UČITELJSKI TOVARIŠ. (i 1 a s i 1 o „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Izdavatelj in urednik: v Andrej Zumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 19. Ljubljana, 1. vinotoka 1893. XXXIII. leto. Vsebina. J. Š —a: Slovenskemu učiteljstvu. — Ljudevit Stiasny: Jesen. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica upravništva. — Listnica uredništva. Slovenskemu učiteljstvu! T7 ot sredstvo za nadaljno izobraževanje učitelja je vsekakor važno potovanje. Kakor je oni rokodelec, kateri ni prestopil domačega kraja, nekake manjše veljave, kakor oni, ki je videl to ali ono deželo ali mesto; ravno isto je, rekel bi, tudi pri učitelju, kateri še ni nikdar prijel potne palice v roke ter jo mahnil med svet. Ali bode mogel učitelj uspešno poučevati v zemljepisji na višji stopinji, ako še ni imel prilike videti večjega mesta, ako še ni ogledaval čvrstih pečin gorskih velikanov, občudoval nepopisnih krasot vodnih slapov ter zrl nepreglednega morja? Težko! Kajti pojem o vseh teh stvareh ima pač — ker se ga je prisvojil v šoli ter pozneje utrdil po branji raznih potopisov — ali ta pojem je nekako teman, kakor da je z meglo obdan. In takemu učitelju je pouk iz zemljepisja neka muka ; kajti otrokom je treba pojme o gorah, morju i. t. d. razjasnjevati, in kako jih bode razjasnjeval, ako še njemu niso dovolj jasni. — Vse drugače poučuje učitelj, ki je videl dokaj sveta. Njemu je pouk iz zemljepisja neka slast, neko veselje. Kako nazorno in lehko umljivo popisuje jezero, saj mu narekava vse to spomin, kajti gledal in občudoval je z lastnimi očmi vso krasoto jezera in nehote preživi v duhu one čase, ko je bival v bližini jezera. Ali če pride učitelj v družbo, kjer se menijo o tem, kje je ta, kje oni hodil, kaj skusil — tedaj mora učitelj, kateri vedno doma tiči, le poslušati, in če pride vrsta nanj, da naj on poroča kaj o potovanji, molčati. In kaj potem ljudje o takem učitelju mislijo, ve pač vsakdo. Od učitelja se pa zahteva dandanes, če hoče kaj veljati, da je nekak „univerzalni ženij". Po desetmesečnem napornem delu v šoli pridejo težko pričakovane počitnice, da se učitelj odpočije, okrepča in poživi duha. In tudi počitnice mora si učitelj iz- L koriščati in sicer, da si nabira novih dušnih zakladov za prihodnje leto in da si nekoliko razvedri duha. Kako pretolče učitelj počitnice, je vsakomur znano. Največ jih ostane doma. Drugi pa vzamejo potni les v roke in hajd med svet — navadno ,per pedes' tovariše sosede obiska vat. Tako potovanje je pa bolj krajevnega pomena , učitelj ne vidi toliko, kolikor bi lahko. Znano je pač vsakemu slovenskemu učitelju, kako potovanje so napravili lansko leto češki učitelji. To je bilo pravo potovanje za nadaljne njih izobraževanje. Dragi tovariši! jednaka potovanja tudi lahko slovensko učiteljstvo osnuje, treba je le poguma in požrtvovalnosti. Od takih potovanj ima učitelj kaj koristi, na takih potovanjih si more razvedriti duha, razširiti znanje sebi in narodu v korist. Osnujmo si društvo, nekako društvo za ' učiteljska izobraževalna potovanja. In sicer po mojem nemerodajnem zmislu, tako: Vsak učitelj, komur je na srcu njegova na daljna izobrazba, naj bi pristopil temu društvu. Iz udov volil bi se potem odbor in sicer tako, da bi bil iz vsacega okraja jeden v odboru. To bi bil odbor v širjem pomenu. Iz tega širjega odbora bi se potem volil odbor treh mož, odbor v ožjem pomenu. Dolžnost vsacega uda bi bila sledeča: Vsak ud plačeval naj bi mesečno v blagajno tega društva gotovo vsoto. V teku 10 mesecev bi se nabrala lepa vsota v blagajni. Ta denar bi se potem porabil deloma za vožnjo, deloma bi ga dobil ud, kateri bi se udeležil potovanja; oni ud pa, kateri bi ne hotel ali mogel potovati, imel bi pa pravico denar nazaj zahtevati ali ga pa pustiti v blagajni za prihodnje potovanje. Vsak odbornik v širjem pomenu imel bi pa dolžnost skrbeti, da bi vsak ud v njegovem okraju redno plačeval mesečne doneske. Odbor v ožjem pomenu imel bi pa skrbeti ob času potovanja za cenejo vožnjo, ceneja prenočišča in sploh za vse, kar je treba za potovanje. Potovanja bi se potem lahko naprav-ljala vsake počitnice in sicer na razne kraje, recimo jedno leto na Dunaj, drugo leto v Zagreb, Reko, Trst i. t. d. In ko bi videla višja oblastva, kako hrepeni slovenski učitelj po nadaljni lastni izobrazbi, bodite prepričani