Štev. 119.
V Ljubljani, petek, 26. maja 1922,
Leto IL
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
celo leto Din 90*— M pol leta Din 45*—
Uredništvo in upravništvo « Ko< pitarje«) ulici štev. 6 — Telefot uredništva štev. 50 — Telefor = upravnlštva štev. 328 =
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7-50
V upravi stane mesečno Din 7*- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Oblast Hsdsfos!
Ako hočemo prav spoznati duha kapitalizma, se nam je treba samo vglobiti v sledeče značilno dejstvo:
Delavstvo si je po vojni v nekaterih ^žavah zagotovilo plače po takozvani premikajoči se mezdni skali. To se pravi, plače se same po sebi ali zvišujejo ali pa znižujejo tako, da zagotavljajo delavcu v sorazmerju s cenami življenskih potrebščin "rez posebnega mezdnega boja nekak eksistenčni minimum. Ker draginja povsod ie raste, se plače avtomatično zvišujejo. Ta mtem je le dosledna izvedba načela, da Piača mora zagotoviti delavcu in njegovi "Nižini pošteni obstoj, kar je izrekel Leon XIII. v svoji znameniti okrožnici. Zdelo "i se, da proti temu ni mogoče z nobene strani ugovarjati.
. Temu pa ni tako. Avstrijski industrijski se premikajoči se mezdni skali že upirajo; podobno drugod. Njihovi razlogi pa izvanredno zanimivi, ker nam odkrivajo pravo mišljenje kapitalizma o vrednosti človeškega dela, boljše rečeno, o človeku samem. Oni namreč pravijo: Draginja raste. Plače rastejo. Od tega pa trpi produkcija, katere je vsled tega vedno dražja. Mi valimo stroške na konsumenta, da zopet delavec najbolj občuti. Zopet mora plača narasti. Zopet trpi produkcija. Vse skupaj je nekaka kača, ki sama sebe v rep grize. Delavec mora izprevideti, da ga z delodajavcem veže en skupni interes: produkcija. Če hočemo več in bolj po ceni producirati, je treba tako večjega dela kakor nižjih mezd. To je edini izhod iz gospodarske krize, ki ga narekuje veliki krščanski zakon o solidarnosti vseh stanov človeške družbe.
Kapitalizem kot oznanjevalec evangeljskih naukov je gotovo izredna prikazen, ki "j jo moral vsakdo radostno pozdravljati,
iv	rpanici pa tiči za kapitalističnim pridigarjem socialne morale grd hinavec.
En pogled na dejansko stanje to takoj pokaže, to so dividende velekapitalističnih podjetij in bank. Te rastejo in sicer ne samo absolutno, ampak relativno. Dobički so tako ogromni, da postavljajo v senco vse, kar se je pred vojsko v tem oziru dosegalo. Moralni pridigarji kapitalizma si niso še nikoli tako polnili žepov kakor si Jih po vojski.
Če poslušaš njih, slišiš seveda same tožbe, kako težko da izhajajo. Treba pa je pogledati način ali stopnjo življenja povojnega kapitalizma in ga primerjati z Onim pred vojno. Če se je takrat ponekod »e moglo o skromnosti govoriti, je danes ta Čednost popolnoma iz moralnega slovarja kapitalista izginila. Razkošje povojnega kapitalizma kriči v nebo po maščevanju. Medtem pa danes v družini uradnika, če je količkaj številna, zvečer ne pride na mizo drugega kot kava. Kapitalist pa se vozi z avtomobilom; tudi tak, ki bi pred vojno
na tak luksus ne bi bil mogel misliti. En pogled v velike žumale zadostuje, da si človek predoči sliko orgije razkošja, ki se v njej valja povojni kapitalizem.
Recimo pa tudi, da dobički nekaterih podjetij padajo. Ali to upravičuje zniževanje delavskih mezd pod možnostjo poštenega obstoja? Tako dolgo ne, dokler si tudi kapitalist ne bo prikrajšal pri ustili! Tega pa nikjer ne vidimo. Moral bi z lučjo ob belem dnevu iskati kapitalista, ki bi nalagal nase in na svojo družino žrtev sa-moodpovedi vsled znižanja produkcije in dobičkov, če se to kje res godi. V imenu solidarnosti človeške družbe naj to žrtev nese le delavec, ki je itak manj vredno bitje: to je moralni zakon kapitalizma celega sveta in vseh veroizpovedanj. Ti delavec si odtrgaj od ust, da bo moj dobiček, če ne rastel, pa vsaj ostal na isti višini. Kapitalizem se drži morale živali-roparic. Njemu ni sočlovek s svojimi življenskimi potrebami največ vreden, nego zgolj lastni profit, zaradi katerega naj si milijoni nalagajo žrtve. Oni so itak menjvredni. In tako se pod krinko sklicevanja na solidarnost stanov kapitalizem roga Bogu in Kristusu ter tako sam podira v človeški družbi vero in žene množice v revolucijo proti vsem in vsemu. Ko pa izbruhne kje vihar razrušenja, pa obrača celokupna re-
šno brezverstvo, kakšen materializem, kakšna brezbožna krutost!« To je hinav-akcija svoje oči k nebu in se bridko pritožuje nad razdivjane množice, češ: >Kak-stvo! Sami ste iztrgali ljudem iz srca vero, naučili množice gledati na življenje kakor na boj zveri med seboj, pa se potem zgražate nad razrednim bojem, nad prevratnim mišljenjem, kakor da niste vi največji revolucionarji proti vsem božjim zakonom pravice, poštenja in solidarnosti!
