvakrat (namesto enkrat v mesecu kakor doslej): na drugo in na četrto nedeljo, pa bodo Peli Glasniki. % V maju bomo šmarnično pobožnost združili z vsako ncdeljsko mašo, čez teden pa bomo šmarnice, navadno združene z večerno mašo, sproti oznanjevali iz tedna v ttden. Večerna maša bo seveda na četrtek 24. maja, praznujemo VNEBOHOD, ki je v Avstraliji zapo-vedan praznik, kakor tudi na četrtek 31. maja za praznik Marijinega obiskanja in zaključek šmarnic. Kot ysaki prvi petek, bo večerna maša tudi na petek 1. lunija. — Praznik Rešnjega Telesa je prenesen in ga homo praznovali na nedeljo 17. junija s slovesno mašo °t> desetih, procesijo z Najsvetejšim okrog cerkve ter blagoslovom na vrhu stopnišča pred glavnim vhodom, zdaj naprošamo starše, naj poskrbe za spremstvo Najsvetejšega in potresanje cvetja deklice v belih oblekah. Tudi to je lahko del domače verske vzgoje, ki jo moderni otroci žal tako progrešajo. 0 SEJMA Društva sv. Eme na tretjo majsko nedeljo (20. maja) ne bom posebej oznanjeval, saj se bojim, da MISLI pred tem datumom še ne bodo med naročniki. Če pa bodo, naj bo ta gornji stavek v opozorilo, da ne pozabite priti. Ni važno, kako planiram — tiskarna ima svoj novi tempo, ki mi nikakor ne gre v račum. Pri najboljši volji ne morem in ne morem datuma izida premakniti na začetek meseca. Se bom poskušal, a sem nad uspehom že skoraj obupal. Končno moram biti zadovoljen, da potrpljenja še nisem izgubil — in z urednikom tudi vi bralci ne. Se vedno je bolje z malo zakasnitvijo, kot pa nikoli, ali ne ? Vsaj to naj bo tolažba — meni uredniku in tudi vsem bralcem. £ Ker imam ravno prostor, bi rad tokrat spet omenil našo BARAGOVO KNJIŽNICO. Ima že blizu 1600 registriranih knjig, preko sto rednih bralcev, izdala pa je v prvem letu povprečno 25 knjig na teden. Kar lepe številke. Se drugi ste povabljeni, da se je poslužite: odprta je ob nedeljah v času med mašama ter po deseti maši do dvanajste, včasih prav do ene ure. Čas je, da začnete spet malo brati, saj smo se v izseljenstvu menda prav v branju kaj polenili. Hvaležen sem glavni knjižničarki gospe Mariji Op-peltovi, kakor tudi njenim pomočnikom (vsej njeni družini, gaspe Bogovičevi, gdč. Mariji Bmetovi in g. Eligiju Sereku), da delo pri knjigah uspešno poteka. Q Družinske šparovčke postne nabirke PROJECT COMPASSION vrnite čimprej, da moremo zaključiti nabirko in odposlati zbrani denar za najpotrebnejše na svetu! £-1, J. h ' Marijino središče vernih Slovencev — hožjepotna cerkcv Marije Pomagaj na Brezjah IZPOD TRIGLAVA NAŠE ZAMEJSTVO v Primorju včasih skoraj ni prav nič na boljšem, kot je bilo svoj čas pod fašisti. V Trstu so februarja letos italijanski dijaki zasedli šole v znak protesta proti globalni zaščiti Slovencev. Konec marca so študentje zasedli tudi poslopje tehničnega zavoda Carli. Na trgu so 24. marca predstavnice Združenja italijanskih žena zbirale podpise proti “uvedbi dvojezičnosti” v Trstu, Gorici in Vidmu. Italijanske ženske so utemeljevale svoj nastop proti dvoježičnosti z “diskriminacijo”: Če se uvede dvojezičnost, bo to “nesramno” zapostavljanje tistih ljudi, ki govore samo en jezik. V primeru, da bi bil res sprejet zakon o globalni zaščiti, bi namreč delovna mesta v javni upravi dobili le tisti, ki obvladajo oba jezika, italijanskega in slovenskega. To pa je po mnenju Združenja italijanskih žena že kar rasna diskriminacija. . . V PLANICI so se na velikanki 18. marca zaključile tekme za naslov svetovnega prvaka v smuških skokih. Nastopilo je nad 50 tekmovalcev. Zmagal je Avstrijec Kogler s 380 točkami. Ta je tudi najdlje skočil (179 metrov), toda je podrsal z rokami, zato njegov skok ne bo priznan za svetovni rekord. Njegov rojak Klaus Ostwald je s poletom 176 metrov izenačil svetovni rekord, ki ga je postavil Innauer na skakalnici v Oberstdorfu. To tekmovanje je prineslo tudi nov slovenski (in jugoslovanski) rekord: Zupan je skočil 171 metrov. Na splošno pa se v tekmovanju Slovenci niso uvrstili na vidna mesta. Razočaral je Bogdan Norčič (nosilec srebrne medalje svetovnega prvenstva na veliki skakalnici), ki je bil šele 27. Prijetno presenetil pa je komaj sedamnajstletni Primož Ulaga, ki je s 300,5 točkami dosegel 26 mesto. Ker smo že pri snegu in smučkah: Na zadnjem tekmovanju za svetovni rekord v veleslalomu v Furanu je dosegel prvo mesto Šved Ingemar Stenmark (125 točk), drugo pa je dosegel Švicar Luscher (104 točke). Tretje mesto in bronatsto medaljo je dosegel naš Bojan Križaj s 96 točkami. V vrh evropske elite v alpskih disciplinah sta se na tem tekmovanju pririnila tudi ostala dva slovenska tekmovalca: Boris Strel je bil v veleslalomu čerti, Kuralt pa osmi, v tekmovanju za svetovni pokal v alpskih disciplinah pa je Kuralt zasedel 26 mesto, Strel pa 33. NA OBČINSKIH volitvah avstrijske strani Koroške so letos 25. marca slovenske samostojne liste dobile 4,468 glasov, kar je 560 glasov več kot pred petimi leti. S tem so povišale število izvoljenih odbornikov od 40 na 44. Napredek bi bil še večji, če bi vsi koroški Slovenci glasovali samo za slovenske liste. V splošnem merilu so napredovali poleg slovenskih enotnih list socialisti in ljudski demokrati. Nazadovali so neonacisti, ki so izgubili 3,8 odstotka glasov. Najslabše pa so se odrezali komunisti, ki so izgubili od skupnih 26 mest po koroških občinah s temi volitvami kar polovico stolčkov. PO DOKONČNIH podatkih za leto 1977 je slovenski narodni dohodek znašal 104.89 milijard dinarjev, kar je 21% več kakor leto poprej (1976). Povprečje znaša 57,024 dinarjev na prebivalca, v resnici pa je najvišji v občini Ljubljana-Center (227,438 dinarjev), dočim jc najnižji v občini Lenart (15,967 dinarjev). Ravno polovica slovenskih občin je pod povprečjem: Ajdovščina, Slovenske Konjice, Metlika, Vrhnika, Dravograd, Ilirska Bistrica, Idrija, Slovenj Gradec, Mozirje, Laško, Tolmin, Zagorje, Črnomelj, Litija, Ljubljana-Vič-Rudnik, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Radlje ob Dravi, Ptuj, Trebnje, Brežicc, Lendava, Grosuplje, Sevnica, Ljutomer, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Ormož in že omenjeni Lenart z najnižjim narodnim dohodkom na osebo. Nad povprečjem pa so občine: Ljubljana-Center, Lju-bljana-Bežigrad, Velenje, Celje, Nova Gorica, Jesenice, Piran, Ljubljana-Mostc, Ravne, Koper, Kranj, Ljubljana-šiška, Trbovlje, Škofja Loka, Maribor, Izola, Krško, Novo mesto, Tržič, Kočevje, Logatec, Kamnik, Sežana, Radvljica, Postojna, Ribnica, Hrastnik, Domžale, Žalec in Cerknica. V SLOVENIJI sc letno sklene približno 15,000 zakonov. Po statistiki je 11,000 nevest starih pod 24 let. Žal pa so tudi tam zakoni že zelo krhki: sodišča v Sloveniji razvežejo letno kar 2200 zakonov. Največ zakonov gre narazen v tretjem letu skupnega življenja. Ugotovljeno jc, da so najbolj trdni zakoni kmečkega prebivalstva, dočim je največ ločitev med kulturniki in umetniki. ŠPORTNO letališče v Polju pri Ljubljani jc že preveč obzidano, zato ga jc težko najti in postaja pristajanje vedno nevarnejše. Potrebi hočejo ugoditi z zgraditvijo novega športnega letališča pri Brezovici. Po načrtih bo steza dolga 900 metrov, najpotrebnejša poslopja pa naj bi bila zgrajena do srede prihodnjega leta. ŠTEVILO SAMOMOROV raste v Sloveniji iz leta v leto ter je s tem prišla naša domovina v sam vrh evropskih držav, saj je na tretjem mestu. Leta 1976 si jc