per 211/1909
iOR5KI GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno.
Sten. 19.
V Gorici dne IS. oktobra 1909.
Tečaj V.
M< Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico.
Josip Smet ^JT
ulica Croce štev. 4. nasproti Š. D.
Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo.
za prodajo
kmetijskih strojev se sprejmejo.
Ponudbe le zanesljivih oseb naj se pošljejo pod „P. M. št. 3697 na g. Rudolf Mose, Dunaj Seilerstatte 2".
o e rt Cj
"3
m D.
rt
oj N
cS o
.—H
C
>
rt ■o
rt a
O) ti •J
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 0DD0D0D00DD3DD3D
ANTON BHEŠGHH
Gorica, Gosposka ulica št. 14
Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-° nejega izdelka. Različi o po-•m hištvo iz železa, podobe na 2 šipe in platno, ogledala, g, djd3 žime in platno. DD33
►s p ®
ja tsj
S 2 §
a
a
a m
O
CD
rf W naslednik Karola Čufer, prva in
Sffc S f O §«/\ H J edina slovenska kleparnica v Go-
IIJ KrlllSK rici> ulica della Croce št-8 iz-
i|p'	vršuje vsa stavbena in galanterijska
dela po načrtih. Posebno se pri poroča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu škropilnice za vitrijol, polivalnifte za vrte. Novost: ventilator!, za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim
10002710,19
r f
Korenjaki trg v Attemsovi palači
Sina v zaio£i sn cddsja svojim članom siedees km^t. potrebščine:
Tomaževo žlindro in sicer 16-odstotno kvintal
po 6 K 50 v dokler jo je še kaj v zalogi; Kalijevo sol, ki ima v sebi 40-odstotkov kalija,
kvintal po 15 K; Amonijev sulfat, ki vsebuje 20 odsfotkov dušca, kvintal po 32 K na drobno po 34 vin. kg; Sezamave tropine ali pogače kg po 18 v; Klajno apno v originalnih vrečah, težkih po 50 kg, vrečo po 12 K, v manjših množinah pa kg po 28 v. Žveplenokisli kalij 100 kg po 30 K; Otrobi srednje I. vrste vreča po 8 K;
Posenke (noli) I. vrste vreča 6 K 50 vin.; Rudečo sol; Vinski zakoni 10 vin.; Rafijo za vezanje po 1 K kg; Ročne okopalnike in od K 13'50 do K 72; Konjske okopalnike po 6550 K; Železne in lesene pluge za polje in vinograde
od 30 odnosno 39 K naprej; Travniške brane od 70 K naprej. Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršilnike
za gnojnico in sesalke za gnojnico. Slamoreznice najboljše vrste.
■ jlH^^Vfl .flui^lli ■ 111 n. i.'............... T * II ~lii'i| ii i*
Za posestnike, bivajoče v gornji Vipavski je glavra zaloga pri g. Francu Bat i fin Cesta pri Ajdovščini.
Društvo naročuje nadalje vse druge kmetijske potrebščine po najnižjih cenah.
Kmetovalci pplsfopojfe k kmet. društvu.
(Karbolinej v vodi raztopen.)
Najboljša sredstvo za pokoneevanje mrčesa in rastlinskih zaj dalk na sadnih drevesih, katero se je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. -- Spričevala, navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karfeolineja K. Avenarius, Am-stetteu, Nižje Avstrijsko. Dobi se pri:
H. Hauslbrandt v Trstu via CecilSa 12 in pri Goriškem kmet. društvu v Gorici - -
Kmetijski uradnik
star 29 let, poročen, brez otrok, z dovršeno. višjo poljedelsko šolo "na Češkem, s 3 letno prakso na Češkem, 3 letno na Morav-skem in 2 in pol letno na Hrvaškem, želi vstopiti v službo na večjem posestvu ali pri kakšni zadrugi.
jp. Suchi Kaniža pošta veliko Trgovišče, (Hrvaško).
RTl/rifcbi rlrtržKn sa ^delovanje rastlinskih olj v
iilV^ljOl\a Ulll&iJCi Trstu ima v zalogi ter priporoča razna umetna krmila, kakor sezamove in drugovrstne pogače (tropine). Oddaja jih cel vagon, pa tudi v manjši množini v vrečah po 75 kg in sicer v nlepcih ali pa zmlete.
r
©
■a os s-
rt c
o a o b M
o a
p o N O CU
„J<rojaška zadruga"
Gorica
Vaše blagorodje!
Dan za dnevom mi zopet dohajajo razna pisma z dežele z vprašanjem, zakaj ne obiskujem z vzorci svojih odjemalcev na deželi, kakor to delajo dragi goriški trgovci z manifakturnim blagom, ki obiskujejo tudi zasebnike. Ker mi je nemogoče vsakemu posebej odgovarjati, dovoljujem si to s predstoječo okrožnico storiti in podajam kar na kratko te razloge:
Po novi postavi z dne 25. februarja 1. 1902 d. z. št. 49 § 59. je potovanje z vzorci na drobno, oziroma obisk zasebnikov z vzorci
strogo prepovedano,
in ker spoštujem postavo, katere nočem prekoračiti, tako sem primoran potovanje opustiti.
Radi tega prosim vse naše gg. odjemalce, da blagovolijo ob potrebi naročiti na ogled vzorce, koji so v največji in najlepši izberi vedno na razpolago brezplačno in poštnine prosto.
Odličnim spoštovanjem
Teodor Hribar.
Prosiva zahtevati iistkel!
" i
Največja trgovina z železjem
KonjedicE Zajec vBorici
pred liadškofijo št. 11.
Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskem in hišnega orodja, peeij, štedilnikov po brezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana žica za vinograde po znižanih cenah!
Pozor!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je vkupil pri naju za 100 K blaga.
"0
o N O ►3
M
e o
O
a o
a
&
99 ►s v o. o
Prosiva zahtevati listke!!
Primorski Gospodar
List za povspeševarije kmetijstva v slovenskem Primorju
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Goricj v p.
Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
§teo. 19. 1 gorici, dne 15. oktobra 1909. $eeaj f.
Obseg: 1. Najvažnejša kletarska sredstva v okviru vinske postave (nadaljevanje; 2. Kmetovalci pozor pri nakupovanju umetnih gnojil (nadaljevanje in zvršetek); 3. Trgatev na Goriškem ; 4. Poročila; 5. Gospodarske drobtinice; 6. Vprašanja in odgovori; 7. Na novo priglašeni udje .Goriškemu kmet. društvu".
Najvažnejša kletarsfea sredstva v okviru vinske
postave.
(Nadaljevanje.)
c) Žveplanje za ustavljanje bolezni vina. Če opazimo v vinu začetek ali naklonjenost h kakršnikoli bolezni, je naša prva naloga, da uničimo njenega provzročitelja. Za to ima kletar dvoje izbornih sredstev: pasteriziranje in žvepleno sokislino. Prvo zahteva dragih priprav in precej zvedenosti, tako da ostane navadnemu kletarju le še žveplena sokislina. Kakor hitro hoče mlado vino na zraku rujaveti, zamori se v njem oksidacija, a če hoče cikati, zavreti, zarnore se v njem glive, če pa ima duh po gnilih jajcih, se izloči ta z žvepleno sokislino. Tekoča žveplena sokislina ali žveplena kislina natronovega bisulfita se spravi v vino tudi pred pretakanjem. Pri užiganji nastajajoča žveplena sokislina. pa se spravi v vino pri pretakanju. Poraba drugih običajnih sredstev proti tem nevarnostim je ali navadno mazaštvo, ki zelo navadno poviša ali pa se pro tivi postavi in izziva nje strogost. Kdor noče slušati, naj trpi.
Kako pa delamo in rabimo ž v e p 1 e n o so k i s-lino? Učinkujoča snov nam je edino le žveplena sokislina. Večinoma se v kletarstvu proizvaja s sežiganjem žvepla. Dobiva in rabi pa se dandanes tudi čista tekoča sokislina, ali žveplena sokislina vezana na kako osnovo, na po vinski postavi dovoljen natrori, kot natronov bisulfit.
Najbolj v rabi je sežiganje žvepla, ki ostane v večini slučajev tudi najprimernejši način žvep anja. Vendar pa je pri tej starodavni vporabi še premnogo nedostatkov. Največja in duhu vinske postave nasprotujoča neumnost je poraba z raznimi zelišči in semenjem potrošenih žveplenih trščic. Učinkuje le čisto žveplo. Zelišča delajo pri sežiganju le žarek dim, ki ne dela vinu prav nobene koristi, ampak od katerega ima večkrat prav neprijeten žarek okus. Namen, podeliti vinu s takimi zelišči prijeten vonj, pa je po § 6. vinske postave naravnost kaznjiv. Kletar, pri katerem se tako žveplo najde je ravno nasprotno kot umen. Navadno in večinoma v rabi (ker jih v tem oziru nerazsodno obrt in trgovina še največ ponuja), so žveplene trščice, pri katerih se na platneni vlogi nahaja debela plast žvepla. Pameten kletar bo tudi to zavrgel, ker ve, da dim gorečega platna smrdi, da se pri lomlenji in nabadanji teh trščic na žico mnogo žvepla odlušči, da pri zažiganju velik del neizgorelega žvepla odkaplje ali sublimira, se razhlapi in na stene posode vsede. Njemu ni za take trske, ker ne mara smrdečih proizvodov goreče cunje, ker ne more, vsled luščenja, odkapljanja in sublimacije žvepla, množine žveplene sokisline, nastale vsled gorenja, primerno odmeriti in ker je premnogokrat nt sežgano odkapano, posebno pa sublimirano žveplo povod, da smrdi novo vino po voden-čevem žveplecu ali gnilih jajcih. Umen kletar rabi le tanke trščice s papirnato ali še bolje azbestovo \logo. Zadnja je sicer nekoliko dražja, a ima zato, ker je neizgorljiva, to prednost, da zgori na njej le žveplo, da toraj nastaja le čista žveplena sokislina. Na takih trščicah zgori žveplo popolnoma, ne odkaplje in ne sublinira. Pri teh trščicah vemo tudi natančnejše, koliko žveplene kisline nastane. Da je to žveplo popolnoma prosto arzenika, to zahteva postava.
Tekoča žveplena sokislina se dobiva od tvrdke I. Medin-ger in Soehne na Dunaju, IV. Gusshausstrasse 30, v podolgovatih posodah, v kakršnih se prodaja tudi tekoča ogljenčeva kislina, ki jo rabi danes že skoro vsak krčmar, ki toči pivo. K temu še spada priprava, ki omogočuje natančno doziranje, razdelitev žveplene sokisline v posameznih posodah. 1 kg žveplene sokisline (tekoče) stane le 80 v, je toraj zelo po ceni; priprava za razdelitev (Schweflungsapparat nach Dr. Medinger-Schimbs) pa stane 80 K. V veščih rokah je poraba tekoče
žveplene sokisline najprimernejša, bodisi za žveplanje prazne posode, mošta ali vina, ker se dajo najtočnejše primerne množine odmeriti in je preslabo ali premočno žveplanje izključeno. Večjim podjetjim se da kar najboljše priporočati.