tovariši, da bi darovala kak večji znesek društvu v porabo. Omenjam naj le slavni deželni odbor ali kak večji denarni zavod, rade volje bi določilo vsako leto neko vsoto društvu. Cenjeni tovariši! Uvažujte te vrstice, ne odlašajte na negotove čase stvari, ki hoče koristi učiteljsvu sploh. Naj še kak g. tovariš izrazi svoje mnenje o tej stvari, mogoče, da se slednjič vender oživi jed-nako društvo. Pokažimo svetu, da tudi slovenski učitelji hrepenimo po popolnosti, da bodemo mogli reči: Malo nas je, a smo ljudje. J. Š ¡1. Jesen. Nazorna slika. _1T~Sa nazorni nauk uspešno gojimo, ne &2J/ smemo ga obravnavati kot realni pouk, ampak moramo gledati, da se ujema z otročjim mišljenjem in čutom. Z nazornim naukom moramo pa tudi vplivati na učenčevo duševno življenje. Zaradi tega se ne smemo zadovoljiti s posredovanjem vidnih nazorov, ampak se moramo ozirati tudi na verski, nravni in estetični moment. Na to se moramo posebno ozirati, ko izbiramo nazorna sredstva. Za vidne nazore ogledajo učenci predmet in natura, model ali podobo. Moramo pa tudi v omenjeno smer povedati učencem sedaj kako povest, pravljico, uganko ali pesem; vse vender o svojem času in na pravem mestu. Kar otrok vidi vsak dan, ali v teku tedna, leta, kar mu je znanega, to naj se obravnava. V otroku se mora vzbuditi zanimanje ne samo za vse reči, katere ga obdajajo, ampak tudi za vse prirodne pojave in človeške opravke, katere so ž žjim v dotiki, da on razume medsebojno zvezo rečij in k človeku. Da pa ne postane nazorni nauk realni pouk, varovati se moramo prenatančnega popisovanja, ker isto ne vzbuja zanimanja. Pri živalih moramo n pr. pač glavne dele našteti, a to ne sme biti najvažnejši del. Otrok se ne zanima toliko za to, kaj je, ampak za to, kaj se zgodi. Ne da ima mačka kremi je, je otroku važno, ampak, da praska in zgrabi miš. Na Kranjskem se prične na štirazred-nicah zemljepisni pouk že v 1. razredu. Toda ta pouk na tej stopinji ne sme biti realni pouk, ampak obsega naj le važnejše prirodne pojave, na katere se učenci opozorijo. Da pa opazujemo te prirodne pojave z otroci, da jih prisilimo nehote k opazovanju, potrebno je, da delamo z učenci manjše izlete. Taka nazorna poučna ura je za učitelja zelo težavna, vender mu prinaša več dobička, kot deset drugih v zaprti sobi. Osobito ne zabimo pomladi peljati učence na prosto. Veliko nazornih podob imamo. Večinoma pa te obsegajo preveč posameznostij, katere zbegajo, obravnavanje oteže ali store celo nemogoče. Tudi so te podobe tako majhne, da se ne razločujejo tudi iz zmerne daljave. Naj boljše bi bile pač dobre skupine v veliki obliki. Do sedaj so nam znane kot najboljše „Stirji letni časi". Izdane so od dunajskega učiteljskega društva „die Volksschule". Te 4 podobe, kot plod vestnih posvetovanj, izdelane so od izbornih slikarjev ter so dokaz veselega napredka na polji nazornih in učnih pripomočkov. One nam namreč dajo v veliki obliki izbor karakterističnih prirodnih pojavov ter vse človeške opravke, kateri so ž njimi v dotiki. Kaj dobre so tudi Janskega podobe za nazorni nauk in se priporočajo posebno zaradi nizke cene. Ker podobe „štirje letni časi" stanejo 10 gld., jih marsikatera šola ne more omisliti. Ne zabimo pa vender obravnavati karakterističnih prirodnih pojavov in zna-menitejših človeških opravkov. Ker za vsak letni čas potrebujemo 3—4 tedne, bode sedanji učni načrt le malo predrugačen. 1. Ptice selilke. a) Pripovedovanje. Bolna lastovica. Jesen je bila; lastovice so se zbirale na zvoniku. Še jedenkrat letijo okrog vasi in potem v daljni svet. Žalostno gleda Dragica za njimi, kajti bile so to ljube lastovice, katere so stanovale nad njenim oknom in katere je velikokrat opazovala, ko so nosile živež svojim mladim. — Nekega dne potem prinesejo oče bolno lastovico v sobo. Dobili so jo v skednji, kamor se je uboga živalica skrila. Bolna je bila in slabotna; zato je morala tudi tu ostati. Dragici se živalica zelo smili. Zato ji tudi skrbno streže. Kmalu je lastovica zopet zdrava in leta po sobi. Tako mine mrzla zima. Ko se vrnejo pomladi lastovice, odpre Dragica okno in veselo odleti živalica k drugim. Kmalu dobi svoje tovarišice ter sezida nad oknom gnezdice. Večkrat tudi prileti v sobo, lovi muhe ali se vsede na okno ter prepeva vesele pesmice. Kdor je dobrega srca, Bog mu blagoslov svoj da. b) Obravnavanje. Učitelj: Zadnje