vzelo življenje 574 ljudi, kar je 3,06% na 100,000 prebivalcev. Za naslednje leto pa se je odstotek zviša' kar na 31,5. dočim o lanskem letu še nimamo podatkov. Socialno, skrbstvo proučuje ustanovitev telefonskih središč po ameriškem vzorcu za preprečevanje samomorov, treba pa bi bilo iskati tudi vzroke tega tragičnega bega iz življenja. Vsekakor so samomori Slovencem dovolj glasno opozorilo, da višanje življenjskega standarda še ni pogoj za srečo. Človek ne živi samo od potrošniških dobrin, ampak tudi od božje besede, ki jo posreduje vera. OB STOLETNICI rojstva našega pesnika Josipa Murna-Aleksandrova, katere smo se spomnili v prejšnji številki MISLI, so v Slovenski knjižnici pripravili zanimivo razstavo, ki je prikazala pesnikovo življenje in ^elo. Razstavljene so bile vse izdaje njegovih pesmi, prevodi v tuje jezike, članki, razprave in eseji o Murnovi umetnosti. tudi v slovenijo in ostale jugoslovanske republike že vtihotapljajo mamila, ki naj zastrupe našo mladino. Med študenti je žal vedno več primerov jemalcev mamil, kar vzbuja zaskrbljenost. Budnost je potrebna ‘n je nikoli ni dovolj. Konec letošnjega februarja so na mejnem prehodu Gradina pri Dimitrovgradu (na jugoslovansko-bolgarski meji) cariniki zaplenili v tovornjaku z zahodnonemško registracijo 582 kilogramov hašiša. To je bila ena največjih pošiljk mamil, ki so jih kdaj odkrili jgoslovanski cariniki. NAJSTAREJŠI v Domu počitka v Dravogradu je ''alentin Smovnik. Letos je v krogu ostalih 44 sostanovalcev in oskrbovancev Doma slavil svoj stoprvi rojstni dan. Pripravili so mu skromno a prisrčno proslavo. ^ KAMNIKU so nedavno odprli numizmatično razstavo “Naš srednjeveški denar”. Znano je, da je imelo mesto Kamnik v srednjem veku razmeroma bogato ovniško dejavnost: kovnica na Malem gradu je delovala nekako od leta 1204 do 1270, torej dobrih šestdeset ,}z kamniške kovnice nam je poznanih dvajset različnih vrst kovancev. 35-LETNICO delovanja je slavil pevski zbor “Simon regorčič” 2. marca s slavnostnim nastopom pred polno lcv°ran0 koprskega gledališča. Zbor se je razvil iz Jarteta. Zdaj ga vodi mladi dirigent Matjaž Sček, ‘ mu je upselo k jedru starejših in izkušenih pevcev Potegniti tudi več mladih glasov. V tem je upanje, da °ra Še ne bo tako hitro konec in je na poti do "daljnih jubilejev. MNOGA PODJETJA, se z izgubami bori tudi industrija Pomurka”, kot poročajo iz Murske ?en0,c- *>0(ljetjc ima šest temeljnih organizacij zdru-tako*8 t*C'a '° nat* ''S°^ zaPos'en‘h- Težave so postale v ° hude, da so se s položajem v podjetju spoprijeli Partijskih osnovnih organizacijah. Ker so lansko nior Pr's*u^'l' kakih 50 milijonov izgube, ki jo zdaj ■'Jo kriti “iz družbenih fondov”, so delavci podjetja izrekli nezaupnico direktorju zaradi slabega gospodarjenja. Ugotovili so, da je bilo stanje v podjetju slabo, samoupravljanje pa le na papirju: številne važne odločitve so sprejeli kar v “ožjem krogu" in o njih niso razpravljali niti na delavskem svetu. KRAŠKI PRŠUT — mmmm ! Podjetje “Kras Sežana” jc z novo pršutarno povečalo proizvodnjo pršutov od 35,000 na več kot 80,000 letno. Polovico proizvodnje predaja v Sloveniji, četrtino na Hrvaškem, deset odstotkov gre v Nemčijo in Avstrijo, ostalo pa prodaja drugod po državi. TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 1 DODS STREET, BRUNSWICK, 3056, VIC. TEL. 387 6922 se priporoča melbournskim Slovencem in aloveaikim podjetjem za razna večja ali manjia ti«lr»rdra H«ln Potrebujete TAPETNIKA? RUDI BABICH obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku Iz starega novo po zmernih cenah! Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2038 217 Polding Street. Smithfield (Sydney), N.S.W. SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. “Glejte, da vas^do ne premoti!” (iih4) (SALVATION ARMY) Gibanje se je vztrajno širilo v glavnem prav zaradi dobrodelnosti. Po dosegljivih podatkih, ki pa gotovo niso zadnji, je organizirano v 86 deželah po svetu in ima nad 17.000 “korpusov (verskih občin) in “prednjih straž” (duhovnih središč). Na teh področjih deluje okrog 27.000 “poklicnih oficirjev” ter “kadetov in nad 112.000 krajevnih “častnih oficirjev” (laičnih pomočnikov), pa še nad 100.000 neplačanih pevcev in godbenikov. Časopisov ima ta “vojska” po svetu 137 v dveh milijonih celotne naklade, oznanja pa svoje nauke v 136 jezikih. Versko-moralno prizadevanje v skupnosti spremlja obširno socialno delo, kateremu sluzi nad 2000 zavodov in različnih vrst ustanov. Posebne “misijonske sestre", nad 1300 po številu, delujejo v 24 deželah. V vojaški uredbi skupnosti danes “generalu” pomaga njemu podrejen “šef štaba” in štab šestih višjih oficirjev”. Poleg mednarodnega glavnega štaba pa ima svoj “narodni štab” tudi vsaka dežela, kjer “vojska” deluje. V vsaki deželi je skupnost razdeljena na “divizije ', te pa na ze omenjene “korpuse” in “prednje straže”. Glede nauka je že ustanovitelj sekte določil “enajst verskih členov”, ki služijo za temelj verovanju. Osnova jim je sveto pismo v protestantskem smislu, kot edini vir razodetja. Sprejeli so splošno vse glavne krščanske resnice (t.j. apostolske veroizpovedi), odklanjajo pa vse zakramente, celo krst in sveto obhajilo. V nadomestek so uvedli svoje slovesnosti: nekako versko vpeljevanje otrok, sprejem novih “vojakov”, javno pokoro pod zastavo Vojske odrešenja in podobno. V verskem življenju zahtevajo od članov vojaško disciplino, spokornost in prizadevanje za popolnost (v metodističnem smislu). Samozatajeva-nje obsega različne odpovedi: plesu, gledališču, mamilom . . . Odklanjajo tudi vojno in dvoboj. V njih okvir duhovnega življenja spadajo nekake letne duhovne vaje: teden samozatajevanja in posebnih odpovedi. Pri bogoslužju Vojske odrešenja se vrstijo molitev, petje in pridiganje. To je v njih vojaškem sistemu “nižja stopnja” in le za tiste, ki še potrebujejo spreobrnjenja. Za napredujoče in že spre- obrnjene ter potrjene “vojake” pridejo na vrsto še druge globlje asketične verske vaje. BINKOŠTNIKI V marčni številki sem v začetku razlaganja te vrste sekt omenil mimogrede tudi razna “binko-štna gibanja”. Morda ne bo napak, če še o teh povem nekaj besed, da bo bravcem lažje presojati, kadkar se srečajo s kakterim izmed njih. Ravno v današnjem času je opaziti izreden porast te vrste verske razsežnosti. Po koncilu se nekaj sličnega pojavlja tudi v katoliški Cerkvi pod imenotrt “karizmatično gibanje”, prinaša mnogim novo verska doživetja in očitno tudi sadove. Hočejo nazaj k prvim binkoštim, ko je na zbrane Gospodove učence prišel Sveti Duh, jih notranje razsvetlil in jim dal čudežne moči. Na podoben način se je ob pričetkih našega stoletja rodilo gibanje “novih binkošti” po raznih ( protestantskih skupnostih. Posamezniki so iskal' izhod iz verske krize, ki jo je v prejšnjem sto-let ju izzval racionalizem in je s svojo kritiko začel spodjedati sam temelj krščanstva — svet1’ pismo. Tako binkoštno prebujanje je bilo najp^J opaziti v baptističnih in metodističnih verski1 skupnostih Severne Amerike. Zgodovina PraVl' da je prvo tako binkoštno skupnost utemell' baptistični pridigar R. G. S purling leta 1886 v Ko so baptisti njegove privržence izključili, '° se pridružili metodističnemu pridigarju Wil-l‘aniu F. Bryantu. Ta je leta 1907 ustanovil prvo Zna,,o samostojno binkoštno versko skupnost. Tako je to "binkoštno