Soli žveplene sokisline in sicer postavno dovoljeni natronov bisulfit igrajo v kletarstvu tudi precejšno vlogo. Zlasti se porabljajo pri vinu, ki hoče rujaveti. Vsled zažiganja žveplenih trščic nastajajoča žveplena sokislina se da pri pretakanju vpo-rabiti, a nje množina se ne da popolnoma natančno odmeriti. Tekoča žveplena sokislina pa se da v vsakem slučaju najprimernejše porabiti, če je za nje razdelitev potrebna, sicer precej draga priprava na razpolago. Natronov bisulfit, ki ima približno polovico svoje težine žveplene sokisline, se kakor žveplena sokislina, rabi tudi pred pretakanjem naravnost v vinu za žveplanje prazne posode pa ni. Žveplena sokislina te soli postane prosta šele vsled vpliva kisline v vinu ali moštu, učinkuje toraj le tedaj, če se mu ta sol primeša. S to soljo se da množina žveplene sokisline, če je sol sveža, neizhlapela, precej natančno odmeriti. Sol se natančno stehta, za 100 1 naj se je ne vzame čez 5 gr, raztopi se v nekaj malega vode (nikakor pa ne v vinu, ker bi pognalo sokislino v zrak) in vinu dobro primeša. Vsled dodatka 5 gr natronovega bisulfita na 100 1 vina ali mošta pride vanj dva do trikrat toliko žveplene sokisline, kolikor je postavno dovoljeno za vino, ki se neposredno toči. Mošt ali vino, kateremu se je dodala ta sol, treba toraj, predno se toči pivcem, še tako pretočiti, da se dobro prezrači.
Prevre vanje.
Tudi spretnemu kletarju se lahko nameri, da dobi vino kak neprijeten okus ali neprijetno zunanjost ali kako drugo napako. Mogoče, da je vino tudi prešibko. Že od nekdaj so cenili kletarji prevrevanje "kot najboljše sredstvo za odpravljanje marsikaterih napak v vinu. S prevrevanjem se dosežejo navadno tudi čudežni uspehi. Če ima vino kak neprijeten duh, bodisi po posodi, po gnilobi itd., če je grdo kalno, rjavo in v mnogih drugih slučajih mu navadno pomaga najbolj le prevrevanje. Prevreto vino je nekako prerojeno. Bolezni, katere provzročajo razni organizmi, cik itd. se s prevrevanjem sicer ne zlečijo, dokler se škodljivi organizmi ne zamorijo z žveplom ali pasteriziranjem.
Za pravilno prevrevanje v tem smislu se smatra edinole provzročitev čistega alkoholičnega vrveža v že gotovem vinu na novo. Za to pa so potrebni sledeči pogoji: 1. sladkor, 2 kvas-nice in 3. toplota. Čisti alkoholični vrvež se vrši vsled razkroja sladkorja, ki ga provzročajo glive kvasnice, ki delujejo tem sii-nejše in močnejše, v čim bolj ugodne pogoje pridejo.
Med temi pogoji je jako važna toplota. Saj se je pokazalo posebno lansko leto, kako zaostaja alkoholični vrvež pri moštu, ki je od mrzlo nabranega grozdja ali v mrzlih kleteh. Večinoma začenjajo taka vina prav vreti šele prihodnje poletje, ko je toplota v kleteh višja.
Vinogradniki iščejo in večinoma nahajajo ugodne pogoje za prevrevanje v jeseni ob času trgatve. Stara šega prevzrevanja je naliti vino, ki se ima popraviti, na sveže zdrave tropine. Take tropine imajo nekaj sladkorja in obilo kvasnic; ob času trgatve so tudi drugi pogoji za vrvež ugodni. Vendar ima na-livanje na tropine tudi svoje slabe strani. Če se ne pazi in niso tropine popolnoma sveže in zdrave, pride lahko ž njimi nova kal bolezni v vino. Bela vina lahko potegnejo iz tropin preveč čreslovine. Isto kar na tropinah, a brez teh nedostatkov se doseže, če se pomeša vino s kipečim vinskim moštom. Na 100 1 vina se vlije 10—15 1 kipečega mošta. Oboje pa se da napraviti le v jeseni. Vsak čas in poljubno pa se prevreva z dodatkom sladkorja in kvasa. Tu pa moramo upoštevati določbe § 5 vinske postave, da ne zapademo jako občutni kazni v ječi in v denarju. Dodajati se sme le čist trstov ali pesin sladkor, a še to z dovoljenjem politične oblasti. Za to dovoljenje se prosi z nekolekovano prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo, oziroma magistrat*); navesti se mora množina vina, koliko sladkorja kedaj in zakaj se namerava dodati. Dalje se mora upoštevati § 7 vinske postave, da se tako vino, ki se mu je dodal sladkor, v smislu §§ 11 in 12 postave za živila ne sme prodajati kot „naravno vino ampak kratko kot „vino".
Na ta način se vinu s prevrevanjem tudi najlažje pomaga, če je prešibko, ker se množina sladkorja, ki pomnoži v vrenju alkohol najlažje in najnatančnejše odmeri. Tako da 1 kg slad-
*) Naše „ Goriško kmetijsko društvo" je vložilo te dni prošnjo nujnim potom na pristojno oblast, ki naj bi dovolila vinorodnim krajem v slov. delu Goriškega, da bo smel rabiti letos vsak vinogradnik sladkor za zboljšanje moštov-
korja po vrvežu kakih 0'64 1 alkohola. Najprimernejše je dodajati 1—2 kg sladkorja na 100 1. Sladkor se zunaj v vinu raztopi in ta raztopina se vlije potein k ostalemu vinu v sod. Dobro je, če se tako vino nekoliko ogreje, oziroma spravi na topel kraj. Najbolj mu prija 18—20 stopinj toplote, ki pa naj bo enakomerna ker se sicer vrvež moti. Vrenje naj se hitro začne in zaradi tega naj se doda dobro razvit kvas. Doda se ali zdravih svežih drož, približno 1 1 na 100 1 vina, bolje in vsak čas mogoče pa je dodajati čisti kvas, kakršen se dobi pri raznih javnih preskuševališčih. V ta namen se v malem sodčeku vina raztopi najprej nekaj sladkorja. Ta sodček se postavi na precej a enakomerno topel prostor. Kakor hitro začne vino v tem sodčku vreti, se prilije kot kvas ostalemu poslajenemu vinu.