dni so se zbirale lastovice. Žalostno so obletovale naše kraje ter potem odletele. Zapustile so nas namreč za več mesecev. Te ptice žive od muh in žuželk. Ali dobimo pri nas po zimi muhe in žuželke? Ali bi mogle lastovice pri nas živeti? Učenec: Lastovice bi morale pri nas po zimi lakote poginiti. Učitelj: Ponovite to vsi! — Zato se pre-] selijo te ptice jeseni v ptuje, toplejše de- 19* žele, kjer dobijo dovolj živeža. Kam se podajo jeseni lastovice? Učenec: Jeseni se podajo lastovice v toplejšede-ž e 1 e. Učitelj: Ponovite to vsi! A ne samo lastovice, ampak tudi škrjanci, slavci, prepelice in še več drugih ptičev nas jeseni zapuste ali se selijo v toplejše dežele. Zato jih imenujemo ptice sesilke. Kako imenujemo te ptice ? Učenec : T e p t i c e imenujemo ptice selilke. Učitelj: Ponovite to vsi! — Popotujejo v velikih trumah. Daleč, daleč morajo leteti, predno dospejo v toplejše dežele. Pomladi se pa vrnejo zopet v naše kraje. Vsaka poišče svoje kraje, svoje gnezdo. 2. Sadna trgatev. a) Pripovedovanje. Kako nastane jablan. V neki vasi je živel bogat mož, ki je nekdaj sedel v svojem vrtu. Zraven sebe »ima skledo lepih jabolk. Vzame jabolko ter je prereže. V jabolku dobi hišico s čednimi sobicami. V vsaki sobici pa so lepa, črna zrna. Jedno teh zrn vzame, naredi v gredico s prstom luknjico, dene v njo zrno ter je pokrije z zemljo. „Kaj bode z menoj?" misli si zrno, „ko bi bilo vender še v svoji lepi sobici!" S temi mislimi slednjič zaspi. Po noči pa začne deževati. Nekaj kapljic pade tudi zrnu v usta. Z veseljem jih povžije. Drugo jutro sije solnce tako toplo, da tudi zrno kmalu čuti gorkoto. Steguje se in rado bi si ogledalo tudi solnce. Na jedenkrat mu poči suknjiča ter se mu naredi ljuknjica. Skozi to špranjo se splazijo koreninice v tla ter iščejo povsod, kje bi kaj dobrega dobile. Dobijo vsega v obilici. Pijejo in pijejo in so večje in močnejše. Za nekoliko dni pride mož zopet na vrt in se vsede. Na mestu, kjer je vsadil zrno, zapazi zelo malo drevesce. Iz malega zrna je nastalo torej zelo malo drevesce. Mož se zaradi tega zelo veseli. Priliva mu skrbno vode in koncem poletja je bilo drevesce že tako debelo ko peresno držalo. Z vsakim letom je bilo večje in močnejše. Dobilo je torej vej. mladik in listov. To drevesce mož cepi in iz njega je postalo drevo, katero je donašalo najboljša jabolka, b) Obravnavanje. Učitelj: Kaj je mož dal v luknjico? Kaj je nastalo iz zrna? Učenec: Iz zrna je nastalo drevo. Učitelj: Ponovite to vsi! — Drevesce, ki iz zrna nastane, se mora požlahtniti ali cepiti. Potem nastane drevo, ki nosi dobro sadje. Drevesa, ki obrode sadje. imenujemo sadna drevesa. Sadje dozori večinoma jeseni. Kdaj postane sadje zrelo? Učenec: Sadje postane jeseni zrelo. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ali je nezrelo sadje zdravo? Ali smete nezrelo sadje jesti? Učenec: Nezrelega sadja ne smemo jesti. Učitelj : Ponovite to vsi! — Pač vesel čas se za vas prične, ko dozori sadje. Ako greste na vrt, kako dobra jabolka, hruške, češplje, orehe, breskve dobite tu. Kakšno sadje imamo ? Učenec : 1 m a m o j a b o 1 k a, hruške, češplje, orehe, breskve. Učitelj: Ponovite to vsi. — Sadje pa ne smemo kladiti, ampak je moramo odtrgati. Ako se sadje odtrga, ne poškoduje se ter se dalj časa ohrani. Orehe pa lahko otre-samo. Zakaj ? 3. Vinska trgatev. a) Pripovedovanje. Vinska trgatev. Deček iz mesta pripoveduje: Moj strijc mi je naredil letos veliko veselje. Povabil me je namreč na vinsko trgatev. Roditelji moji so z veseljem temu privolili. Že potovanje do strijčevega doma mi je zelo ugajalo. Drugi dan vstanemo prav zgodaj. Napotimo se z vinogradniki v vinograd. Žene in deklice vzamejo c a n j e in nože. Možje nesejo b r e n t e in na vozu peljejo kadi in velik sod. V vinogradu se razdele med vinske trte, odre-zujejo grozde in jih polagajo v canje. Ko je canja polna, izpraznijo jo v brente. Možje pa nosijo polne brente k vozu v kadi. Tam raztolčejo grozdje s tolkačem in izpraznijo drozgo v sod. Moj bratranec in jaz sva tudi malo pomagala- Grozdja sva smela povžiti, kolikor sva ga hotela. Bilo je zelo sladko. Opoldne pa smo pili sladki mošt. Lep dan je bil. Vse je bilo veselo. V bližnjem vinogradu še celo strelja. Pozno v noč pridemo na strijcev dom. Drugi dan se vrnem domov. Strijc mi pa da še canjico grozdja. Roditelji, moji bratje