gibanje” in kasneje ^noga druga sličnih začetkov nehalo biti zgolj gibanje”. Postalo je samostojna “binkoštna Cer-JV ’ °z- "binkoštne Cerkve”, saj ni ostalo samo rt' eni. Njih pripadnike imenujemo “binkoštni- e • So p0 celem svetu in računajo, da jih je ° rog petnajst milijonov, kar pa zaradi pomanj-^'la skupne organizacije ni lahko ugotoviti. Samo in 'C md ,rideset binkoštnih Cerkva, ki "B*°- lz^oru pripadnikov različna imena: °'ja Cerkev”, “Kristusova Cerkev”, “Naza-Ct7p*n0nm samosloina> ki se le zaradi medse-'ako P°moči seveda povezuje s sosednjimi. Prav višje ,l x^uPnos,‘ mmajo skupnega stalnega naj-se,^80. orSana. Pač pa se od leta 1947 redno bink10/0. n° Poimenovani “Svetovni konferenci skupnosti”, ki pa ima samo posveto-'hačuj. Seveda poudarek samostojnosti posa- meznih verskih občin m le rahla organizacijska povezanost med seboj povzročata v binkoštnih skupnostih veliko medsebojno razdeljenost. Poleg glavne veje je v svetu še cela vrsta stranskih vej binkoštnih skupnosti najrazličnejših imen in seveda tudi naukov. V nekaterih deželah imajo gotove skupne organe, kot so: glavna skupščina, glavno predsed-ništvo in tajništvo. Potem imajo še okraje in oblasti s svojim predsednikom, tajnikom in skupščino. Vendar je — kot zgoraj omenjeno — temeljna in povsem avtonomna skupnost krajevna cerkvena občina. Ima svojega predsednika, tajnika, pridigarja in pastorja. Nosilce vseh teh funkcij volijo vsi člani, ki so seveda samo odrasli. Poznajo pa poseben obred polaganja rok na nosilce služb, vendar temu ne pripisujejo zakramentalnega značaja. Binkoštniki z ostalimi kristjani verujejo v Sv. Trojico, v Kristusa Boga in Odrešenika ter zahtevajo življenje po evangeljskih naukih. S protestanti jim je skupno, da priznavajo samo sveto pismo kot vir razodetja. Značilno zanje je izredno poudarjanje delovanja Svetega Duha in v zvezi s tem duhovnega krsta ter darov Svetega Duha oz. karizem. Trdijo, da sprejemajo vse razodete krščanske resnice in se hočejo v nauku ter življenju čim bolj približati obdobju prve Cerkve. Binkoštniki zavračajo zakramente v katoliškem smislu, imajo pa svoje obrede, od katerih sta glavna krst in Gospodova večerja. Krst — razen v nekaterih binkoštnih skupnostih — podeljujejo samo odraslim, obred Gospodove večerje pa imajo navadno le vsako prvo nedeljo v mesecu. Njih služba božja poteka na en način kot biblična ura, kjer se predvsem bere in razlaga sveto pismo. Na drugi način pa je predvsem občestveni molitveni sestanek, kjer ni posebnih predpisov, so pa v zvezi s tem razne navade kot na primer, da se vsi pri molitvi držijo za roke. Upam, da bo ta skromna razlaga pomagala bravcem ločiti zgolj binkoštno gibanje od binkoštne samostojne Cerkve. Tako gibanje je tudi karizmatično gibanje” v naši Cerkvi in dokler je v katoliškem okviru ter pod Cerkvenim vodstvom, je vredno hvale. Korak v samostojnost hi bil daleč od božje volje. (Dalje p:ih.) Moja mati O MATERAH jc bilo že mnogo napisanega, pa še vedno premalo. Prav slovensko slovstvo se posebej ponaša s tem gradivom. V kako klenih besedah sta narodu predstavila mater naš Ivan Cankar in Franc Ksaver Meško. V njuno besedno galerijo si ne upam niti segati, skušal pa bom pokazati sliko lastne matere, ki jo najbolje poznam. Moja mati je majhne postave, a še vedno gibčna, da malo takih. Sem njen prvenec: meni je sledilo še osem drugih kričačev. Vsi smo ji kakor eno telo, ki se ne da deliti od njenega telesa. Pridna je, da ji je težko najti tekmovalko. Pred nekaj leti sem jo videl. Ze sedemdesetletna žena, pa je zvečer še vedno delala do pozne ure, zjutraj pa jc bila že pred svitom na nogah. Poleg gospodinjskih opravil jc imela na skrbi še nepokretno hčerko, za katero je zvesto skrbela več let, prav do njene smrti. Po smrti hčerke ni bila rešena skrbi in težkega dela. Komaj nekaj mesecev je minilo, ko je dobila v oskrbo mojega očeta — skoro enako nepokretnega kot jc bila prej hčerka. Ob priliki hišnega obiska ji je domači župnik dejal: “No, mama, spet ste dobila službo . . Z mladostno vedrostjo, ne da bi pokazala najmanjšo nepotrpežljivost, jo je opravljala. Pri vseh sfrbeh pa je sedemdesetletna žena sedla na kolo in kot mlado dekle skoro vsako jutro pohitela k maši. Da, moja mati jc zgledno verna žena. Z molitvijo na ustnicah vstane in pozno v noč z molitvijo zaspi. Z molitvijo je pričakovala vsako svoje dete že mesece pred rojstvom. Sama mi je nekoč priznala: “Ko sem zvedela, da nisem več sama, sem dete posvetila Srcu Jezusovemu. Redno sem molila zanj in za vas vse še vedno molim . . Koliko ljubezni je vsa leta zlivala na nas. Spomin mi hiti nazaj v otroško dobo. Bil sem težko bolan: moje življenje je viselo na nitki. Padal sem v nezavest, pa se zopet medlo zavedal. Vsakokrat, kadar sem se zbudil iz omedlevice, sem čutil materin obraz nad seboj. Mehka je bila njena beseda, a razumel je nisem. Videl sem le motno njen zaskrbljeni obraz in spominjam sc lahnega gibanja njenih ustnic. Danes sem prepričan, da je tiho molila zame. Nad družinsko mizo je brlela petrolejka, pod njo na mizi je ležal hleb rženega kruha, ob njem velik krušni nož. Drug za drugim so odšli ostali k počitku, le dekla jc še pritekla po navodila. Mati je ostala pri meni in zvesto pazila na vsak moj dih. Z žličko mi je stregla s čajem. Spominjam se, da sem čul njene vzdihe, a ne besed obupa. Niti zdravnika ni klicala. Bila je močna v domači zdravniški vedi. Vse leto je nabirala zdravilne rože in najbrž jih še. Ni jih malo po naših gmajnah za vestne herbarje. Ko sem meril prvo pot v šolo, me je mama spremljala. Tako lepo je govorila o šoli, da jc niti učiteljica z vsem svojim znanjem ni mogla izriniti. To učiteljsko bitje, tako različno od mame, se mi je že prve dni kar pristudilo. “Mama, ti nas pojdi učit, ker znaš bolje od učiteljice,” sem dejal materi. Dobro sc spominjam, da sem s svojo otroško prošnjo zvabil smehljaj na njena lic;;. Učila nas jc molitvice in pesmice, pa sto naukov za življenje. Kot otrok sem bil prepričan, da tako učene matere nima nihče drug — le naša hiša, jaz in moji bratje in sestre. Zadnji večer pred prejemom birme je dolgo sedela na robu moje postelje in me pripravljala za vprašanja škofa Gregorja. Brez katekizma v roki me je spraševala in mi pomagala pri odgovorih, če se mi jc zataknilo. In ko me je župnik Vaclav izbral za ministranta, me je tudi v to službo vpeljala mama. Kar brez mašne knjige me je učila latinski Confitcor in Suscipiat. Čudil sem se, kje sc je tega ona naučila in kdaj. Se danes sem prepričan, da na skrivaj in prav zaradi mene, da bi nc izgubil vere vanjo. Saj sem takoj spočetka podvomil, da bi znala latinske molitvice, ob njenem znaju pa sem osramočeno prešel v občudovanje. Približal se je čas, da sem se poslovil od doma. Sel sem na Ročno pod Šmarno goro. Mati me jc pokrižala z blagoslovljeno vodo in toplo poljubila na čelo. “V mislih bom s teboj, kamor koli boš šel; kar koli boš clelal, bom ob tebi in s teboj, zato bodi priden !.. .” Vojna je pretrgla vse zveze z mamo. Jaz v Ljubljani, med mano in domom meja žičnih ovir. Večkrat me jc skušala obiskati: zaman je računala na milost stražnikov. Spominjam se zime in mraza, da jc škripalo pod nogami. Mati je stala s paketičem zame na drugi strani meje. Pa jc zaman prosila dovoljenja, da bi stopil® za nekaj minut preko žicc. Tudi tokrat in še večkrat sc je razočarana vrnila domov... Da more človek prenesti toliko bridkosti, kot j N* jc moja mati, bi ne verjel, če bi jih sam ne poznal-Prepričan sem, da jc črpala in še črpa moč samo žive vere. In prepričan sem tudi, da takih mater ni več mnogo, so pa še, hvala Bogu. Dokler jih bom0 imeli, se nam ni treba bati za naš narod. t JOŽA MAČEK KO JE v jutru velikega četrtku zapel telefon in sem ob dvigu slušalke zaznal znak klica na daljavo, sem si mislil: Joža zopet kliče iz Canberre. Pa sem se zmotil. Bil je res klic iz Canberre, a z žalostnim sporočilom prav o njem: Mačkov Joža je umrl . . . JOŽA MAČEK * 3. 