In čim dalje človek to gleda, tembolj prihaja do prepričanja, da vsi socialni programi ne morejo vesti do pravičnejše družbe, dokler se kapitalizmu ne iztrga iz rok oblast in je ne prevzame socialno vzgojeno delovno ljudstvo. Seveda, kapitalizem je dobro poskrbel za to, da ni teh množic prosvetlilo znanje, da se je ubil v njih čut lastnega moralnega dostojanstva, da se je zasužnjila tudi njihova duša. Pojdimo in učimo vse, ki v potu svojega obraza delajo, da so tudi moralno enako vredna bitja, da pošteno delo človeka posvečuje in povišuje, da jo pa oni, ki tlači svojega sočloveka, naj ima še toliko znanja in toliko »višjih« potreb, globoko pod njim! In potem se ne bojte vi vsi z »višjim« obzorjem in »višjimi« ter »finejšimi« potrebami, da ne bi to delovno ljudstvo moglo voditi države!
Ksisfrao treh sedalisn Saferaaclonai
brezuspešna.
Berlin, 24. maja. V Berlinu se vrše te dni seje tako imenovanega odbora de-vetorice druge, poltretje in tretje internacionale. Drugo internacionalo zastopajo Wanters, Wels in Macdonald, dunajsko ali poltretjo Friedrich Adler, Crispin in Bračke, moskovsko ali tretjo pa Radek, He-ekert in Klara Zetkin. Na sejah se je razpravljalo o skupnem nastopu delavstva. Vendar pa ni prišlo do sporazuma, temveč je včerajšnja seja končala s tem, da je vsak poskus sporazuma in zedinjenja skoraj iz-ključen. V imenu druge internacionale je izjavil Macdonald, da mnogoštevilne zahteve, ki jih je II. internacionala stavila kot predpogoj za sklicanje skupne konference, niso izpolnjene. Delovanje komunistične stranke v raznih državah naj bi po njegovem mnenju dokazovalo, da pomeni stre-
mljenje k enoini fronti komunistom samo taktični manever.
Na Macdonaldovo izjavo je reagiral Radek, ki je v daljšem izvajanju očital drugi internacionali, da nastopa proti skupni fronti samo iz sebični^ motivov, ker se boji, da bi pozneje pri volitvah izgubila na svoji moči in pa vsled njenega sodelovanja in sporazuma z meščanskimi strankami. Če odbor devetorice ne sklene sklicati svetovnega kongresa, ne bodo imeli komunisti nobenega povoda in interesa, še nadalje sodelovati.
V imenu dunajske internacionale je govoril Adler proti obema predgovornikoma, češ, da postavljata neprestano sama ultimata, mesto da bi podpirala vztrajno delo.
Pred zaključkom seje so komunisti izstopili iz odbora devetorice.
PegaiflBla a pošalila.
Kompromitirani ministri.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Vprašanje najetja posojila še vedno ni definitivno rešeno, ker je vlada uvidela, da v tem vprašanju ne more delati proti javnosti, ki se ji je posrečilo preprečiti mahinacije raznih ministrov,, ki so se že itak preveč za-
vzemali za Blerovo skupino in se s tem občutno kompromitirali. Vlada je sklenila, da se za 7 dni prekinejo vsa pogajanja. Med tem časom pa naj obe skupini vlože točne ponudbe, na kar bo vlada' definitivno sklepala.
Hca heiBsiaisišni pra-ces.
Dne 23. t. m. se je začel v Os jeku proces proti komunistom prof. Božidaru Ma-slariču in tovarišem. Obtožnica jim očita, da so bili v tesni zvezi s centralnim komunističnim odborom na Dunaju. Prvi obtoženec 18 letni sedmošolec realne gimnazije Josip Schuller je izpovedal, da ga je prvo noč policija zaprla v sušilnico, kjer se je v dimu dušil in so mu oči zatekle. V takem stanju so ga potem zaslišavali. Zanika vsako krivdo. Prof. Maslarič pravi, da celega procesa ne razume. On ie bil dobrovoljec v srbski vojski in kot tak leta 1919. pri Bitolju ranjen. Državo je ustvarilo delovno ljudstvo, a ruši jo sedanji nesramni režim. Komunist je bil in je tudi še sedaj. Tudi ostali obtoženci so zanikali vsakršno krivdo. Ni dvoma, da je tudi ta komunistični proces iz trte izvit in da je le nov list sramote za sedanji režim.
PogafEaia z Italijo..