in sestre so je z veseljem povžili. b) Obravnavanje. Učitelj: V" vinogradu raste vinska trta. Kaj raste na vinski trti ? Kakšno je grozdje? Kdaj dozori grozdje'? Učenec: Grozdje dozori jeseni. Učitelj: Ponovite to vsi! Kadar je grozdje zrelo, gre vinogradnik s svojimi ljudmi v vinograd. Vsi imajo ostre, krive nože. Grozdje odrezujejo. Nekaj ga spravijo, večinoma je pa denejo v kadi, kjer je raztolčejo. Iz grozdja se cedi sok-Kakšen sok se cedi iz grozdja ? Učenec : Iz grozdja se cedi sladak sok. Uči' telj: Ponovite to vsi. — To drozgo denejo v sod, katerega hlapec pelje domov. Doma denejo to drozgo v stiskalnico. Sok — mošt imenovan — se dene v velike sode. Sodi leže v kleti. Tukaj se ščisti mošt v čisto vino. Vino je zdrava, krep-čalna pijača za odrasle ljudi. Vender ne smemo vina preveč piti. Zakaj ne? 4. Jesen. a) Pripovedovanje. Jesen. Poletje se umika, jesen prihaja. Ko po-potuje jesen po zelenem gozdu,- ne ugaja mu, da ima listje povsod isto barvo. „Veliko lepše je rdeče in rtneno", pravi. Komaj to izgovori, ni več gozd tako jedno-ličen, ampak se vedno bolj spreminja. — Popotuje naprej po vrtih in vinogradih. „Kaj je to?" začudi se, „poletje se je ponašalo s svojo vročino in grozdje še ni zrelo? Že dobro, sedaj pokažem jaz, da nekaj znam!" Komaj to izreče, dihne v sadje in grozdje in glej! hruške, jabolka, breskve in grozdje vidoma dozore ter dobe sladak sok. Potem zagleda jesen tudi otroke, ki so se igrali. Zakliče jim: „Otroci, Bog vas sprimi! Vaše počitnice so minole. Šola se zopet pričenja. Hodite zopet pridno v šolo in učite se marljivo Hočem vam zato podariti obilo dobrih, rdečih jabolk in sladkega grozdja". — Tako govori jesen. Otroci pa se veselo napotijo v šolo. b) Obravnavanje. Učitelj: Vi hodite šele prvo leto v šolo. Nekaj jih je pa vender tu, ki so že lansko leto hodili v šolo. Pred nekoliko časom pa niso imeli več tednov pouka. Zakaj niso prišli tak dolgo v šolo? Učenec: Imeli so počitnice. Učitelj: Te počitnice imenujemo velike počitnice. V počitnicah ste se večkret kopali, kajti takrat je bilo zelo vroče. Ali se morete sedaj kopati? Zakaj ne? Učenec: Sedaj je hlad n o. Učitetj: Ponovite to vsi! — Takrat ko je bilo vroče je bilo poletje, a sedaj je jesen. Kaj je sedaj? Učenec: Sedaj je jesen. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ker je sedaj hladno, lahko rečemo: Jeseni je hladno. Ponovite to vsi! — Gasi nekateri izmed vas pomagajo pasti. Po leti je čez dan preveč vroče, zato pasejo zjutraj in zvečer. Takrat ste morali zjutraj zgodaj vstajati, zakaj solnce vstaja takrat zgodaj. Ali sedaj solnce še tako zgodaj vstaja in tako pozno zahaja? Učenec: Jeseni solnce vzhaja pozneje in poprej zahaja. Učitelj: Kadar greste v šolo, gredo nekateri mimo njiv. Kakšno je sedaj polje? Učenec: Polje je p r a z n o. Učitelj ponovite to vsi! — Jeseni sadje odtrgamo in je znosimo domov. Zakaj storimo to? Učenec: Ker je sadje zrelo. Učitelj: Ponovite Jeseni je sadje zrelo. Tudi grozdje je jeseni zrelo. — Ali je listje dreves še tako zeleno ko pomladi in poleti? Kakšno je listje jeseni? Učenec: Jeseni postane listje r meno, rdeče in rjavo, zvene in odpa-d e. Učitelj: Ponovite to! — Kaj storijo nekatere ptice? Učenec: Nekatere ptice se podajo jeseni v toplejše kraje. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ker ni več ptic, kakšno postane v gozdu. Učenec: V gozdu in na polji postane tiho. Učitelj: Ponovite! - Ali še vidite hrošče, metulje, kobilice in gosenice? Učenec : Ne, te živalice jeseni poginejo. Učitelj: Kaj pa bučele? Ali vidite sedaj bu-čele ? Ali so tudi poginile ? Zakaj ostanejo v panjih? Rekli ste, da ni več cvetljic na p olj k Kam pa so zginile. Učenec: Jeseni cvetlice zvenejo. Učitelj: Ponovite to vsi! — Ali se še toliko na prostem igrate ? Zakaj ne? Učenec: Jeseni vlečejo mrzli vetrovi. Učitelj: Le lovec se poda jeseni v gozd in strelja divjačino. Recite: Jeseni lovi lovec divjačino. Na ta način obravnavajmo tudi druge letne čase. Po zimi obravnavajmo: ptice po zimi. sv. Miklavž, Božič, zimsko veselje otrok; pomladi: vrt, polje, ptice pomladi; po leti: pastir, nevihta, žetev, sv. Rešnje telo. Ljudevit Stiasnj. Ukazi in odredbe XIV. 0 strupenih barvali. C. kr. deželni šolski svet razglaša glede nevarnosti strupenih barv za otroke, ki jih rabijo, nastopni razpis: Z. 1981 L. Sch. R. Zufolge Note der