3. 1923 t 12. 4. 1979 KONČAL JE POTOVANJE... Tako nenadna je bila novica, da ji je bilo težko vcrjcti. Prav na dan njegove smrti so v tiskarni tiskali :>prilskc MISLI z Jožetovim poslednjim poročilom iz Canberre. Še pred nekaj dnevi sva govorila po telefonu. In Se v zadnjem januarju je bil med nami v Melbournu. Nič ni tožil o kakih slabostih in izgledal je zdrav ter močan, da bi mu človek skoraj zavidal .. . Spomini nanj me vodijo daleč nazaj v življenje, •'rvič sem ga srečal kot nižjcšolec že pred vojnimi leti "a Ročnem uod šmarno goro, kjer so imeli frančiškani rezidenco s tiskarno. Bil je mladi redovni kandidat, nekoliko plašen fant z dežele, ki pa ga je vse zanimalo in ni štedil z vprašanji, ko sc ti je enkrat Približal. Med vojno sva sc spet srečavala — tokrat Sva živela pod isto streho pri Marijr od angela pozdravljeni nad ljubljanskim tromostovjem: jaz frančiškanski študent, on redovni tretjerednik br. Bartolomej. jc pomoč v kuhinji in pri samostanski ekonomiji, Vts prosti čas pa v knjigah, do katerih jc kazal že takrat izredno veselje. Nato jc sledilo leto bolničarske službe, v kateri je Joža ob koncu vojne na vlaku z anjenci komaj ušel smrti. Kot begunec je bil na "foškem, nato se je prebil v Trst in ostal tam do 'Zsclitvc preko ocanov. Z vso zagnanostjo jc začel SV°i srednješolski študij, da bi nadomestil zamujeno. Ši'le ob prihodu v Avstralijo sem zvedel, da je tudi za tU- £asa ,|0 fasa sva sc srečavala. Tudi poročil Stir* Ra. In potem jc prihajal leto za letom med nas z Hi-0’ drugače pa klical po telefonu, a kot uredniku ^ J*-' kar pogosto pošiljal svoje prispevke in poročila Ij*1 MISLI. Globoko je spoštoval pokojnega urednika o. ycrnarda in čutil sem, da je del tega svojega spošto-d0|18 Prenesel name kljub skoraj enaki starosti in Remu osebnemu poznanstvu. Znal jc lepo sprejeti. pr.,''c'" Ra ob kakem članku po uredniško “okrtačil”, °bu °- SC Ka ”u ravno n' Ko sem tožil nad njegovimi »v P"'"1' tačkami, sem vnaprej vedel, da drugič zato hi| ° st‘dcl za pisalni stroj. Razumel sem ga. Ne bi J°ia Maček, če bi bil drugačen. Sp 10 -prav® Gorenjec. Ne le, da je rad obujal *v,j- "a rodno deželo pod Triglavom in njeno *>° katerem je imel v dnu srca silno domotožje. staroSf 8 "i P°R0S,° izrazil. Dasi šele srednjih let '•iskl *' *C Pos in deklet, ki imajo primeren glas — le požrtvovalno*1' jim manjka, da bi hodili na vaje in potem seveda ret^ k nedeljski maši. Pojejo drugod — zakaj ne bi 1U v cerkvi ? ! PIRHOVANJE v Auburnu na velikonočni ponedd)^ je zopet lepo uspelo. Hvaležni smo članicam Dn,!’lV0 sv. Ane ter drugim ženam in možem, ki so pomagali pri prireditvi v kuhinji ali drugod, prinesli pecivo in pcdobno . . . Letos je bila posebnost kuhinje, da je vrli kuhar Bunny Bunderla pripravil kitajsko jed. Vsi, ki so jo okusili, so jo pohvalili. Pri srečolovu je žreb določil nagrade sledečim rojakom: 1. umetniška ura — Toni Stariha (listek št. 3137); 2. lutka v narodni noši — Franc Berke (listek št. 2914); 3. tri kasete — Silvia Miklič (listek št. 701); 4. oljnata pokrajinska slika — M. Pietrowski (listek št. 2400); 5. ročno izdelan planinski šopek — Maria Ogilvie (listek št. 571). Hvala vsem, ki so prispevali nagrade in seveda vsem, ki so kupili srečke . Doprinos te naše tradicionalne velikonočne prireditve je bil $1,481. — in menda mi ni treba posebej omeniti, da smo ga namenili za gradbeni sklad naše bodoče cerkvene dvorane. DRUGE NABIRKE za veliko noč so bile naslednje: Za vzdrževanje svetih krajev (na veliki petek) smo nabrali v Merrylandsu in Leichhardtu skupaj S120.—, nabirko velikega četrtka za revne ($65.—) pa smo dodali k potresni nabirki. Project Compassion je prinesel doslej $415.—: od tega gre polovica našim posinovljenim misijonarjem, polovica pa avstralskemu misijonskemu skladu. Za nove orgle smo nabrali $76.— — Bog povrni vsem našim dobrotnikom. POTRESNA NABIRKA naj bo posebej omenjena: skupaj smo nabrali lepo vsoto $1,106.23. Od tega je bilo pri posebni cerkveni nabirki 29. aprila nabrano $207.23, ostalo pa so darovi posameznikov. Vsem 'skren Bog plačaj ! RADIJSKA ODDAJA na 2EA v priredbi slovenskega verskega središča bo v ponedeljek 28. maja ob sedmih zvečer, s ponovitvijo naslednje jutro. Ta oddaja bo posvečena Mariji, saj smo v njenem mesecu maju. na§a pokojna Na veliki četrtek, 12. aprila letos, je ob pol štirih zjutraj v canberrski bolnišnici izdihnil splošno znani JOža MAČEK. Dan prej se je onesvestil in zdravniki so baje ugotovili sladkorno, za katero ni nikdar tožil. Tako je naša narodna skupina zopet izgubila eno svojih Irenin, saj se je pokojnik vsa leta udejstvoval v sionskem javnem življenju. Bil je aktiven član canberr-^ega slovenskega društva, večkrat odbornik, ob smrti •ajnik. Vsa leta je bil naročnik MISLI, v katere je tudi Veliko dopisoval. Redno se je udeleževal tudi slovenske ■^aše v Canberri, če je bil le doma. Pokojni Joža je bil rojen 3. marca 1923 v Podtaboru, ,uPnija Podbrezje na Gorenjskem/kot sin pok. Jožeta lr* Terezije r. Rojc. Svojega gorenjskega porekla pač ni ’"“gel skriti. Po vojni je bil v Trstu, leta 1951 pa je Prišel v Avstralijo. Našel je zaposlitev v Dookie Col-e8e blizu Shepartona v Viktoriji, agrikulturni šoli, Jer mu je kot ljubitelju narave zelo ugajalo. Leta I se je v Melbolirnu poročil z Antonijo Arh. Njun domek dolgih let je bil v Torrens, A.C.T., kjer je bil Joža zaposlen kot uslužbenec tamkajšnje osnovne šole. Pogrebno mašo smo opravili v pokojnikovi farni cerkvi v Pierce, A.C.T., na torek po veliki noči (17. aprila) ob številni udeležbi. V grob smo ga položili na canberrskem pokopališču, kjer sta se od Jožeta poslovila z lepimi besedami Cvetko Falež v imenu canberrske skupnosti in pa dr. Stanislav Frank iz Adelaide. Pokojnik zapušča tukaj ženo Tončko in sedemnajstletnega sina Gregorja, v domovini pa še mater, tri brate in dve sestri. Vsem naše iskreno sožalje. Tebi, dragi Joža, pa naj Bog podeli večni mir ! Na belo nedeljo, 22. aprila, je v Prince Alfred bolnišnici, Camperdown, umrl rojak ŠTEFAN ŽEKŠ. Rojen je bil v Doleni v Prekmurju kot sin Ludvika in Helene r. Gomboc, zdaj že pokojne. Leta 1949 se je v Markovcih poročil z Marijo Jakič. Po izselitvi v Avstralijo sta se nastanila v Sydneyu, kjer se je Štefan zaposlil v podjetju “Tubemakers”, Yennora. Resno je bil bolan komaj dva meseca. Iskal je zdravja v bolnišnici v Fairfield Heights, kjer je bil operiran, kasneje pa prepeljan v Camperdown. Pokojni je čutil, da sc bo njegovo življenje izteklo: dva tedna pred smrtjo je zaprosil za svete zakramente in je tako lepo pripravljen odšel s tega sveta. Štefan je bil vsa leta v Avstraliji naročnik naših MISLI. Rad se je udejstvoval v društvenem življenju in je bil član ter bivši