Belgrad, 26. maja. (Izvirno) Kakor se v političnih krogih govori, je Paštč poslal pismo, v katerem je obrazložil svoje mnenje glede predlogov sir Georgea v St. Mar-gheriti. Glede pasa okoli Zadra je Pasic mnenja, da naj bi bil širok kvečjemu 5 km in ne 15 km. Glede Sušaka pa, da naj ga italijanska vojska takoj zapusti, čim bo podpisana pogodba. Z ozirom na zahtevo* da naj bi bila v komisiji za luko Baroš zastopana tudi reška država, je Pašic odločno proti; v tej komisiji naj bi bili samo zastopniki Jugoslavije in Italije, dočim naj Reko upravlja legalna vlada, ki jo izvoli konstituanta.
Belgrad, 26. maja. (Izvirno) Lloyd George svojega predloga ni poslal pismeno, temveč ga je na seji samo ustno ob* racložil. Zato je naša delegacija zahtevala, da naj Lloyd George pošlje svoj predlog pismeno naši in italijanski vladi. Zato tudi ne more naša vlada sklepati definitivno, dokler ne dobi pismeno predloga. Takoj po sprejemu bo dr. Ninčič odpotoval * Ilidže k Pašicu.
Belgrad, 26. maja. (Izvirno) Zunanji minister dr. Ninčič odpotuje v kratkem v Sarajevo, da informira Pašiča o delu genovske konference in o naših pogajanjih z Italijo. Pogajanja se bodo nadaljevala šele potem, ko bo podal Pašic svoje mnenje.
RAZMEJITEV Z BOLGARIJO.
Belgrad, 26. maja, (Izv.) Komisija za razmejitev med našo državo in Bolgarijo je dokončala svoje delo in je meja med obema državama definitivno določena. Na zahtevo naših zastopnikov v komisiji je meja v Strumiškem okraju ponovno pomaknjena za 7 km globoko na bolgarsko ozemlje.
Tunel.
Roman. Spisal Bernhard Kellermatm, Mlakar.
66
Poslovenil Peter
Solze so orosile njene oči, hitre solze, ki jih nihče ni smel videti Nemirno in razburjeno se je kopala z Edith. To zabavo sta si privoščili vsako jutro. Maud je bilo prav tako v otroško veselje kakor Edith, ko sta pljuskali v vodi, se smejali in vpili v kopalnici, kjer odmevajo glasovi tako polno in čudovito. Spustili sta soparno prho — potem je bila vedno bolj in bolj mrzla in mala Edith se je smejala, kakor da jo kdo ščegeta, ker je postalo tako ledeno mrzlo. Potem je prišla jutranja toaleta in nato zajtrk. To je bila Mau-dina najlepša ura, ki si je ni pustila vzeti. Po zajtrku je šla Edith v »šolo«. Imela je lastno šolsko sobo s črno tablo — tako je želela sama — in pravo malo šolsko klop, sicer bi to ne bila nobena šola.
Danes se je Maud prav kratko kopala in z zabavo ni bilo nič. Edith je poizkušala mater razveseliti na vse mogoče načine in njena otroška prizadevanja so Maud ganila skoraj do solz. Po kopanju je spet telefonirala v osrednjo pisarno. Slednjič se ji je posrečilo, da je govorila s Harrimanom, in on ji je namignil, da je nesreča žalibog večja, nego so dosedaj mislili.
Maud se je vedno bolj vznemirjala, šele zdaj je postala pozorna na čudno Macovo naročilo. »Ne za* puščaj hiše!« Zakaj? Mac ni razumela. Stopila je čez vrtove v bolnišnico nasproti ter se šepetaje pogovarjala s službo opravljajočimi strežnicami. Tudi tu je vladal nemir in potrtost. Kramljala je za hip s svojimi malimi bolniki, toda bila je tako raztresena, da ji ni nič pametnega prišlo na misel. Nazadnje se je še bolj nemirna . in razburjena vrnial v sobo.
»Zakaj ne smem zapustiti hiše?« ie mislila. »Ni
prav, če mi Mac prepoveduje!«
Poizkusila je spet telefonirati, a brez uspeha.
Nato je pograbila ogrtačo. »Pogledam,« si je dejala polglasno. »Mac naj pravi, kar hoče. Zakaj naj ostanem doma? Baš sedaj! Zenske bodo v strahu ter baš zdaj rabijo nekoga, ki bi jih bodril.«
Toda odložila je spet ogrtačo. Sla je po Macovo brzojavko ter jo čitala že stotič.
Da, zakaj pa? Zakaj pa pravzaprav?
Ali je katastrofa tako velika?
Da, a baš raditega se ni smela obotavljali! Bila je njena dolžnost, da pomore ženam in otrokom. Naravnost ujezila se je nad Macom ter se odločila, da pojde. Hotela je vedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pa se je še vedno obotavljala prekršiti čudno Macovo naročilo. In potem je bila v njenem srcu tajna groza, sama ni vedela zakaj. Slednjič se je odločno zavila v iumeni gumijev plašč ter si zavezala ruto okoli glave.
šla je.