Razun s prevrevanjem, ki je najprimernejše zlasti za mlada vina, se spravi slab duh na pr. po posodi iz vina tudi z ogljem. Na 100 1 se doda vinu, ki ima duh, po 1 — 1 '5 kg ravnokar na novo žarenega oglja od trdega lesa v koscih lešnikove velikosti. To oglje se v sodu vsak dan s palico premeša in sicer tako dolgo, dokler se neprijeten duh več ne okusi. Nato se pretoči vino v čist požveplan sod in se, če je potrebno, z drugim močnim vinom zmeša.
(Nadaljevanje sledi.)
Kmetovalci pozor pri kupovanju umetnih gnojil!
(Nadaljevanje in zvršetek.)
Svarimo torej vse kmetovalce pred nakupom takozvanih „Specijelnih gnojil-' ali kakor bi se drugače reklo mešanice umetnih gnojil za žito, krompir i. t. d. Priporočamo pa naj rabi vsakdo dobra in cena posamezna gnojila, kakor kajnit, 40 odst. kalijevo sol, Tomaževo žlindro, superfosfat in čilski solitar. Gorinavedena „Specijalna gnojila ' so malo vredna in niso nič drugega, kakor zmes posameznih gnojil in kmetovalec mora mešanje istih drago plačati.
Za posamezne pridelke pa priporočamo, naj se vzame sledeče množine umetnih gnojil in sicer na vsak oral:
Travnik:
300-500 kg kajnita ali pa 100—150 kg 40 odst. kalijeve soli in 400—500 Tomaževe žlindre.
Detelja:
300—350 kg kajnita ali pa 100-1,10 kg 40 odst. kalijeve soli in 250—350 kg Tomaževe žlindre.
Oves:
150-200 kg kajnita ali pa 50—70 kg 40 odst. kalijeve soli, 200 — 250 Tomaževe žlindre in 70—100 kg čilskega solitra.
Krompir:
100-150 kg odst. kalijeve soli, 170-250 kg superfosfata (za lahke zemlje se rabi lahko mesto prejšnega Tom. žlindra) in 60—90 kg čilskega solitra.
O z i m n a rž:
200—300 kg kajnita ali pa 70-100 kg 40 odst. kalijeve soli, 200—250 kg Tomaževe žlindre in 50—80 kg čilsk. solitra Ozimna pšenica:
120—200 kg kajnita ali pa 45—56 kg odst. kalijeve soli, 150-200 kg Tomaževe žlindre in 70 — 100 kg čilskega solitra.
Pri travnikih naj se raztrosi kajnit ali pa 40 odst. kalijeva sol pomešano s Tomaževo žlindro če je le mogoče že v jeseni. Travnik naj se pred in po končanem gnojenju podolg in počez dobro povleče s travniško brano.
Detelji naj se gnoji v jeseni ali pa zgodaj spomladi.
Pri oziminah naj se vsa gnojila, izvzemši čilskega solitra, pr d sejanjem podorjejo. Čilski solitar naj se raztrosi spomladi v 2 ali 3 obrokih kar povrhu ali pa naj se raztrosi tik pred sejanjem, dočim naj se vsa druga gnojila podorje ali pa zavleče z brano kolikor mogoče dolgo časa pred sejanjem.
Trgatev no Goriškem.
Ko je trta cvetela, je bilo vreme jako ugodno in nadejati se je bilo, aa bo grozdja vsaj toliko, kakor ga je bilo lani.
Ali pozneje je začela, žalibog napadati trte peronospora, po sebno pa proti zoritvi in delala je marsikateremu trtorejcu veliko preglavico in pobrala upanje na dobro trgatev. Trte pri pri katerih se je količkaj zakasnelo s škropljenjem, posebno pa v nizkih legah, so danes popolnoma gole ali brez listja, na zelenih trtah je pa listje precej bolno, tako da grozdje le slabo dozoreva.
Ako se grozdje pusti na bolnih trtah v svrho popolnejše zoritve, bi vse to nič ne izdalo. Kajti peronospora ne ovira le zoritve, ampak če je trta močno napadena zgublja se iz grozdja sladkor, ki se je v njem nabral.
Vino iz grozdja, ki je bilo napadeno od peronospore in grozdja, ki ni popolnoma dozorelo, bo imelo premalo alkohola ali moči, tako vino ne bo stanovitno, se rado pokvari in ni sposobno za kupčijo. Da se to prepreči, doda naj se takemu moštu navadnega sladkorja, kateri dodatek dovoljuje tudi § 5. vinskega državnega zakona z dne 27. novembra 1907 in ki se glasi :
§ 5
„Pridevek tehnično čistega trstnega ali pesnega sladkorja k vinu ali vinskemu moštu je dopuščen izvzemši § 4 navedene primere, samo na podstavi dovolila, ki se samo od slučaja do slučaja da posameznim osebam, ali ob slabih letinah celim občinam ali okolišem na koleka prosto prošnjo, ki naj se poda po dotičnem občinskem zastopu ali strokovni korporaciji (vinstvenega ali kmetijskega društva, kletarstvene zadruge itd.). To dovolilo daje posameznim osebam, občinam ali okolišu političnega oblastva, politično oblastvo prve inštance, če pa je dovolilo dati okolišu, ki sega na več političnih okrajev, politično deželno oblastvo.
Kdor, razen primerov v § 4, vinu ali vinskemu moštu, namenjenemu za prodajo, primeša cukra brez dovoljenja političnega oblastva ali ima na prodaj ali prodaja vino ali vinski mošt, vedoč, da jima je brez oblastvenega dovoljenja dodan sladkor, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 1000 K in z zaporom do enega meseca".
Ukaz k novemu vinskemu zakonu od strani ministrstva za poljedelstvo, trgovino in notranje stvari v sporazumu z mini-
strstvom za pravosodje z dne 27. novembra 1907, s katerim se izdajajo izvršilna določila k zakonu z dne 12. aprila 1907 (drž. zak. št. 210) o prometu z vinom, moštom in vinsko drozgo in sicer v členu II. se glasi tako-le:
(K § 5.) „Ako se cukra gotovo vino, je treba v prošnjah, ki jih je primerno utemeljiti, povedati vedno množino vina, ki naj se cukra, ter množino cukra, ki se porabi in čas v katerem naj se cukra.