odbornik društva “Triglav”. Po maši zadušnici v slovenski cerkvi v torek 24. aprila smo njegove zemeljske ostanke položili v grob na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu. V slovo mu je zapel triglavski pevski zbor, z izbranimi besedami pa se je poslovil ob odprtem grobu Lojze Kučan. Pokojnika priporočam v molitev, sorodnikom pa naše sožalje. Poleg žene Marije zapušča še hčerke Zlatko por. Dimensio, Nado por. Fowler in Danico por. White, v domovini pa tudi še očeta. KRSTA Lidia Brlckovič, Merrylands. Oče Stephen, mati Zdenka r. Krajnc. Botrovala sta Jurij Klobučar in Antonija Pavlovič — Merrylands, 31. marca 1979. Francis James Rily, St. Marys. Oče Anthony, mati Nada r. Horvat. Botrovala sta Štefan in Ana Kolenko — Merrylands, 28. aprila 1979. POROKI Terry John Smith, Watson, A.C.T. po rodu iz Anglije in Irena Mary Lavrenčič, Wectangera, A.C.T., hčerka Andreja in Elke r. Grilj. Priči sta bila Brian Patrick in Anitta Jaran. — Watson, A.C.T., 21. aprila 1979. Jože Andrejaš iz župnije Šentjernej na Dolenjskem, sin Jožeta in Tilke r. Kos, živeč v Badgery Creek, N.S.W., in Andreja Sodja iz župnije Breznica na Gorenjskem, hčrka Andreja in Antonije r. Tomažin. Priči sta bila Zdravko Tomažin in Brigita Andrejaš. — Mer rylands, 22. aprila 1979. p. VALERIJAN ZNAMENITA cistercijanska opatija Rein blizu avstrijskega Gradca je imela 21. aprila prvo slovesnost ob svojem letošnjem visokem jubileju. To štajersko versko in kulturno središče obhaja namreč 850-letnico obstoja. Za nas Slovence je vredno omeniti, da so prav iz te opatije prišli pred več kot 800 leti prvi “beli menihi” v Stično na Dolenjskem, ki je po zgledu materine redovne hiše postala tako pomembno središče vere in kulture kakor tudi umnega gospodarstva za vso Dolenjsko. V RIMU je bila ustanovljena Slovenska bogoslovna akademija, ki jo je zdaj potrdil kardinal Garonne kot prefekt papeške kongregacije za katoliški pouk. Za hvalevredno idejo se imamo zahvaliti sedmim slovenskim teološkim profesorjem, ki poučujejo na rimskih papeških univerzah. Novoustanovljena akademija naj bi pospeševala bogoslovne znanstvene razprave ter njihovo objavljanje; skrbela naj bi za zbiranje listin, ki po raznih rimskih arhivih na ta ali oni način osvetljujejo delovanje Cerkve na Slovenskem. Kot so sklenili ob ustanovitvi, bo predsednik akademjje vsakokratni rektor našega rimskega zavoda “Slovenika”. Zdaj ji torej predseduje Msgr. dr. Maksimilijan Jezernik. K ustanovitvi akademije čestitamo in ji želimo obilo uspeha ! VSAK pošten človek se je moral zgroziti nad novico, ki so jo 28. aprila objavili naši časopisi in je prišla iz Londona: Zaradi bolezni matere in bojazni, da bo njen otrok, ki ga je nosila že 23 tednov pod srcem, pohabljen, so zdravniki nasvetovali splav. Izvršili so abortus v Barnsley District bolnišnici in iztrgali iz matere dete, ki pa je bilo še živo (tehtalo je 482 gramov) in je umrlo šele 38 ur po splavu. Zdravniki so priznali, da je bila deklica ob tem prisilnem in predčasnem rojstvu popolnoma normalna in zdrava. In vendar se še najdejo ljudje, ki trdijo, da splav ni umor: nerojeno dete naj bi bilo le del matere, s katerim lahko mati stori kar hoče... Ob uničevanju nerojenih življenj smo postali res pravi divjaki, ki si tešimo vest z dokazi brez podlage in izgovori brez Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in Gernsalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. iskrenosti, pa Se z uzakonjenjem splava, ki naj da legalni pečat zločinu. Kaj pravimo ob gornjem primeru, ki je tako zgovorna priča, da je nerojeno bitje že lastno življenje ? V egoistični krutosti do lastnega rodu se ponižujemo pod živali. Ne morem napisati do živali, kajti žival po naravnem nagonu stori vse, da ohrani svoje mladiče. Samo človek s svojo svobodno voljo je zmožen tega zločina, ki ga je že skoraj ves svet legaliziral — v svoje prekletstvo . . . LISTIČ “Med nami”, vez med rimskimi Slovenci, je v svoji aprilski številki objavil poročilo o članku, ki je bil nedavno objavljen v milanskem dnevniku “Corriere della Sera” in obravnava problematiko Slovencev Videmske pokrajine. Italijanska država je to ljudstvo po priključitvi globoko razočarala, saj je takoj začela z asimilacijo in raznarodovalno politiko. Pisec opozarja na pomembno vlogo, ki so jo v Benečiji odigrali za ohranitev narodne identitete slovenski duhovniki. Med drugim dobro prikaže lik Msgr. Ivana Trinka, ki ga Beneški Slovenci upravičeno smatrajo za svojega očaka. Pisec nato navaja izjave sedanjih predstavnikov beneških Slovencev, kot so profesor videmskega semenišča Marino Qualizza, sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta v Čedadu Ferruccio Clavora, arhitekt Simoniti, profesor Pavel Petricig in Dino del Medico. Članek se spominja, kako je dr. Pavle Merkii v zadnjem času zbral samo v Reziji 1500 pravljic, kar kaže na veliko kulturno bogastvo, ki zasluži največjo pozornost. Na koncu pisec tudi pravi, da prihaja v tej majhni deželi na dan ne samo kultura nekega ljudstva, temveč nastaja tudi nov vodilni razred, ki verjame v institucije, ki spoštuje zakone in ki glasuje za tradicionalne stranke-Zaključuje pa z vprašanjem, ali je pametno zavračat* zahteve, ki jih Beneški Slovenci ne postavljajo italijanskim oblastem z odurnostjo, temveč s kulturnimi dokU' menti in z dostojanstvom, tako značilnim za iskreno in nepokvarjeno kmečko miselnost. PAPEŽ Janez Pavel II. je na velikonočno nedelj0 znova pozval ves svet, naj že vendar prične živeti v miru in resnični svobodi. Mašo je opravil pred 300,000 zbranimi verniki in v številnih jezikih — med drugim' tudi v slovenskem — voščil veselje Kristusovega vsta-jenja. Preden je podelili papeški blagoslov “urbi et orbi’ (mestu Rimu in vsemu svetu), je z očetovskimi besedam1 rotil državnike vseh narodov, naj svetu vrnejo mir in ustavijo prelivanje krvi. MAŠČEVANJE je slaba mera za pravico. To se je, kakor že tolikokrat v zgodovini, znova pokazalo tudi pri zadnjih homatijah v Iranu. Po izgonu vladarja in prvem veselju se je islamska republika, o kateri so pred meseci sanjali in jo razglasili, spremenila v republiko rdečih oportunistov. Ljudska sodišča in desetine usmrtitev, zborovanja, spopadi, zasledovanja, uničevanje vsega, kar spominja na stari režim ... Svet se samo zaskrbljeno sprašuje, kako dolgo bo še šlo po tej poti. Seveda ima Pri tem v mislih tudi iranske petrolejske vrelce, ki so za svetovni trg kaj važni. MATI TEREZIJA in njene sestre — misijonarke ljubezni so v 26-ih letih dela za najbednejše (pred 26-imi leti je m. Terezija ustanovila svojo redovno družino) po kalkutskih ulicah pobrale nič manj kot 36,000 ljudi. Od teh so jih 17,000 negovale vse do njihove zadnje ure. Kako zgovorne so te številke ! Sestram ne bo zmanjkalo dela, pa tudi za poklice m. Terezijo ni prav nič strah. Dovolj sester ima in vedno se jim pridružujejo nove. Ustanoviteljica pravi, da vprašanje poklicev v svoji redovni družini rešujejo sestre z vsakodnevno večerno uro češčenja pred Najsvetejšim. V ARGENTINI je 19. marca umrl prof. dr. Rudolf Hanželič, med tamkajšnjimi slovenskimi duhovniki zelo *n&n in spoštovan. Rojen je bil leta 1905 v vasi Hardek Pfi Ormožu, postal duhovnik leta 1929 (letos bi imel zlato mašo !), doktoriral leta 1934 v Ljubljani. Mnogo )e pisal zlasti na vzgojnem polju, bil znan kot