Toda na vratih jo je obšel naenkrat nerazumljiv občutek groze, da danes, baš danes ne sme pustiti male Edith same. Ah, ta Mac, vse to je on povzročil s svojo neumno brzojavko!
Sla je po Edith v »šolo«, zavila jo v plašček ter poveznila kapuco razposajeni deklici na zlate lase.
»Čez uro se vrnem!« je dejala Maud in šli sta.
Preko mokre vrtne poti je skočila žabica in Maud se je prestrašila, ker bi bila skoraj stopila nanjo.
Edith je zavriskala. »Huj, žabica, mama. Kako je mokral Zakaj gre od doma, če dežuje?«
Dan je bil žalosten, mrk in ostuden.
Na cesti je vel veter močneje, pihalo je in pišota je lila poševno in mrzlo izpod neba. »In včeraj je bilo še tako toplo,« je mislila Maud. Edith se je zabavala, ko ie z velikimi koraki koracala preko mlak čez ne-
kaj minut sta videli tunelsko mesto pred seboj; s svojimi pisarnami, dimniki in gozdom brzojavnih drogov je ležalo pusto in sivo v dežju in blatu. Maud je takoj zapazila, da ne vozijo vlaki s kamenjem. Po letih je to bilo prvič! Toda iz dimnikov se je še vedno valil črn dim.
Saj niti verjetno ni. da je bil baš na mestu katastrofe, je mislila. Tunel je tako velik! Kljubtemu pe so vrvele v njej brez reda grozeče misli.
Nenadoma je obsiala.
»Poslušaj!« je dejala Edith je prisluhnila ter se pri tem ozrla kvišku k materi.
Zmedeni glasovi so prihajali do nju. In nato ste vzrli tudi ljudi, sivo tisočglavo množico, ki se je premikala. V pomrčini niti razločiti ni bilo, kam gredo.
»Zakaj vpijo ljudje?« je vprašala Edith.
»Vznemirjeni so radi nesreče, Edith. Če so očetje vseh teh malih otrok v nevarnosti, so žene seveda v skrbi.«
Edith je prikimala in čez čas dejala:
»Je pač velika nesreča, mama?«
Maud se je zgrčila od groze.
»Mislim, da,« je odvrnila zamišljena. »Mora biti velika nesreča! Stopiva hitreje, Edith!« Maud je šla naprej, hotela je — da, kaj je hotela? Hotela je dejanja ...
Namah je nekoliko osupnila, da se ljudje bližajo! Vpitje je rastlo. Videla je tudi, da je neki brzojavni drog, ki je še v hipu stal, omahnil ter izginil. Žica nad njo je trepetala.
Nič več ni pazila na živahna vprašanja Edith, temveč hitela naglo in razburjeno naprej. Kaj delajo? Kaj se je zgodilo? V glavo ji je planila vročina in za hip se je mislila vrniti ter se zapreti v hišo, kakor ji je bil velel Mac.
Stran 2.
»Novi ‘Čas«, dne 26. maja 1922.
Štev. 110.
Današnfa prsdb@rza>
Zagreb, 26. maja. (Izv.) Pesta 35, Berlin 97, Italija 14.52—14.55, lire 14.25— 14.30, London 1260, Newyork (ček) 278— 280, dolarji 278—280, Pariz 25.60—25.85, Praga 545, Dunaj 2.88, Švica 53.75—54.
Curih, 26. maja. (Izv.) Berlin 1.80, Holandsko 204, Newyork 524.50, London 23.35, Pariz 47.90, Italija 27.50, Praga 10.05, Pešta 0.64, Zagreb 1.87, Sofija 3.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.055, n. a. K 0.055.
Dunaj 26. maja. (Izv.) Praga 194, Zagreb 36, Pešta 12.30, Varšava 245, Italija 525, Bukarešt 69, Newyork 10.100, Švica 1925. Berlin 24.50, Holandsko 3900.
tfotitični dogodki.
+ Shod SLS v Podgradu pri Novem mestu se je vršil včeraj dopoldne ob sijajni udeležbi ljudstva na prostem. Poročal je posl. Iv. Stanovnik o političnem položaju in delu Jugoslov. kluba.
+ General VVrangel in naša vlada. Dočim se je te dni gospod Wrangel vozil z gospodom Hribarjem po obmejnih krajih Slovenije nadzorovat svoje čete, je pa bel-grajska vlada smatrala za potrebno, da Wrangla zataji. Današnje »Jutro« poroča: »Popolnoma krivo je tolmačenje, da bi general Wrangel pri izvršitvi svoje akcije mogel računati na kako našo pomoč. Vlada v nobenem slučaju ne bi mogla dopustiti, da bi kdorkoli na našem ozemlju pripravljal kako oboroženo akcijo proti državi, s katero živimo v miru. General Wrangel niti nima niti ne more imeti oborožene sile v naši državi, niti bi naša država ne mogla dopustiti, da bi obstojala na našem ozemlju kaka oborožena sila. Naša država bi jo, ako bi se začela zbirati, takoj razgnala.« Tako po »Jutrovem« poročilu uradni Presbiro zatajuje Wrangla in njegovo armado, katero taisti Wrangel v spremstvu pokrajinskega namestnika inšpicira. Mi bi želeli jasnejše izjave!