k. k. Landesregierung für Krain vom 16. August I. J. Z. 11058 und im Sinne des Erlasses des h. k. k. Ministeriums des Innern vom II. Augnst 1893 Z. 11891, wird der k. k. Bezirksschulrath (der k. k. Stadtschulrath) mit Rücksicht auf den in Falkenau vorgekommenen Fall, dass ein kleines Kind durch Verzehren ein er grünen Aquarellfarbe (Mitisgrün) aus einem Schülerfarbkästchen unter Vergiftungserscheinungen in grosse Lebensgefahr gerieth, angewiesen, in geeigneter Weise durch die Schulleitungen zu veranlassen, dass die Schulkinder regelmässig auf die Giftigkeit vieler Farben in den Farbenkästchen sowie darauf aufmerksam gemacht werden, dass derlei Farben sorgfältig verwahrt, insbesondere kleinen Kindern unzugänglich gemacht werden müssen und die verwendeten Pinsel oder von Farben beschmutzten Finger niemals zum Munde gebracht werden dürfen. K. k. Landesschulrath für Krain. Laibach, 23. August 1893. Für den k. k. Landespräsidenten: A. Schemerl m. p. šolskih oblastev. XV. Izpust iz šole in prestop v ponav-Ijalno šolo. C. kr. okrajni šolski svčt v Radovljici je razpisal za svoj okraj glede izpusta iz šole in prestopa v ponavljalno šolo nastopni razpis: Št. 1453 okr. š. sv. Vsem krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom! Da se o tem, kedaj je šolske otroke izpuščati iz šole in kedaj jim je prestopati iz vsakdanje v ponavljalno šolo v vsem okraji doseže jednakomerno postopanje, zato se krajni šolski sveti in šolska vodstva v natanko izpolnjevanje opozarjajo na to, da so šolska vodstva upravičena samo tistim otrokom dajati i z pust niče, kateri so svoji šolski dolžnosti v smislih § 21. državnega šolskega zakona z dne 2. vel. travna 1883, drž. zak. št. 53, oziroma § 27. deželnega zakona z dne 29. m. travna 1873, dež. zak. št. 21, dalje § 14. šolskega in učnega reda z dne 20. v. srpana 1870 in § 4. deželnega zakona z dne 28. svečana 1874, dež. zak. št. 6. popolnoma zadostili, kateri so tedaj raz v en vsakdanje šole tudi ponavljalno šolo dovršili ter se krščanskega nauka, branja, pisanja in računstva zadostno naučili. Prestop šolskega otroka pred izpolnjenim dvanajstim letom iz vsakdanje v ponavljavno šolo ali izpust šol- skega otroka pred izpolnjenim štirinajstim letom iz ponavljalne šole, se sme iz tehtnih razlogov na prošnjo dotič-nih roditeljev ali njih zakonitih namestnikov v smislu § 21. državnega šolskega zakona z dne 2. v. travna 1883, drž. zak. št. 53, samo s privoljenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta in praviloma le ob konci šolskega leta zgoditi. Takim prošnjam, katere se vlagajo potem krajnih šolskih svčtov je tedaj, kadar se gre za prestop iz vsakdanje v ponavljalno šolo, priložiti zadnja šolska naznanila in izjavo šolskega vodstva o tem, koliko je dotični otrok star in kako dolgo je v šolo hodil; kadar se pa gre za to, da bi se dotični otrok izpustil iz ponavljalne šole, je prošnjam priložiti od šolskega vodstva izdano izpustnico. C. kr. okrajni šolski svčt v Radovljici, dne 27. listopada 1892. Kaltenegger. Naši dopisi. Iz novomeškega okraja. (Konec.) G. A. Vrančič prebere nam na to jedrnato sestavljeno z mnogimi vzgledi prepleteno poročilo o pokorščini, kot \zgoje-valnem sredstvu. Po sklepu se je vnela daljša debata. G. o. Florentin dostavlja, da naj se otroku vcepi precej prvo leto brezpogojna pokorščina do učitelja, ker ta ga obdrži tudi nadalje pokornega. G. Jerše pravi, da je silno težavno vzgojati take otroke v pokorščini, kateri so sprideni od moralično ali drugače pokvarjenih roditeljev. Tu se mora večkrat poseči po disciplinarnih sredstvih, a teh je malo. Zatorej vpraša — ko našteje sam nekatere, — ako vé še drugi kak pripomoček k temu. G. Zavrl meni, da bi bila za take spridence časi pač dobra palica, a ne v rokah učitelja temveč krajnega šolskega sveta, katere pa žalibože pogrešamo. G. predsednik imenuje na to postavna sredstva in pravi, da bodi učitelj mirnokrven ter dajaj otrokom pravi vzgled in pridobil si bo njih srca, da mu bodo pokorni. G. Koncili j a nas pouči, da je za jako spridene časi tudi dobro sledeče sredstvo: Učitelj naj roditeljem takoj naznani, da morajo malopridnega otroka doma kaznovati, ako ne, se bode ovadil županstvu ali sodniji, da ga kaznuje. Roditelji se boje nepotrebnih potov in stroškov in našibajo otroka in to mnogokrat pomaga. — Ko tako to stvar natančneje omlatimo in