odličen v°dja duhovnih vaj in organizator mladine. Za slovensko mladino v Argentini je zgradil tudi Počitniški dom v raju Dolores, ki bo ostal poleg njegovih knjig trajni spomenik tega nesebičnega duhovnika, vzgojitelja in dobrotnika. Pckojnik zapušča sorodnike tudi med nami v Avstra-‘j‘ Našemu zvestemu naročniku Ivanu Hanželiču in nižini izrekamo sožalje. hud udarec je zadel argentinske Slovence tudi z nenadno smrtjo 58-letncga požrtvovalnega javnega klavca izrednih sposobnosti Pavla Fajdiga, ki je zlasti Pri tedniku “Svobodna Slovenija” nenadomestljiv. Bil tudi član Narodnega odbora za Slovenijo. Dne 4. ''Prila ga je zadela kap. Bog mu bodi plačnik za tride-^'letno požrtvovalno delo za argentinsko izseljensko skupnost! **APež Janez Pavel II. je ob duhovniškem dnevu za veliki četrtek — poslal vsem duhovnikom po _ u pismo, ki sc prijetno bere: kot bi hotel papež z ovniki po domače pokramljati. “Za vas sem škof, o(, duhovnik,” je dejal med drugim. Papež je imel z-iv P'San^u P'sma Pred očmi poglobitev duhovniške jt ^sl1 'n duhovniško pričevanje v svetu. Posebej --e °taknil tudi duhovniškega cclibata, te “značilnosti in dediščine katoliške Cerkve”', kakor pravi. Kljub težavam se tej dediščini Cerkev ne bo odpovedala, ker ji veliko dolguje, saj celibat duhovnika osvobaja družinskih skrbi, da se more povsem posvetiti božjemu ljudstvu. Pismo ne vsebuje samo po sebi nič posebno novega. Odlikuje pa ga očetovska skrb in ljubezen do duhovnikov ter poskus prikazanja duhovnikove vloge v sodobnem svetu. ZAGREBŠKI nadškof Kuharič je s svojimi pomožnimi škofi 30. marca pozval vernike k zadostilni molitvi zaradi žalitve Kristusa, ki jo je objavil zagrebški Študentski list. Pisec članka “Jezus v kampu” se na najbolj prostaški način norčuje iz Kristusa. “Strah nas je misliti na prihodnost našega naroda, če se bo hrvatska mladina vzgajala v takem duhu,” so izjavili škofje. PRVIČ je na vodstvu angleške vlade ženska ministrska predsednica, vodja konservativcev Margaret Thatcher. Njeni somišljeniki so že pred volitvami prišli do zaključka, da v stranki ni moškega, ki bi ji bil kos, ne po zmožnostih, ne po njenem prikupljivem nastopu. Niso se zmotili: na volitvah je zmagala in zdaj bo skušala popraviti napake dosedaj vladajoče laboristične stranke, ki so privedle državo v slepo ulico. Melbournskim rojakom je na uslugo j ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN j LUBI PIRNAT j 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOI), Vic. : Telefon: 288 4159 a • Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture service and repairs. OPALI ;; Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred; I; obiskom domovine ? ; j !; Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro || i; BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, j; !; izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO]; j' po lastnih načrtih ali Vaših željah. !j !; Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne!; in poročne prstane ... 11 ji OBIŠČITE NAS! i| Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! i! KOVACS GEMS & MINERALS jj j! 291-293 Wattletrec Road, !; I; EAST MALVERN (Melbourne), 3146 j; ;j Telefon: 509 1611 |! Dragi Striček ! Ko so prišle MISLI, sem takoj vzel barvice v roke in pobarval velikonočne pirhe in zajčke. Pa se še tako bojim, da bo prepozno. Ta številka MISLI je prišla k nam zaradi poštne stavke komaj devetega aprila, dan prej pa naj bi bil zadnji dan natečaja... Vseeno bom poslal in videl, kaj bo. Želim Ti vse najboljše za praznike, kakor tudi moja mama. Vse Kotičkarje lepo pozdravljam — Danny Poljanec, 11 let, Port Lincoln, S.A. Dradi Striček ! — Znak, ki si ga objavil v Kotičku, ima letos poseben pomen: praznujemo LETO OTROKA. V šoli tudi veliko govorimo o tem. Veliko je po svetu otrok, ki so lačni, ki ne hodijo v šolo, ki nimajo svoje postcljice in doma. Mogoče bo to leto kaj spremenilo, ko toliko govorijo in pišejo o otrocih. Moram povedati, da Kotiček vedno z mamo preberem in se tako učim slovenskega jezika. Saj tukaj nimamo prilike za slovensko šolo. Ko sem bil s starši na obisku v Sloveniji, sem bil tako vesel, da sem veliko razumel. Mama in ata pa sta bila ponosna name, ker se nisem bal govoriti po domače. Tudi v šoli nam učitelj velikokrat pravi, naj ne pozabimo jezika, ki ga govorijo starši. Čc boš to objavil, sc bom še kaj oglasil. Lepe pozdrave Tebi in vsem slovenskim otrokom ! — Mark Urbanc, 12 let, Geraldton, W.A. DRAGI OTROCI! Drugod so zaspali, pa se moramo spet pomuditi v Melbournu, kjer bo 29. maja pri graduacijski slovesnosti v Dallas Brooks Hall prejel diplomo ALEKSANDER SLAVEC. Svoj poklic električnega inženirja pa je začel opravljati že v januarju, ko je dobil kot odličen študent takoj po šoli zaposlitev v papirnicah v Buraie, Tasmanija. Ne vem, kako si kaj sam kuha, vem pa, da je mami in atu — oba sta iz Knežaka — zelo dolgčas po sinu. Aleksander je bil rojen v Melbournu leta 1957 in je eden prvih krščencev sedanjega urednika MISLI. Po farni šoli v Kew je nadaljeval študije pri šolskih bratih v East Melbournu, nato pa v St. Joseph’s College (North Melbourne). Tako se je usposobil za višji študij na R.M.I.T. in ga zdaj uspešno končal. Zasluži naše iskrene čestitke z željo, da bi vedno ostal tako nasmejan, vesel in zadovoljen, kot ga poznamo doslej. Njemu in staršem je v ponos tudi to, da Aleksander slovenski jezik zelo dobro obvlada. DOMA DOMA IMAMO HIŠICO IN PEČKO, KI NAS GREJE, IN, ČE DEŽJA NI, SE LEPO SKOZ OKNO SONCE SMEJE. DOMA IMAMO POSTELJO, KJER DOBRO SE NASPIMO, DA, KO SE ZOPET DAN RODI, NA DELO POHITMO. DOMA IMAMO MIZICO, KJER VEDNO SKUPAJ JEMO, IN, KO SMO SITI, VSELEJ SI KAJ LEPEGA POVEMO DOMA IMAMO ŠE ZAKLAD: PRELJUBO NAŠO MAMO. VSE, KAR IMA, VSAK DAJE RAD, A MAMICE NE DAMO. STANA VINŠEK RISARKI NATEČAJ velikonočnih pirhov smo končno zaključili. Res je prišlo še nekaj pisem mladih umetnikov, ki so zastala po poštah zaradi stavke. Kaj novih, ki bi izrabili podaljšanje roka, pa najbrž ni bilo med njimi. Čudno zaspani smo — prav starši se ob takihle prilikah svoje naloge ne zavejo in ne izrabijo urednikove ponudbe. Več kot toliko pa tudi Striček ne more ... Za tri najboljše so bili izbrani ter dobijo nagrado sledeči: John Mochilnik (Mooroopna, Vic.), Danny Poljanec (Port Lincoln, S.A.) in pa Robert Denša (Westall, Vic.). Drugi pa sc boste prihodnjič, ko bo spet kak natečaj, še bolj potrudili, kajne? — Striček. Ko to pišcin, še ne vem, kako bo izpadla Aleksandrova slika, povečana iz skromne domače izdelave. Mamo sem spravil v zadrego, ko sem vprašal za sliko-“Nič novega nimam. Fantu ni za slikanje ...” je rekla-Pa naj zdaj sebi pripiše, če ne bo lep v MISLIH! No* kdor ga pozna, tako ve, da je prijaznega obraza. ZAHVALA. — Ob priliki smrti nepozabnega moža ŠTEFANA ŽEKŠA čutim dolžnost, da se iz srca zahvalim vsem, ki ste mi v dneh žalosti stali ob strani in mi dajali oporo. Zahvala čč.duhovščini in sestram, pevcem in govorniku “Triglava”; vsem, ki ste blagega pokojnika spremili na zadnji poti, zanj molili, darovali za maše ali poklonili cvetje. Bog naj Vam vsem bogato povrne ! Pokojnega moža priporočam v molitev ! — Žalujoča vdova Marija Žekš, tudi v imenu hčerk in njih družin ter vseh sorodnikov v domovini. Smithfield (Sydney), N.S.W. TRARALGON, VIC. — Povedati moram, da sem MISLIM prav hvaležen, ko so