-f- Italijanski napad na jugoslovansko mojo pri Reki. Iz Belgrada poročajo, da so v noči 23. t. m. Italijani — menda fašisti združeni z vojaki — napadli Kastav, kjer pa so naleteli,na krvav odpor pri jugoslovanskih obmejnih četah. Padlo je baje več Italijanov. Zastopnik naše vlade v Rimu Antonijevič je pri italijanski vladi protestiral radi teh dogodkov ter dobil zagotovilo, da bo italijanska vlada take dogodke preprečila ter tudi zabranila nadaljnji prihod legionarjev in fašistov na Reko.
-f- Napadi na katoliške škofe. Frankovski in pravaški listi nesramno napadajo djakovskega škofa dr. Akšamoviča, ki je o prliki birmovanja po Sremu opominjal na pošteno skupno delo za domovino. Očitajo mu, da se je prodal vladi zaradi agrarne reforme. Osješka »Hrvatska Obrana« to natolcevanje ostro žigosa in vprašuje, ako more Strossmayerjev naslednik drugače govoriti nego v zmislu jugoslovanske ideje. Najbolj zanimivo je pa, da istočasno s temi napadi na škofa dr. Akšamoviča izhajajo napadi na katoliške škofe tudi v belgrajskih listih. Ti očitajo škofom pomanjkanje patriotizma, to pa s pogledom na sklep njihove zadnje konference, da se o priliki državnih praznikov v cerkvah ne bodo vršili govori. Tako so se v napadih na katoliški episkopat znašli v objemu najbolj skregani bratci: velesrbski in centralistični belgrajski »Trgovinski Glasnik« in blokaški »Hrv. List«. In to smatra katoliško ljudstvo za dobro znamenje; slabo bi bilo le tedaj, ako bi katoliški višji pastirji ravnali po volji teh listov.
-f Jugofašisti in Radičevci. Jugofaši-stovska akcija je najbolj živahna v Dalmaciji. Protiodpor je pa tudi tu velik. Vsled tega je došlo že do raznih spopadov. V torek so se spopadli v Vodicah pri Splitu jugofašisti in Radičevci (?). Jugofašisti so streljali z revolverji ter nekega fanta nevarno ranili. Zato pa so Radičevci zvečer razbili hišo nekega jugofašista, ki je streljal po dnevi na ljudstvo. — Lepe razmere.
+ Proslava delovne skupnosti v Nemčiji. Minolo nedeljo so v Wilhelmshavnu krstili nov Stinnesov parnik. Kumica je bila Siinnesova hčerka Klara Nora, ime parniku pa Karl Legien. Kdo je bil Karl Le-gien? Eden prvih socialističnih voditeljev Nemčije in predsednik strokovne unije. Le-ta je v usodnih trenotkih, ko je Nemčiji po zunanjem pretil notranji polom, z vso energijo in vsem svojim vplivom nastopil za sporazum s podjetniki in uveljavljenje delovne skupnosti. To je tedaj rešilo Nemčijo. Da je iz tega, kar je ustvarila stiska, dozorel trajen sad, kaže gornje dejstvo, da je eden prvih predstaviteljev nemške industrije krstil svoj parnik na ime socialističnega delavskega voditelja. A temu slav-lju so prisostvovali najvišji državni pred-stavitelji pravtako kakor zastopniki krščanskih socialističnih organizacij, ki so se vsi poklanjali spominu Karla Legiena. Vsekakor pa je zanimivo, da Stinnes proslavlja Legiena!
+ Češkoslovaška politika nasproti Rusiji. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je te dni v parlamentu poročal o delu na genovski konferenci. Pri tem je
označil politiko češkoslovaške republike nasproti sovjetski Rusiji tako-le: »Zavzeli smo se za srednjo pot. Bili smo za uposta-vo odnošajev, za stalni stik, za postopno ureditev sodelovanja, posebno na gospodarskem polju, za prilagodenje razmer v Rusiji razmeram v drugih državah potom neprisiljenega razvoja, potom ohranitve bistvenih uspehov ruske revolucije in potom polahkega razvoja do sodelovanja ostalih slojev ruskega naroda.«
^Dnevni dogodki
— Korumpirana trgovina. »Jugoslo-venski Lloyd« se na uvodnem mestu peča z razmerami v zagrebškem trgovskem svetu. Pravi, da je Zagreb prvi čas po prevratu vžival dober glas vsled solidnosti in poštenosti svoje trgovine ter je v tem oziru le malo zaostajal za Ljubljano. Potem pa so preplavili Zagreb razni sleparji in špekulanti, ki so čez noč postali trgovci in zanesli v trgovino skrajno brezvestnost in nepoštenje. Ti ljudje z vsemi mogočimi sredstvi vzdržujejo draginjo in jo še dvigajo, tirajo srednje sloje v obup, delavske pa v štrajke. Denar, ki ga izžamejo iz ubogega prebivalstva, zapravljajo po barih in beznicah; ko uradnik in delavec stradata, se te ljudske pijavke zalivajo s šampanjcem. Ti ljudje so uničili dobro ime zagrebškega trgovstva ter v podlosti in brezvestnosti že davno prekosili celo zloglasno bel-grajsko čaršijo. List poživlja merodajne oblasti, trgovsko zbornico in druge trgovske stanovske zastope, da takoj energično nastopijo proti tem temnim elementom in jih izločijo iz trgovine. — Tako piše strokoven gospodarski list in ne morda kako socialistično glasilo. Tudi ljubljanska trgovina ni ostala poštedena od vojne in povojne korupcije in je istotako nujno potrebna iz-čiščenja.