Prošnje za dovolilo cukranja vinskega mošta ali vinske drozge v namen, da se izboljša pridelek branja je treba vlagati v teku primernega časa pred začetkom branja (trgatve) tako, kakor je oznamenjeno v § 5, odstavek 1. zakona, na političnem oblastvu, ki je pristojno za dovolilo. V teh prošnjah je potrebo cukranja primerno utemeljiti ter povedati vinorejsko ozemlje, iz katerega so vinski mošti ali vinske drozge, ki se naj cukrajo..
Dovolitev cukranja se razteza na čas od začetka branja (trgatve) do 30 novembra dotičnega leta.
Ako se je moralo zaradi toče, povodnji ali drugih elementarnih nezgod začeti branje (trgatev) predčasno in-se more zaradi tega prošnjo za dovolilo cukranja vinskega mošta ali vinske drozge vložiti šele neposrednje pred začetkom ali celo šele po začetku branja, je treba tako prošnjo z navedbo stvarnega položaja primerno utemeljiti in ta stvarni položaj naj potrdi krajno ali občinsko načelništvo.
Najpozneje do dne 15. decembra vsakega leta mora vsakdo, ki se je poslužil dovolila za cukranje vinskega mošta ali vinske drozge, pristojnemu političnemu oblastvu 1. stopinje naznaniti množino v resnici cukranega mošta ali vinske drozge in porabljenega cukra.
Politiška oblastva morajo tako podeljena dovolila za cukranje, kakor tudi spredaj omenjena naznanila sporočiti pristojnemu kletarskemu nadzorniku.
Podeljevati v § 5. zakona za omenjeno dovolilo so praviloma pristojna tista politična oblastva I. stopinje, v kojih okolišču se naj vrši cukranje; ako pa gre za podelitev dovolila za cukranje za ozemlje, ki sega čez več političnih okrajev, je za to pristojno politično deželno oblastvo, ki naj o podeljenem dovolilu obvesti politična oblastva I. stopinje, ki pridejo v poštev."
Ni nam sicer znano, če je katero županstvo ali katera druga korporacija, ki ima zastopati koristi naših trtorejcev, vložila na pristojno oblastvo prošnjo za to, da bodo smeli vinogradniki brez drugega, dodajati letos moštu sladkor ali cu-krati ga, znano nam je pa, da je občina Šmarje na Vipavskem vložila tozadevno prošnjo in dobila nato dovoljenje, da smejo tamošnji občinarji letošnjemu moštu dodajati sladkor.
Korak, ki ga je napravilo goriomenjeno županstvo je bil jako umesten, kajti s tem se je prihranilo tamošnjim občinarjem mnogo pisarije.
Da se določi, koliko sladkorja se .nahaja v moštu, vpo-rabiti se mora v to svrho klosterneuburško moštno tehtnico. Moštna tehtnica pokaže namreč, koliko odstotkov ali koliko kg sladkorja se nahaja v 100 1 mošta. (Take tehtnice dobe na pr. v Gorici pri A. Primožiču na Kornu št. 30, A. Donati na Travniku, K. Gregor v Raštelu h. št 3, R. Fey ulica Leoni X. št. 2.) Dober mošt mora imeti najmanj 17 odst. sladkorja. Za vsak odstotek, ki primanjkuje do 17, je dodati 830 gr do 1 kg navadnega, trstnega ali pesnega sladkorja. Več kakor 4 kg sladkorja pa se ne sme dodati, ker tak mošt težko vre.
Za cukranje mošta naj se rabi bel ali rafiniran sladkor, nikar naj se pa ne rabi za to takozvani „sirup", ki je cenejši od sladkorja. Ta poslednji ima v sebi razne zdravju škodljive primesi in zato je dostavljanje istega moštu in vinu zakonito prepovedano.
Ko se ima dodati sladkor moštu razbije naj se ga na manjše kosce. Če se ga hoče dodati črni zdrozgalici, dene naj se ga v kak jerbašček ali vrečico. Vrečico naj se zgoraj zaveže in obesi na drog, ter potopi na enak način v drozgalico kakor kadar se dene topiti modra galica, ko se jo raztaplja za napravo bakreno-apnene zmesi. Na ta način se sladkor v kratkem raztopi. Med topenjem pada sladka, gostejša raztopina na dno kadi ali bednja, zato naj se, ko se je ves sladkor raztopil, zdrozgalica s kolcem dobro premeša. Ako se hoče dodati sladkor belemu moštu, ki ne vre na tropinah, vtoči naj se iz soda v kako ornco ali kad nekoliko mošta, vrže vanj na male kosce raztolčen sladkor, meša nato s kolcem tako dolgo, dokler se sladkor raztopi. Ko se je ves sladkor raztopil, naj se mošt zlije zopet v sod in skozi veho s kolcem dobro premeša. Skrbeti
se mora, da ima kiet v kateri se nahaja cukran mošt, primerno toplino. V to svrho naj se drže okna in duri zaprta in če še ni klet dovolj topla, naj se jo na primeren način ogreje.
Pozneje, ko mošt povre in se včisti, kar se zgodi navadno vsaj do Božiča, naj se kakor drug neeukran mošt pretoči na čisto.
Trstni ali pesni sladkor, ki se ga je dodalo moštu, se spremeni pod vplivom kislin in kvasnic, ki se nahajajo v moštu, v grozdni ali enak sladkor kakršen se nahaja v grozdju in povre potem v alkohol. Z dodatkom sladkorja moštu, se toraj moč vina ali alkohol poveča, vino postane toraj stanovitnejše in pri takem vinu se ni treba bati, da bi tako zlepa zbolelo ali se celo popolnoma pokvarilo. Poskrbite toraj trtorejci za dodatek sladkorja, posebno pri moštih, ki so bili napravljeni iz premalo sladkega grozdja in to takoj, ko dobite dovoljenje za to od pristojne oblasti!	I. B.