g. nadzornik poročevalca zahvali, prestopimo k šesti točki: „Kaj in kako naj naša mladina bere, vzlasti z ozirom na šolske knjižnice?" G. poročevalec M. Hiti čita svoj jako zanimivo sestavljen elaborat, katerega smo zelo pazno poslušali, ker imel je mnogo humorja v sebi. Šolarsko knjižnico primerja on lepo pobeljeni in snažni kuhinji, v kateri ne vidiš le pisanih loncev, raznobarvanih skled in drugih priprav različne velikosti, temveč tudi raznotera jedila, katera nam ponuja, ker ura se že poldnevu bliža. Tudi šolarska knjižnica naj ima lepe knjige, trdno in lično vezane; ilustriranih naj tudi ne manjka. Knjige naj so različne, učencem primerne vsebine itd. Tako nam je g. poročevalec dal obširen obris, kaj in kako naj učenec bere, ter bil pohvaljen. Iz poročila knjižničnega odbora posnamem, da je bilo t. 1. 137 gld 341/* kr. dohodkov in 109 gld. 4(5 kr. izdatkov, tedaj preostanka 27 gld. 88'/s kr. — G. Pogačnik izrazi željo, naj bi se tudi v tem okraji zalagala okrajna knjižnica iz okrajne blagajne, kakor je tudi v nekaterih drugih okrajih na Kranjskem, da ne bi učitelji imeli te naklade; a g. predsednik mu pravi, da imajo v tistih krajih, kjer se za bukvarno denar ne pobira pri učiteljstvu, svoj fond, iz katerega se knjige kupujejo, česar pa pri nas ni. Po nasvetu g. Zavrla se bodeta kupili knjigi: „Erziehliche Knaben-Handarbeit" von Jos. Urban in „Gesang-Unterricht nach der analytisch-synthelischen Methode" von J M. Lipp. Na to se volita revizorjema računov gg. Hiti in Kutnar. — V knjižnični in stalni odbor se volijo per acclam. stari udje. G. o. Florentin nasvetuje naj bi se kupila nova omara za knjige učiteljske bukvarne, ker je stara premajhna. Ker pa bode za letos še zadostovala, se bode ista kasneje omislila, ko se denar in prostor zanjo dobi. — G. Matko nasvetuje, da bi se vel. počitnice prestavile na vel. srpan in prvo polovico kimovca. A ker imajo pravico o tem sklepati dotični krajni šolski sveti ne učiteljstvo samo, kakor je g. predsednik raztolmačil, zato je poročevalec umaknil svoj nasvet. Ker smo že pri sklepu zahvali g. nadzornik najprej gdč. in gg. poročevalce za njih dobro sestavljena poročila; opozarja nas, naj se podatki o letnih poročilih takoj po sklepu šolskega leta odpošljejo; vse prošnje naj se pravočasno oddajo in vse naj se s potrebnimi prilogami opremljejo ; prošnje za pouk v ženskih ročnih delih in za poljedelski pouk naj vodstva brez kolekov njemu pošljejo. Končno g. predsednik zahvali vse prisotne za pazljivost ter se spominja našega predobrega vladarja Frančiška Jožefa, kateremu zakličejo vsi 3kratni „slava" ter zapojo cesarsko pesem. G. Koncilija pa zahvali g. nadzornika za izborno vodstvo, za trud in ljubezen, katero ima do šole, posebno še do učiteljstva, kateremu je vedno naklonjen. Tako smo končali naše zborovanje ter se zbrali k skupnemu obedu pri g. J. Pehaniju, kjer nam je čas le preurno pošel. —1. Iz kranjskega okraja. (K o nf e r en ci j a. Konec). Pri posameznih predmetih opomni gosp. predsednik najprej, da se nazorni nauk v nekaterih šolah temeljito gdji. Priporoča Jamskega podobe za nazorni nauk. ker se dobro naslanjajo na tvarino iz abecednikov, ter nam pokaže nekaj tacih podob in nam jih raz-tolmači. 20 podob stane 12 gld. Pri branji so prav dobri uspehi, le na ločila naj se še bolj pazi. Otroci tudi večinoma razumejo to, kar berejo. Otroci prvega oddelka naj obsédé pri branji, šele v 2. šolskem letu naj vstajajo. V nekaterih šolah se gleda tudi na este-tično branje, kar je hvale vredno. Tudi mernoriranje se dobro goji. Le mrtvo recitiranje naj se opusti. Slovnica se gledé metodične obravnave vedno boljša. Prav je tudi, da se učiteljstvo upira dialektu. V mnogih šolah so bile naloge prav dobre. Pisma pa naj se kolikor mogoče praktično v pravi obliki pišejo, kar se tudi godi. Zvezki so lepo urejeni v nekaterih šolah. Popisane zvezke naj učitelj v omari hrani ter na konci šolskega leta otrokom razdeli. S tem se otroke vspod-buja k snažnosti in k veselju do pisanja. Pogreške učitelj le podčrtavaj, učenci pa potem sami popravijo. S pisanjem v spisovnice na jedno črto naj se le pri onih otrocih prične na zgornji stopinji, ki so za to zmožni. Na pamet naj pišejo otroci še le v 3 šolskem letu. Nemški jezik je imel letos veliko boljši uspeh, kot lani. Tudi govorne vaje se gojijo v nemškem jeziku. Gleda pa