— Pokojnine bivših avstro-ogrskih oficirjev. Finančna delegacija objavlja da morajo v našo vojsko nesprejeti oficirji bivše avstro-ogrske vojske predložiti gospodu ministru voine in mornarice z dokumenti obloženo prošnjo za upokojitev s kraljev, ukazom. Oficirji, ki bodo po predlogu ministra vojne in mornarice tako upokojeni, bodo od vojnega ministra prejeli predpisano »uverenje«. Na podlagi tega uverenja naj potem predlože gospodu ministru financ prošnje za priznanje in odmero pokojnine, in sicer in duplo ter prilože izvirni prošnji izvirno »uverenje«, prepisu prošnje pa prepis »uverenja«. Te prošnje pošlje gospod finančni minister dotični pokrajinski upravi, oddelku za so-cijalno politiko da ugotovi pravico do pokojnine in nje višino. Po izvršenih poizvedbah bo potem gospod finančni minister izdal nalog za izplačevanje pokojnine potom pristojne delegacije ministrstva financ. Ravnotako bo izključno gospod finančni minister priznaval vdovnine in sarotnine takih oficirjev in pa pokojnine že prej vpo-kojenili oficirjev avstro-ogrske vojske, ki so naši državljani.
— Menični blanketi in živinski potni listi. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Menični blanketi nove emisije se izdajo v najkrajšem času v promet in se bodo najkasneje koncem meseca maja 1922 dobivali pri oblaščenih prodajalcih (trafikantih). Finančna deželna blagajna v Ljubljani in davčni uradi izven Ljubljane so zavezani prodajati neposredno strankam le menične blankete v vrednosti po 13 Din 20 p in nad to vrednostjo. Po 30. juniju 1922 je kolkovanje (dokolkovanje) meničnih blanketov' dopustno samo v smislu člena 13 taksnega in pristojbinskega pravilnika (»Uradni list« št. 104 1921) in se smejo uporabljati izključno in sicer tudi ob tem dokolkovanju samo monopolizirani menični blanketi nove emisije. Živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije ra-zun onih po 50 p, ki ostanejo še dalje v veljavi, se smejo ob predpisanem dokolkovanju uporabljati samo do 30. junija 1922 in se zamorejo zamenjati proti onim nove emisije oziroma onim stare emisije po 50 p (eventuelno proti doplačilu) do 31. julija 1922 potom okrajnih glavarstev, ki prejmejo posebna navodila. Že rabljeni živinski potni listi, ki so opremljeni z uradnimi potrdili i. sl. in živinski potni listi stare emisije po 50 p, ki ostanejo še dalje v veljavi, se ne zamenjajo.
— Izpred sodišča. Danes dopoldne se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani zanimiva politcna tožba radi prestopka zoper razžaljenje časti. Nadučitel Andr. Vilfan iz Medvod je tožil samostojnega vodjo Franc Šušteršiča, ker je podpisal na višji šolski svet ovadbo zoper nadučitelja, katerega dolži, da 1. uvaja politiko v šolo, 2. da otroke neusmiljeno preteplje in 3. da je v kaznovanju otrok strankarsko pristranski. Razpravo 'je vodil sodnik Stojkovič, zasebnega obtožitelja je zastopal odvetnik dr. Juro Adlešič, obtoženca pa dr. Pirc. Zadeva je bila sledeča: Marija Šušteršič je v enem tednu trikrat izostala iz šole. Za praznik sv. Florijana je prosila učitelja, naj ji dovoli prosto, da se udeleži procesije k podružnici sv. Flori-
jana. Nadučitelj ji ni dovolil, ker je itak preveč izostajala. Deklica pa se je proce-fije vkljub temu udelžila. Zato jo je drugi dan učitelj pol ure zaprl. Nato se je začela od samostojne strani zoper nadučitelja nepopisna gonja, Franc Šušteršič, vodja SKS
v	Medvodah, pa je dal na zapisnik za višji šolski svet inkriminirane tri točke. Zaslišana je bila cela kopa otrok, ki je izpovedala tako, da je bilo več kot jasno razvidno, da nadučitelj Vilfan ne zanaša politike v šolo, da je pri kaznovanju otrok objektiven in da kaznuje milo in zelo previdno. V glavnem je šlo za Štefana Krela, katerega da je nadučitelj neusmiljeno pretepel. V zadevi je bila zaslišana njegova mati, dninarica s 6 otroci. Ta je izpovedala, da je fant mesto da bi hodil v šolo, pohajkoval. Ko je to ona doznala in ker ji je pred kaznijo navadno pobegnil, je sama naprosila učitelia, naj ga s palico natepe, če bo fantalin izostal iz šole. Ko fanta enkrat v šolo ni bilo in se je drugi dan zlagal, da je bil bolan, v resnici pa se je potepal, ga je učitelj kaznoval malo ostreje na izrečno prošnjo matere, Marija Krel je izpovedala: »Jaz sem dninarica. Ko mi je padel mož, sem imela 6 otrok. Najstarejši je bil star 16 let, najmlajšega pa sem dojila. Nočem, da bi mi otroci dorasli za prisilno delavnico, zato sem prosila učitelja, naj nagajivca kaznuje mesto mene.« Njenai zpoved je učinkovala. Obe stranki sta stavila še predloge, ki pa jih je sodnik kot nepotrebne zavrnil ter obsodil Franc Šušteršiča na teden dni zapora ali 2000 K globe. — Tako je dobil samostojnež za obrekovanje zasluženo kazen.