v februarski številki objavile članek in slike jubilejnih prvih slovenskih kovancev, ki so si jih omislili kanadski rojaki ob spominu na 29. oktober 1918. Sem numizmatik in kovance že dolgo zbiram; imam res lepo zbirko, na katero sem ponosen. Seveda sem takoj pisal v Kanado t>r. Petru Urbancu in slovenske kovance naročil. Čestitati moram odpošiljateljem za točnost in hitro uslugo: že v nekaj dneh sem imel naročene kovance v rokah. Res so vredni in ni mi žal, da sem jih naročil. Naj Povem, da sem jih nesel takoj na prvi sestanek naše “Numismatics Society", katere član sem že dolgo vrsto 'ct- Vsi navzoči so občudovali mojo novo pridobitev ln mi kar očitno zavidali. Iz mnogih ust sem slišal, da tako lepo izdelanih kovancev še niso videli. Lahko Verjamete, da sem bil ponosen nanje. To sem napisal tudi Naprošenovemu Jaki v brk, ki v tistemu svojemu članku o kovancih v MISLIH ni P°kazal kar nič preveč upanja, da bo tudi iz Avstralije kaj naročbe. Vsekakor se je zmotil. Jaz pa upam, da nisem prvi in ne zadnji, saj je gotovo še kdo, ki zbira ^d nami kovance. Vsakemu jih pripročam, da si jih nabavi, dokler so še na razpolago. Iskrene slovenske pozdrave vsem ! — Bernard Zidar. BRISBANE, QLD. — Rada čitam MISLI in tudi P'stna bralcev, včasih pa moram tudi pisati. Sem že ^ed starejšimi tukaj v Brisbanu, saj se spominjam še ''vestrovanja leta 1954. Takrat, ko se je “Miklavž PriPeljal v dvorano”, kakor omenja v marčni številki lez Primožič, sem prišla pa ravno iz bolnišnice od d r°**a in nisem bila soudeležena. Vem pa po pripove-*»nju jn (Udj jz prakse drugih let, da tisto ni bil genski tradicionalni sveti Miklavž, ampak takoime-vani avstralski “Father Christmas”. Tako je imel °®evalec Ivan Pišotek popolnoma prav, ko je v januarski številki objavil sliko Miklavža in v pismu napisal, da je bil to prvi obisk Miklavža v Brisbanu. Vsaj Slovenci škofa in smešnega rdečega možica ne smemo zamenjavati. Tudi je nekaj vredno, da se je ta obisk zgodil na lastni zemlji “Planinke”. Po dolgih letih smo le priplezali do svojega hriba, kjer se zdaj tako radi zbiramo Čestitam vsem, ki so bili doslej tako pridni pri delu. To bi še rada dočakala, da bomo imeli enkrat še streho nad glavo, ko bo na zemlji zrastla iz tal tudi dvorana. Rojaki po drugih večjih naselbinah so uspeli s trdim delom za skupnost — tudi mi imamo isto priliko, četudi nas je malo. Lepe pozdrave vsem prijateljem po Avstraliji — Marica Podobnik. OTTOWAY, S.A. — Rad bi sporočil bralcem MISLI, da je 18. aprila v Modbury Hospital-u umrla za MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 31 1 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 vse nakupe. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur na Engraviranje imen brezplačno. -OVENIAN At ASSOOA1 SLOVENSKOAVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvlng Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Kuhinja ima domačo hrano po zelo zmerni ceni in je odprta od poldne do dveh ter od šestih do desetih zvečer, po dogovoru tudi izven teh ur. Osebje je slovensko. Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska Številka: (062) 82 1083. leukemijo gospa DINKA GOJAK, med adelaidskimi Slovenci dobro poznana. Pokojnica je bila rojena 27. novembra 1928 (Golac v Istri), poročila se je ob prihodu v Bonegillo, domek pa sta si z možem Frankom postavila v Adelaidi, kjer mu zdaj zapušča hčerko in dva sinova. Pogreb je bil na soboto 21. aprila po maši zadušnici v slovenski cerkvi, h kateri se je zbralo zelo veliko ljudi. Lahko rečem, da tako lepega pogreba še nisem videl. Poslednji dom je našla pokojnica na pokopališču Centennial Park. Kot sem videl med pogrebnimi oznanili v časopisu, je dan po Dinkinem pogrebu, 22. aprila, v adelaidskem Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna ; za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. ; ■ Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. ; A. V. MOTOR BODY REPAIRS i 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, • VIC. — Telefon delavnice 221 5536 I ■ TOWING SERVICE 24 ur dnevno • na telefonu 221 5757 I ali pa doma — 232-4314 j Rojak VOJKO VOUK | okraju St. Peters umrla še ena Slovenka, tudi iz Istre doma: gospa ROZA MAGLICA. Dosegla je lepo starost 89 let. Že pred leti je izgubila moža Tomaža, zdaj Pa zapušča sina Franja z družino ter družino pokojne hčerke Roze. Pogreb je bil na pokopališče Dudley Park v torek 24. aprila po pogrebni maši v slovenski cerkvi- Obe pokojni naj počivata v miru božjem ! Naj za konec omenim, da je bil prve dni velikega tedna med nami p. Lovrenc iz Sydncya. Za tukajšnj0 slovensko srenjo je imel tridnevno duhovno obnovo-Udeležba je bila žal majha, a vsi udeleženci smo bil' zelo zadovoljni. P. Filipu smo hvaležni, da je patra povabil. Vse bralce MISLI pozdravljam, posebno pa seveda urednika ! — Stanko Šubic. Adelaidskcmu poročevalcu se iz srca zahvaljuje*11 Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC-Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. j Garancija za vsako delo! ! za žalostno novico o obeh smrtnih primerih, družinama Gcjak in Maglica pa izrekam iskreno sožalje ob slovesu. Tolaži naj jih vera v vstajenje in snidenje pri Bogu! — Urednik. MERRYLANDS, N.S.W. — Zadnjič sem Sel gledat dva slovenska filma, ki jih je Jugoslavija poslala v Avstralijo menda v okviru mednarodnega filmskega festivala. Ko sem zvedel zanju, me je res zanimalo, kaj domačega bom videl. A bil sem hudo razočaran. Film Pomlad prihaja naj bi bil “zgodovinski” in se ukvarja s starim običajem ?e iz poganske dobe — Kurentom. Vsebina kaže, kako je običaj Cerkev z vojaščino zatirala, ker je bilo pod maskami Kurentov vedno dosti umorov. Jugoslavija nas Slovence prikazuje kakor kake novogvinejske ljudožrce, ki se v njih sličnih maskah koljejo med seboj in pobijajo. Drugi film pa je bil iz sedanjega časa in je prikazoval življenje vdove Karle Žisar nekje na Štajerskem, saj govore štajersko narečje. Na filmskem platnu razvija zgodbo, ki kaže najslabše, kar more biti v človeku. Vdova Karla, nekaka vaška prostitutka, na koncu napravi samomor, kakor ga je že prej naredil tudi njen mož zaradi njene nezvestobe . , . Tudi jezik je grob ter prostaški, z izrazi, ki jih ne bi mogel tu v pisani besedi ponoviti. Pozdrave vsem ! — Jože Košorok. Zanimivo, da mi je nedavno oba ta slovenska filma omenjal tudi avstralski prijatelj, po službi precej visoko na emigracijskem uradu v Melbournu. Izrazil je globoko razočaranje nas slovensko "kulturo” in je omenil, da Jc z ozirom na Slovence, ki nas pozna tukaj v Avstraliji, pričakoval od filmov vse kaj drugega. — Kaj je res Potrebno, da nas Jugoslavija predstavlja s takimi filmi? aj res ni primernejših prizorov za mednarodne filmske ‘estivale po svetu ? — Op. ur. ||AUcJgy s_______________________________ 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! £A POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— SUkc zii potni list — v dvajsetih minutah! KDO BI VEDEL POVEDATI... ... kje je STOJAN SKITEK. Rojen je bil v Celju, v Avstraliji pa je živel v Melbournu. Zanj se po prijatelju v Adelaidi zanimajo domači, ker se že dolgo ni oglasil. Kakršno koli sled za njim sporočite uredništvu, ki bo vest posredovalo dalje. Družina Karla Pless (36 Centenary Cres., Claremont, Tasmania, 7011) povprašuje za FRANCOM OMER-ZELOM, doma