Sadna razstava pri Sv. Luciji ob Soči.
Iz zapisnika o presoji sadja na razstavi pri sv. Luciji ob Soči od dne 3. oktobra t. 1. smo posneli naslednje:
Razstavljavcev je bilo 330. Pri ocenjevanju sadja se je oziralo v prvi vrsti na one razstavljavce, ki so razstavili, ozir. one, ki imajo sledeče sadne vrste in sicer izmed jabolk: Z. zl. parmena, Kanada, Štajerski mašanckar ali Dunajca, Man-tovanec, Pogačce, Rumeni in rdeči štetinec, Cesarjevič Rudolf, Špitalski kosmač, Žlahtni Čehovec, Krajkovi kosmač, Srčika, Belgijski Ananas, Jesenski rujavi kosmač, Kosmač Ananas, Tirolski slastenec, Rumeni Bellefleur, Žlahtni boršič, Beli zimski kalvil, Tafelček, Šampanjec, Parkerjev pepinek, Karpentin in domača Sevka. Izmed hrušk: Zimska dekanka, Esperenova bergamontka, Dielovka, Vojvodkinja anžulemska, Zimski Nellis, Clairgeau, Ruj.-jes. maslenka, Lesenobarvana maslenka, Boskova maslenka, Vekoslava avranžka, Liegelova maslenka, Pastorka;
F 0 R 0 £ IL i).
izmed domačih Tepka (moštnica), Vahtence in Petorali (Farce).
Razen tega se je oziralo na pravilni razvoj, lepoto in dobroto vrst na stanje sadnih nasadov in ugodnejši ali manj ugoden kraj in lego za sadjerejo.
Določilo se je sledečim razstavljavcem in sicer:
Diplom častnega priznanja:
Munih Josipu, trg. pri Sv. Luciji, Vuga Franc iz Kanala, Vidič Štefan iz Kanala h. št. 115, Luznik Ivan iz Poljubina, Lapanje Blaž iz Oblaza pri Slapu h. št. 124 in Kovačič Ignaciju pri Sv. Luciji.
Diplom pohvalnega priznanja:
Zlatoper Andrej iz Cela pri Cerknem h. št. 139, Brešan Ivan iz Gaberji h. št. 22, Gomilšek Franc iz Drežence, Kenda Matija iz Volč, Filej Peter iz Strmca h. št. 34, Ovška zbirka, Skočir Miha iz Zatolmina h. št. 12, Brišar Frančiška iz Grahovega in Gizela Jevšček, učit. na Ponikvah (za sadno zbirko).
Priznanje prve vrste:
Miklavič Alojzij iz Iderskega, Pirh Anton iz Straže h. št 19, Magajne Franc iz Straže h. št. 154, Mavri Ivan iz Orehka h. št. 41, Gruden Ivan iz Pluženj, Rejc Ciril iz Šebrelj h. št. 80, Podobnik Janez iz Šebrelj h. št. 4, Pirih Matevž iz Št. Viške-gore, Makuc Janez iz Šebrelj h. št. 1, Klemenčič Anton iz Dol. Tribuše, Rožič Štefan iz Podmelca, Vrtovec Andrej iz Tolmina, Kuštrin Andrej iz Rakovca, Kanavec Miha iz Volč, Cerkvenik Filip iz Tolmina, Fortunat Ivan iz Zatolmina, Kragelj Franc iz Zatolmina h. št. 70, Dobravec Ivan iz Dolja h. št. 24, Skočir Miha iz Zatolmina h. št 12, Leban Peter iz Stopca, Rušič Ga-špar iz Sv. Lucije, Kragelj Josip iz Modrejc h. št. 10, Hrast Simon z Livka, Muravec Josip na Slapu h. št. 102, Urbančič Marija iz Volč h. št. 80, Andrejčič Josip iz Prebočnika, Klemenčič Anton iz Dol. Trebuše, Šavli Josip iz Loma h. št. 26, Lipušček Andrej iz tolm. Loma h. št. 30, Bavdaž Ignac iz Loma h. št. 21, Žnidarčič iz Šeberjaka h. št. 35, Brelih Luka iz Podmelca, Skupina Police, Hvala Anton iz Slapa št. 17.