naj se na to, da se ne postopa prehitro. Pri računstvu je metoda najbolj jednotna. V 2. šolskem letu je glavna naloga naštevanka. — Gledé tvarine iz realij naj se tako poučuje, kakor je bilo lansko leto določeno. Nepravilno pa je, da se dajo cela realistična berila meuiorirati. To naj se opusti čisto. Zbirke domačih prirodnin se pogrešajo večinoma povsod.. Pri jedni prihodnji konferenciji naj bi se o tem razpravljalo, katere prirodnine naj ima ali naj skuša dobiti vsaka šola. Na zemljevidu se otroci precej dobro razumejo, kar priča, da so v zemljepisji in zgodovini dobri uspehi, na nekaterih šolah pa so uspehi slabi, ker je metoda slaba. Risanje pri zemljepisji je jako potrebno. Dalje pospešujejo zemljepisje večkratni izleti na kako goro. Tabela „die Habsburger" je važna in priporočljiva kot učilo v zgodovini. V lepopisji je napredek dober. Na več šolah se je vpeljala pokončna pisava, in ta je prav dobra. Ker vprašanje zaradi pokončne pisave še ni rešeno, naj bode še na prosto voljo dano, kdor hoče vpeljati pokončno pisavo. Novinci, predno začno pisati s črnilom, je dobro, da pišejo nekoliko časa s svinčnikom. Glede risanja naj se pazi, da se v višjih oddelkih vedno bolj prestopa na prosto risanje brez pik. Petje se dobro goji posebno tudi cerkveno petje. Telovadnico imata le dve šoli. Telovadba naj se goji kjer je to mogoče. Kar se tiče ženskih ročnih del, omenja g. nadzornik, da se na 10 šolah ne poučuje. Želeti je, da se ta dela bolj gojijo, vender pa naj se manj goji kvačkanje, katero ima za praktične potrebe posebno na kmetih malo vrednosti ter naj se bolj goji pletenje. Kmetijski pouk pada, ker pravno razmerje med krajnim šolskim svetom in učiteljem - vrtnarjem še ni urejeno. Deško delamo ima šola na Trati, kjer dečki vrlo napredujejo v deških ročnih delih. K sklepu svojega poročila izjavi g. predsednik, da je govoril vse le v prid učiteljstva in šole ter naj se blagovoli kot tako sprejeti. Sedaj pridejo na vrsto referati. Prvi poroča g. Luznar „o podrobnem učnem načrtu za slovnični pouk na jedno- in dvorazrednicah. G. poročevalec stavi po daljšem temeljito sestavljenem govoru resolucijo, naj se voli odsek, kateri bode do prihodnje konferencije natanjko sestavil načrt in stavil predloge. Voljeni so bili v odsek za jednorazrednice gg. Debeljak, Kuhar in Luznar; za dvorazrednice gg. Benedek, Bre-gant in Cirman. Drugi poročevalec je bil g. Brega nt. On nam je poročal „o vzrokih slabega šolskega obiskovanja in kako bi se odpravili". G. poročevalec je svoje poročilo prav dobro rešil. Vnela pa se je vender daljša debata. Naposled se oba referata odobrita in g. predsednik toplo zahvaljuje poročevalca, da sta vsak svojo nalogo tako dobro rešila. O stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice poroča namestu g. Kustra, ki je imel dopust, g. Bežek. Od njega smo izvedeli, da je knjižnici prirastlo od zadnje konferencije 25 knjig različne vsebine. Knjižnica je imela dohodkov 131 gld. 78 kr., troškov pa 78 gld. 79 kr., torej ostane v blagajnici 52 gld. 99 kr. V knjižnični odbor so bili voljeni gdč. Booss in gg. Bregant, Jelene, Luznar, Pezdič za leto 1893/94-. Pri volitvi v stalni odbor so bili izvoljeni gg. Benedek, Kragl, Luznar in Bežek. Ker ni bilo samostalnih predlogov, sklene g. predsednik zborovanje s trikratnim slava-klicem na presvetlega cesarja. Učiteljstvo temu krepko in naudu-šeno odzove. Na to zahvali podpredsednik g. predsednika za izvrstno in nepristransko vodstvo konferencije ter mu zakliče trikratni živijo. Po konferenciji se je izplačala potnina udeležencem. — Skupen obed smo imeli v gostilni g. Mayr-ja ml., kateri je v ta namen svoj vrt ukusno ozaljšal. Postrežba je bila dobra. Napitnic se tudi ni manjkalo. G. Stanonik se dvigne prvi ter napije g. nadzorniku. Na to se spominja g. nadzornik onega, ki čuje vedno nad nami, pod čegar krilom smo mi vsi in čegar geslo „z združenimi močmi" naj tudi nam vodilo bode ter napije presvetlemu cesarju. Med obedom nas je počastil preblagorodni g. okraj- | ni glavar dr. M. G s t e t te n h ofe r. G. učitelj Pezdič ga srčno pozdravi. Jako nam je ugajala napitnica g. okrajnega glavarja, ki je govoril skoro v četrt ure trajajočem govoru o važnosti učiteljstva in vzvišenem poklicu učiteljevem za državo. Prišel bode kmalu čas, ker mora priti, ko se bode tudi materijelno povzdignil učitelj. Vidno