— Mednarodna sleparska družba. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo od poslaništva v Bernu obvestilo, da obstoji po podatkih švicarskih oblasti v Madridu goljufiva družba pod imenom »Etablisse-ments novelty« ali »International office no-velty, mundial artistica«. Madrid, Calle Ferraz 13—15, ki razširja zlasti v Švici tiskane prospekte, v katerih obljublja onim, ki hočejo v svojem prostem času zbirati za to družbo razglednice v barvah, veliko nagrado. Prospekt veli, da se navodila za to zbiranje takoj dostavijo, ko se pošlje družbi 15 frankov. Če pa kdo pošlje denar, zastonj čaka na odgovor. Občinstvo se opozarja na to družbo, ker ne deluje samo v Švici, temveč tudi v drugih deželah.
— Argentinsko meso v Pragi. Dne 18. t. m. je prispel v Prago prvi vagon zmrzlega mesa iz Roterdama. V vagonu je bilo 12.000 kg samega mesa razčetrtenih uruguayskih, argentinskih in avstralskih volov. Za to pošiljatvijo pridejo še druge in bo ž njimi češkim meščanom vsekako ustreženo. — Čehi s svojo dobro valuto lahko kupujejo ameriško meso ter tako vplivajo na padanje cen domačemu mesu, pri nas v Sloveniji, žal, ne smemo pričakovati, da bi jedli cenejše meso, dokler bo drdral v južno stran vlak za vlakom naših najlepših volov. Pri tem se seveda zadovoljno smejejo razni Predoviči, Popoviči, zakaj to jim nese milijone, a kako se bodo preživeli revnejši sloji, za to se odločilni naši krogi prebito malo brigajo. Mar so jim siromaki!
— Sv. Tomaž umrl. Iz Oberamergaua, kjer se vsako leto igrajo slavne igre Kristusovega trpljenja, se poroča listom, da je znani predstavljavec sv .Tomaža, Anton Mayr, umrl. Kakor znano, igrajo tam vse Kristusovo trpljenje vaščanje, ki so tako-rekoč zrastli s svojimi vlogami, tako da zanje ni umrl očka Mayr, ampak pravi sv. Tomaž. Za njim žaluje žena in petero otrok.
— Visokorodna sleparica. Na Dunaju so zaprli vdovo po pokojnem avstrijskem podmaršalu Voglu — Mariano Vogel. Ko je podmaršal — še začasa vojne — umrl, se je njegova vdova lotila sleparstev, da je mogla razkošno živeti. Pobirala je prispevke za Rdeči križ in jih porabila zase. Bila je obsojena na dve leti ječe. Zadnji čas se je bila pojavila v Pragi, kjer je ogoljufala razne osebe visoke družbe za štiri milijone avstrijskih kron. Ko so ji postala tla prevroča, je odšla na Dunaj; kjer so jo sedaj zaprli.
jujubljanski dogodki.
lj Protestni shod v Mestnem domu, ki bi se moral vršiti nocoj ob 6. uri zvečer, je preložen. Vzroki: Velika Unionova dvorana bo restavrirana na razpolago šele drugi teden, dvorana Mestnega doma pa je premajhna za tako zborovanje, je pa tudi dvorana Mestnega doma za zvečer oddana Planinskemu društvu. — Zato se protestno zborovanje prelaga na drugi teden.
lj »Ljubljana«. Danes zvečer ob pol 9. uri važna skupna vaja mešanega zbora za nedeljski nastop pri pozdravnem večeru westfalskih Slovencev. Vsi točno! — Pevovodja.