Priznanje druge vrste:
Hadalin A. iz Zakriža h. št. 13, Hadalin Valentin iz Zakrlža h. št. 14, Vončina Andrej iz Masore h. št. 130, Magajne Franc iz Masore h. št. 15, Prežel Štefan iz cerk. Ravne h. št. 40, Ko-bal Franc iz Cerknega h. št. 23, Lapanje Ivan iz Jagršč h. št 32, Selak Jernej iz Jageršča h. št. 46, Rafret Blaž iz Masore, Kobal Janez iz Šebrelj h. št. 77, Eržen Filip iz Gor. Trebuše Vončina Ludvik iz Gor. Trebuše, Jan Matija iz Gor. Trebuše, Jos., Bre-šati Josip iz Gor, Trebuše, Kos Matija s Kneže, Kavčič Ivan iz Ljubina, Rutar Ivan iz Ljubinja h. št. 9, Pervanje Fortunat iz Prapretnega h. št. 76. Kuštrin Andrej iz Rakovca, Pipan Anton iz Tolmina, Ljudska šola v Tolminu, Strgar Josip iz Loga h. št. 10, Fortunat Anton iz Modrejc h. št. 8, Monfreda Franc iz Modreje h. št. 32, Kenda Gašpar iz Sv. Lucije h. št. 26, Kavčič Tomaž iz Modreje h. št. 7, Valentinčič Štefan iz Prapetnega, Berlot Josip z Morskega h. št. 23. Valentinčič Anton iz Bod-reža h. št. 12, Berlot Franc iz Morskega h. št. 2 Čargo Josip iz Anhovega h. št. 38, Kurinčič Anton iz Iderskega Kurinčič Franc iz Iderskega, Miklavič Ivan iz Iderskega, Miklavič Antou iz Iderskega, Uršič Ivan iz Mlinskega h. št. 8 Urbančič Anton iz Strosela h. št. 31, Kofol Ivan iz Sužida, Gruntar Ivan iz Kobarida h. št. 64, Ljudska šok v Kobaridu, Pignatari Ivan iz Kobarida, Uršič Ivan iz Iderskega b. št. 31, Kurinčič Katarina iz Iderskega, Kurinčič Anton iz Iderskega h. št. 16, Fortunat Franc iz Čiginja h. št. 26. Pitamic Anton iz Volč h. št. 9, Konc Franc iz Volč h. št. 20, Gabršček Valentin iz Volč h. št. 18, Lazar Josip iz Volč, Fortunat Ludvik iz Volč h. št. 19, Jermol Andrej iz Volč h. št. 21, Uršič Franc iz Kozaršč h. št. 9, Kra-gelj Josip iz Modrejc h št. 2, Bratuž Štefan iz Kozaršč h. št. 16, Brezavšček Josip iz Gor. Trebuše, Kovačič Ignac iz Idrije h. št. 25, Kragelj Franc iz Zatolmina h. št. 78, Leban Ivan iz Id-drije h. št. 3, Kovačič Venceslav iz Hoteška h. št. 50, Munih Matija iz Kozaršč h št. 13, Hvala Anton iz Slapa h. št. 17, Vogrič Andrej iz Slapa h št. 12, Hvala Franc iz Roč h. št. 22, Kragelj Peter iz Volč h. št. 35, Florjančič Miha iz Volč h. št. 37 (za orehe), Pregl Valentin iz kan. Loma h. št. 54, Pavšič Franc iz kan. Loma, Levpušček Josip iz kan. Loma h. št. 23, Kofol Miha iz kan. Loma h. št. 30, Winkler Andrej iz tolm. Loma h. št. 39, Štrukelj Josip iz tolm. Loma, Pregelj Ivan iz
kanal. Loma h. št. 27, Rutar Andrej iz Grahovega h. št. 31, Ivančič Alojzij iz Kamnega h. št. 40, Fortunat Franc iz Čiginja h. št. 26, Luznik Andrej iz Volč h. št. 32, Zega Miha iz Kanala. Žnidarčič Josip iz Šeberjaka h. št. 36, Žnidarčič Josip iz Britofa h. št. 34, Bajt Št fan iz Ložišč h. št. 16, Boltar Josip iz Gorenjepolja, Dugar Janez iz Bodreža h. št. 20, Mavrič Miha iz Skale h. št. 132 (za orehe), Kovačič Matevž iz Prebočnika h. št 10, Murovec Josip iz Podmelca h. št. 46, Kovačič Uršula iz Sv. Lucije h. št. 29, Valentinčič Anton iz Modrejc h. št. 20, Ohojak Anton iz Sužida h. št. 4
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Krompir in repa se ne smeta pokladati prešičem v surovem stanu, ker odtegne taka krma prešičjemu telesu preveč gorkote. Najboljše je, če se krompir in repa skuha in da oboje prešičem, dokler je še mlačno. Ako se je krompir ali repa skuhala, postane okusnejša in obenem tudi bolj tečna.
Sredstvo za to, da se bode krava pojala. Posestnik Kesler-Sponsberg pri Vratislavi poroča v „111. landw. Zeitung", da je uporabljal v ta namen, da bi se krava, ki se ni hotela pojati, pojala, Johimbin in druga taka sredstva, a da je dosegel še najboljši uspeh tedaj, ko je dal kravi kislo testo. Zato na-svetuje, naj se da kravam, ki se nočejo zlepa pojati, pol kg kislega testa in dve uri kasneje zopet pol kg.
Kako se dobi seme kumar? Poberejo naj se popolnoma rumene ali zrele kumare in puste nekoliko dni, da pozore. Nato naj se z nožem podolgem zazpolove in iztisne s palcem iz njih sluzavo tvar s semenom vred v kak lonec. Vse skupaj naj se pusti 8 — 14 dni ali še celo več časa v loncu t. j. tako dolgo, dokler sluzava tvar ne segnije. Ko se je to zgodilo, naj se na-lije v lonec čista voda in nato zopet odlije in ponavlja naj se spiranje s čisto vodo tako dolgo, dokler ne ostane seme čisto. Tako oprano seme naj se dene v kako rešeto, katero naj se postavi potem na kak tak prostor, kamor ne prihajajo ptiči in
miši, Da seme ne splesni, naj se vsak dan nekoliko premeša in ko se popolnoma osuši, naj se spravi.
Zakaj požre marsikatera svinja lastne mladiče ? Vzroki temu so lahko različni. Prav pogostoma se dogaja, da zrasto mladim prešičkoin prav ostri zobje. Ko taki prešički sesajo, provzročajo starki neznosne bolečine. Doječa svinja se vsled tega tako razjezi, da prešičke pomori in požre. Da se to prepreči, naj se zobovje mladim prešičkom, dokler sesajo, večkrat preišče in če se zapazi, da imajo ostre in špičaste zobe, naj se jim isti z ostrimi kleščicami za izruvanje žebljev pri-ščipnejo.
Čestokrat pa požre starka lastne mladiče tudi radi tega, ker se jo nepravilno krmi in oskrbuje. Največkrat požre mladiče taka svinja, kateri se poklkdajo meseni odpadki ali kri. Zato naj se brejim svinjam nikar ne poklada prejnavedena krma, ter skrbi, da se bo svinja kolikor mogoče veliko gibala na prostem in se pasla.
Kako je ravnati z deteljno setvijo, ako se je slabo obnesla? V raznih krajih se je detelja lucerna, ki se je sejala vmes žita, prav slabo obnesla. Da se tako slabo deteijišče še v istem letu nadomesti, naj se ona njiva, koj ko se je spravilo žito ž nje, pognoji in če je le mogoče takoj preorje. Koncem avgusta naj se raztrosi na vsak hektar površine 3—4 kv super-fosfata in povleče z hrano tako, da se razdrobe vse kepe in zemlja obenem poravna.