iz Savinjske doline blizu Mozirja, star naj bi bil okrog trideset let. Leta 1966 je živel v Tasmaniji, nato se je odselil menda proti Perthu. Kdor ga pozna, naj mu omeni in da gornji naslov, da sc sam oglasi. Sleherna vest o njem na uredništvo MISLI ali na gornji naslov bo hvaležno sprejeta. Kje je ANTHONY POBERAY, ki je živel v letu 1955 v Bundanoon, N.S.W., a se domačim ni oglasil že mnogo let. Prosimo vsakogar, ki bi mogel dati uredništvu o njem kakršne koli podatke, da jih sporoči MISLIM. REŠITEV KRIŽANKE in PODOBNICE ... v marčevi številki smo objavili v aprilu, ne pa reševalcev, ker smo zaradi poštne stavke prestavili dan žrebanja. Obe rešitvi so poslali: Jože Grilj, sestra Maksimilijana, Marija Vravnik, Jakob Reven, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivanka in Branko Žabkar. Samo križanko so rešili: Ivanka Študent, Avgust Glavnik, sestra Pavla, Lidija Čušin. Za nagrado je bila izžrebana Marija Vravnik. REŠITEV IZ APRILSKE ŠTEVILKE: SATOVNICA: 1. golida; 2. lavini; 3. naloga; 4. letalo; 5. tetiva; 6. čebela; 7. barete. KRIŽANKA. — Vodoravno: 1. torpedo; 2. Ir(an); kolar; da; 3. Ksaver; K(omunistična) P(artija) S(love-nije); 4. Sara; volek; 5. Telaviv; 6. Majdiča; 7. pol; art; ate; 8. opaž; iver; 9. ter; Smirna; 10. dajatve. — Navpično; 1. iks;>pot; 2. Trsat; moped; 3. O.K.; areal; ara; 4. rov; Aljaž; S.J.; 5. pleva; drama^. ear; oviti; it.; 7. Dr.; klica; vrv; 8. odpev; Atene; 9. ask; era. Reditve so poslali: Lidija Čušin, Emilija Šerek, Jakob Reven, Majda Skubla, Francka Anžin in Marija Špilar, Jože Grilj, Ivanka in Franc Žabkar, Ivanka Študent, Vinko Jager. Žreb je določil nagrado Ivanki in Francu Žabkarju. "Na tejle klopci in pod tem drevesom sva se razšla s Tomažem ...” "Ali je bilo zelo ganljivo ?” “Niti ne preveč. Čakala sem ga. Njega ni bilo, sem pa še jaz odšla ...” KRIŽANKA 1 2 3 4 5 L J 6 7 8 9 ?r TT iž 3 1 14 15" 15 17 18 19 20 21 m 22 23 25 26 27 28 29 30 31 r I] 32 33 34 C J 35 36 ■ 37 DL 39 40 ■ 42 43 44 45 46 ■ 47 48 /.9 50 51 52 53“ 54 n 55 56 sr. r n 58 Vodpravno: 1. prihod v goste; 6. prenašanje; 12. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza; 14. pomanjkanje zdrave barve polti; 15. moč, jakost; 16. ljubek, prijazen; 18. ime prvega papeža; 19. prva žena; 20. dan v tednu; 22. žensko ime; 23. avtomobilska oznaka Genove; 24. preprosta naprava za črpanje talne vode; 26. vzklik nevolje; 27. jokav otrok; 29. organizirana mala skupina ljudi; 32. znana kratica za mednarodno begunsko organizacijo; 33. krajše za pomen “zadaj,” “izza”; 34. staro ime za gostijo, svatovanje; 35. zapravljam, izgubljam; 37. hranim za odebelitev; 39. kratica za redovnega brata; 40. daljše ime za Milka; 42. kratica za lieutenant (angl. poročnik); 44. pretep, mikastenje; 47. ena izmed celin; 48. varjenje; 49. tujka za pripovedno pesništvo; 51. oče; 52. ime znane Verdijeve opere; 53. ena afriških držav (glavno mesto je Dakar); 55. namera, nakana; 57. prisklednik, kdor živi od dela drugih; 58. leteča žival. Navpično: 1. dolžina sklenjene črte, ki omejuje lik (v geometriji); 2. poklic, ki dela z rezilom v roki; 3. šivanka; 4. poželenje, srast; 5. kratica za kemijo; 6. kratica za plemenit; 7. podaljšek hrbtenice; 8. en sam; 9. “črke” v glasbi; 10. prazen prostor na posejani njivi; 11. bojazen; 13. nered, zmešnjava; 14. prebivalka Bleda; 17. kratica za "in tako naprej”; 20. skupina, ki sestavlja sodišče; 21. česar; 24. zaklad v človekovem srcu; 25. posnetek originala; 28. čas brez vojne; 30. koristne poljske rastline s klasjem; 31. doba, vek; 33. skracal, spacal; 35. v naš jezik sprejeta angleška beseda, ki pomeni ameriškega lovca živali s krznom (uporablja pasti); 36. poseduje; 37. vinjen; 38. fant, mladenič; 39. listnato drevo s trdim lesom; 41. narejen iz litine; 43. neumnica, norica; 45. najbolj razširjena alkoholna pijača; 46. priimek pisatelja (ime mu je Jakob) znane povesti "Miklova Zala”; 48. krajše ime za Viljem; 50. turški velikaš; 52. uradni spis; 54. površinska mera; 56. kratica za apostola. TOYOTA Se morda /animate za nakup avtomobila? Pod odličnimi pogoji Vam j>a posreduje rojak FRANK SAJOVIC Telefon: 467 6932 in 354 8487 Rešitev pošljite do petega junija, ko bo žrebanje nagrajenca. “Pavliha” tako pravi... £ “Na Madžarskem občutne podražitve. Pa so se sosedje lc nekaj naučili od nas !” £ Tisti, ki mlatijo prazno slamo, žanjejo po večkrat na leto. 0 Če pošlješ direktorja na zatožno klop, mu za to še ni treba plačati dnevnice ! £ Moralnopolitično neoporečen človek sc žc rodi. £ Ne pritiskajte me ob zid ! Ali ne veste, da je pod Spomeniškim varstvom ? £ Stopnjevanje razkošja: lastni avto, lastna vila, lastno mnenje. Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 r F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES l»ty. Ltd. 182 Norton Street. Leichhardt, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ler kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J. M. THAME E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 VARDAR PHOTO STUDIO (Paul Nikulich) Nudimo samo barvne fotografije zarok, porok in drugih nrilik. družinskih skupin in portretov... Po želji snemamo tudi film poroke ali katerekoli druge prilike. Studio: 579 HIGH STREET, NORTHCOTE, VIC., 3070 Telefon: 489 0238 (priv. 44 6733) Za zahodni del mesta se poslužujemo našega studia v Foolserayu. J SPODNJI OGLAS IMA NOVI NASLOV!!! DR. J. KOCE, 114 Eglinton Street, Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7200 (Najstarejši tudi po lotih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Vse delo glede potovanja uredim brezplačno. Samo v onih primerih, ko se hočem zavarovati radi izgube časa z dajanjem nasvetov, ki nimajo nobene zveze s potovanjem, mi plačajo stranke majhen depozit. Ko plačajo celo karto, mi pa plačajo toliko manj, kolikor so mi dale za depozit. Tako ne more biti z nobene strani nikakih očitkov in se ni treba nikomur nič bati. Važno! V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi osebne prijateljske zveze, kar je že večkrat prav prišlo rojakom, ki so pri meni naročili potovalne karte. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 153 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE V1KTORIJSKIM SLOVLNCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 OD TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720_______ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 Sc ždite naučiti voziti avto? SOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi "FRANK'S AVTO ŠOLA" 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 216 N.S.W. TELEFON: 72-1583 Ste poravnali naročnino za MISLI? E.Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrsle popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŠŽ, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC Telefon: 544 8466 9 Tennyson Avc., CLAYTON, Vie. 3169 VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojccv iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. 'L nami sc morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezcrvacij, potnih listov in viz. Obrnite sc na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTN1K — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po uraji: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pendcr Street, Thombury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755