lj Zadnja seja upravnega sveta Mestne hranilnice. Dne 24. t. m. zvečer se je vršila zadnja seja upravnega sveta Mestne hranilnice. Demokratskih članov ni bilo blizu. Predsednik dr. Petrič je prečital od-
lok pokrajinske vlade, s katero se upravni odbor razpušča in imenuje gerent. K besedi so se oglasili zastopniki večine.^ V imenu NSS je proti razpustil protestiral Ivan Tavčar in izjavil, da odklanja vsako odgovornost za bodoče poslovanje in da njegova stranka v sosvet ne pošlje svojega zastopnika. Nato je dr. Stanovnik temeljito razgalil popolno nezakonitost razpusta, označil to dejanje kot nov dokaz za koruptnost sedanjega sistema in izjavil, da bo SLS poskrbela, da ljudstvu to dejstva pokaže v pravi luči. V imenu JSDS je podal podobno izjavo svetnik Kocjan. Nato se je seja zaključila.
lj Vodstvo SLS za Ljubljano je pri polnoštevilni udeležbi dne 24. maja pod predsedstvom strankinega načelnika gosp. urednika Fr. Kremžarja na predlog g. tov. Mihaela Moškerca izreklo soglasno zaupnico klubu SLS občinskih svetnikov za njegovo požrtvovalno, nesebično in samo-zatajevalno delovanje v bivšem občinskem svetu. Nadalje je vodstvo izreklo najodloč-nejši in najstrožji protest proti vladnemu protipostavnemu razpustu občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice. Vodstvo SLS za Ljubljano zahteva, da vlada takoj po preteku štirih tednov nemudoma razpiše volitve za novi obč. za-stop stolnega mesta. — G. Stemad je podal blagajniško poročilo, ki se je z odobravanjem potrdilo. Poročilo zastopnika koalicije obč. sveta, da se nameravani protestni shod radi razpusta obč. sveta v petek dne 26. maja ne more vršiti, ker je dvorana Mestnega doma samo do pol 8. ure na razpolago, dvorana Uniona se pa radi prenavljalnih del ne more uporabiti, se vzame na znanje z željo, da se nameravani shod čimprej izvede.
Ij Sokolska manira. Ko se je sinoči vračal uniformirani Sokol Jernej Šinkovec v precej vinjenem stanju z veselice v Mostah, se je ustavil na trgu Taboru in pričel ondi brez povoda pretepati nekega civilista. Na lice mesta je pristopil polic, stražnik, ki je ugotovil identiteto uniformiranega Sokola; ljudstvo, ki se je zbralo, pa je označevalo to postopanje kot nekulturno.
lj Hribarjev poročni dar je tedaj res odklonjen, kakor poročajo sedaj vsi listi. Windischgratzovo vilo kupi ali kralj sam ali pa država. Že nabrani denar se ali vrne darovalcem ali pa se porabi v »narodne« namene. Po naših informacijah dobi par milijonov sokolski zlet v Ljubljani. — Kaj ko bi gospodje nekaj tega denarja darovali bolnišnicam v Kandiji in Novem mestu, našim slepcem, invalidom, gluhonemnicam, revnim otrokom? To bi bil ple-menit »narodni namen.
lj V znamenju Sokolstva. -Poročajo nam: Sinoči okrog 8. ure se je vračalo več Sokolov v kroju in v navadnih oblekah precej bučno proti Ljubljani. V Št. peter-skem predmestju so srečali nekega mirnega pasanta, ki jim očividno ni bil všeč, kajti eden izmed Sokolov v kroju je stopil k njemu in ga vprašal: »Kaj si ti Sokol?« Nato pa ga je z nekim predmetom pričel tolči po glavi. Slučajno mimoidoči gospod, ki se mu je ta sokolski nastop zdel vseeno malo preveč fašistovski, je pristopil bližje ter z besedami: »Sramota za Sokole, da se pretepajo kot barabe!« vzel je v obrambo napadenega moža, ki so ga pozneje odnesli in ga morali z oblivanjem spraviti k zavesti. Hrabri Sokoli pa so napadli še gospoda, Ivi se je upal braniti na-padenca in bi na svoj način prav gotovo tudi z njim obračunali, če ne bi prišel stražnik, ki si je zabeležil imena Sokolov. Prepričani smo, da bo te izzivače doletela zaslužena kazen.
lj Tatvine. Z dvorišča na Bregu št. 10 sta bili te dni ukradeni dve ženski sušeči se obleki, vredni 1000 K.
lj Ukradeni robci. Marjani Maček v Gmajni pri černučah je neznan tat iz omare ukradel 30 naglavnih robcev, vrednil 7000 K.
lj Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri g. M. Jeraj, Emonska cesta 2.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
MRKA
za takojšen nastop, vajena kuhe za večji obrat, samostojna voditeljica, — dobi službo v I. delavskem konzumnem društvu, Kongresni trg štev. 2, v Ljubljani. — Člani, ki žele stalne hrane, naj se prijavijo kot abonenti. — Prijave v ravnateljevi pisarni Kongresni trg 2.
ŠUTA
za nasipanje se dobi brezplačno na Kongresnem trgu 2. — Poizve so pri ravnatelju Konzuma ravnotam.