Početkom septembra naj se poseje na vsak hektar zmes, obstoječa iz 85—90 kg ozimne rži in 20—22 kg travniške detelje.
Spomladi se pokosi rž za zeleno krmo. kasneje pa ostane deteijišče s travnišno deteljo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Kdaj bi se smelo češplje in drugo sadno drevje otrebiti suhih vej in preklestiti? Ali bi se smelo zdaj v jeseni, dokler je še listje na drevju, kajti sedaj bi se najbolje
poznalo, katere veje so slabe. Ali bi bilo umestno, mlade češplje posaditi in kako naj jih vsadim ? Ali smem gnojiti češpljam s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili in kedaj? (L. B. v P.).
Odgovor: Sadno drevje otrebiti suhih vej lahko v vsakem letnem času, samo paziti morate pri tem, da ne pokvarite zdravih vej, zato je najboljše, če iztrebiti suhe veje ali jeseni ali pa spomladi. Peškato sadno drevje preklestite ali pomladite lahko o vsakem letnem času, koščičasto pa ne smete pomladiti, ko je sočno, ker drugače se ga loti smolika, radi katere potem usahne Vse večje rane ki jih zadobi drevo pri kleščenju morate pa zamazati s katramom, pomešanim z ilovico.
Mlade češplje lahko presadite na oni način kakor se presaja drugo sadno drevje, seveda le v jeseni, ko listje odpade ali pa spomladi, preden postane muževno. Sadi se kakor drugo sadno drevje. Drevo od drevesa naj bo oddaljeno na vse strani po 5 - 6 metrov. Ko sadite, lahko obenem tudi gnojite z raz-krojenim hlevskim gnojem, pa tudi lahko z umetnimi gnojili in sicer vzamete od slednjih pol kg Tomaževe žlindre in pol kg 40 odstotne kalijeve soli.
Vprašanje: Imam veliko semena solnčnic in rad bi vedel, ali je to porabno za živinsko krmo in kakšno vrednost ima v razmerju z drugimi krmili? (A. S. v P.).
Odgovor: Seme solnčnic je prav dobra krma za kokoši, o čemer smo tudi že pisali v 17. štev. letošnjega „Prim. Gosp." na strani 268. To seme pa trgovci s semeni tudi kupujejo in plačujejo kg po 40—48 v. Obrnite se do kake trgovine s semeni, morda v Ljubljano ali Trst.
Na novo priglašeni udje ^Goriškemu kmet. društvu".
1.	Svetinič Josip — Brestovica	5. Černigoj Anton — Skrilje h. št. 118. št. 62.
2.	Lisjak Just — Zalovšče 323	„ 0	T	c t
1	6. Bratina Janez — Sv. Iomaz - Dornberg. št. 88.
3.	Silič Ivan, trg. — Bilje.
4.	Kralj Josip, posestnik —	7. Batagelj Anton — Sv. To-Slivno št. 8 — Nabrežina. maž št. 71.
8.	Bratina Franc — Sv. Tomaž št. 32.
9.	Bratina Franc — Sv. Tomaž št. 35.
10.	Černigoj Janez — Sv. Tomaž št. 58.
11.	Černigoj Janez —• Sv. To maž st. 11.
12.	Valič Anton — Skrilje št. 28.
13.	Bratina Kristja — Sv. Tomaž št. 20.
14.	Valič Jožef — Skrilje št. 29. .15. Kravos Franc — Skrilje
št. 91.
16.	Faveti Vinko — Skrilje št. 25.
17.	Rovtar Anton — Skrilje št. 1.
18.	Ravtar Ant. — Skrilje št. 30.
19.	Savle Anton Dol — Čepovan.
20.	Zidanšek Josip prist. kmet. šole — Gorica.
21.	Podgornik Martin — Čepovan.
22.	Urdih Ivan — Mavhinje.
23.	Klavžar Ernst, pot. učitelj — Gorica.
M
Važno za sadjarstvo!	Boj sadnim škodljivcem!
Edino uspešno mazilo proti mrčesom
Propfovo gosenično lepilo „Pefrina"
Zakonito zavarovano.	Ostane nad 4 mesece lepljivo.
Odlikovano z bronasto svetinjo deželnega kulturnega sveta na sadni in vrtnarski razstavi v Ustju 1. 1903. — Cenik, navod o uporabi, in izvrstna spričevala pošilja na željo
ALBERT PROPFE, kemična tovarna Ustje ob Labi (Češko).
Lepilo proli malemu pedicu
,BrumatoF
dne 21. novembra 1908 zakonito zavarovano in od kr. ogrskega ministerstva boljši kakor navaden „Brumataklej" priznan zato v iamošnjih držav, drevesnicah uporabljen.
Vremenske spremembe mu ne škodujejo, se ne cedi pri 40° C ter ohrani svojo lepivost do 4 mesece in se ne pokvari, ako se ohrani v hladni kleti.
Nepremočljivi papir za kolobarje
oddaja kot posebnost po nizkih cenah tvornica za lepilo
WANKE & FRITSCNE
Bodenbach na (Č^šk^m).
Pohvalna priznanja višjih vlasti, drevesnic itd., poduk o porabi in ceniki brezplačno na razpolago.

VINARSKO IN GOSPODARSKO DRUŠTVO V DUTOVLJAN
PRI SEŽANI
vknjižena zadruga z omejeno zavezo
vabi na
II. izvanredni občni zbor,
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 24. oktobra 1.1. ob 4. uri pop. v prostorih društ. gostilne pri Filipčiču.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorništva.
3.	Potrjenje letnih računov za leto 1908.
4.	Položaj društva ter predlog in nasveti za nadalnjo postopanje.
5.	Razno (slučajnosti).
Načelstvo.
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L, Lukežič).