napreduje složnost učiteljskega in du-hovskega stanu in v ta namen zakliče g. glavar na učiteljstvo krepak „prosit!" kar je našlo glasen odmev. Ves čas so nas razveseljevali z izbornimi pesmimi gg. učitelji-pevci. Pri tej priliki nabrali smo tudi za „Učiteljski dom" 31 kron. J. Petkovšek Iz kamniškega okraja. Okrajna učiteljska konferencija. Najpriličnejši in najpripravnejši kraj za naše vsakoletno zborovanje je nedvomno prijazni Mengeš. Izvolili smo si že nekaterikrat za ta naš shod kateri drugi kraj, toda nikjer se nismo čutili tako domače, tako proste, tako sami zase, tako vesele, kakor ravno v Mengši. Z nekim posebnim veseljem se že zaradi tega vsako leto napotim k naši uradni konferenciji; dalje pa seveda tudi, da slišim kaj novega, vidim kaj praktičnega in da se pogovorim z marsikaterim tovarišem, ki ga nisem videl že dolgo, ali morda že celo leto ne. Žalibog, da se to veselje meni in menda vsakemu nekoliko ohladi, ko je treba stopiti v zborovalno, tesno, nizko sobo mengeške šole, kjer bode treba prebiti mučnih pet ur, kjer nij možno niti povoljno stati, še manje v tesnih, starikavih klopeh sedeti in marsikaj zabilježiti. O določeni uri napolnili sino tedaj šol-sko sobo. S poslom zapisnikarjev se poverita g. Sad ar in gdč. Gotzl. Gosp. nadzornik Lovro Letnar z odkritosrčnimi besedami pozdravi zbrane. Da so prihajale te besede iz nehlinjenega srca, pričala je splošna za-dovoljnost učiteljstva, ki je odzdravljalo z glasnimi klici g. nadzorniku. Predsednk na to prečita opravilni red okrajnih učiteljskih konferencij, s čimur nam je prav ustregel; gotovo za ta red nij marsikdo še znal. Preide potem k svojemu, jako zanimivemu poročilu, iz katerega posnamem ob kratkem najvažnejše. Šolskih poslopij je v okraji 28; šestero teh nij last šolske občine. Svojemu namenu jih ne ustreza 7. Povsod naj se po šolskih sobah zahteva ventilacija. Učiteljskih stanovanj je mnogo jako vlažnih. Slabe klopi se nahajajo v 7 razredih. Koder se napravljajo nove klopi, naj se o-mislijo one po Weixelnovem zistemu. Pri oknih naj se zahtevajo tudi zavese. Pravi kras šolski sobi so rastoče cvetice na oknih. Za snago v šoli naj skrbita po dva učenca reditelja. Šolske knjižnice, ki so se umnožile za ¿00 knjig, je vporabljalo 20"/o šolo obiskujočih otrok. Šolskih vrtov se nahaja 20, v katerih raste 2700 cep-ljencev. V 5 šolah se je telovadilo na posebnih telovadnih prostorih. Učiteljskih močij je 44, med temi 11 učiteljic. Zemljevidi in stenske table naj imajo na zgornjem in spodnjem robu palice. Prva klop naj se določi za kratkovidne otroke. Krajni šolski nadzorniki so ! le malo nadzorovali šolo. — Deželni šolski svet je dovolil, da se srne mali zemljevid kamniškega okraja, katerega je narisal g. Burnik, rabiti pri zemljepisnem pouku. Društveni odbor naj prevzame izdajo tega u-čila. Okrajnemu šolskemu svetu naj se odgovarja v tistem jeziku, v katerem se šolskemu vodstvu dopisuje. Važnejši dopisi naj se koncipirajo, in hranijo v šolskem arhivu. Voditelji naj večkrat hospitirajo pri svojem učiteljstvu, kar naj se tudi v tednik zabeleži. Šolski pohod je bil z malimi izjemami jako povoljen. Otroci naj ne hodijo raztrgani v šolo. Vedenje otrok je bilo splošno pošteno. Žganjepivcev je bilo le neznatno število; ptičev se ni preganjalo, tobak pušiti pa je poskušalo 10 paglavcev. — Narekovati je mnogo, spisne naloge naj so praktične in naj se tudi v tedniku na-značijo. Kako je poočitovati desetinska števila je pokazal g. nadzornik prav praktično na podlagi metrične mere. Zemljepis naj se druži vedno z zgodovino. Na večrazrednicah naj se riše tudi brez stigem. Tudi dvo-glasno petje naj se goji. Kakšni so bili vspehi s pokončno pisavo je poročal g. Stiasny. Poročevalec pravi, da se je ta pisava gojila na 7 šolah in da so se povsod poskusi javili prav povoljno. Sklene se z 31 proti 12 glasovom, da se s prihodnjim šolskim letom prične s pokončno pisavo povsod v 1. oddelku (razredu), želeti pa je, da se u-vede tudi v zadnjem oddelku (razredu). Poročevalec nam je tudi pokazal Jagrov navod za pokončno pisavo. Lepa, snažna in jako razločna je ta pisava; omenjena knjiga se kar najtopleje priporoča. Nalogo, stvarno obravnavati povoljno izbrano be-rilno vajo iz realij s pripravo za spisno nalogo je zvrševal g. J. To man. V ta namen sije zbral berilo: „Žolne." Za primernim uvodom preide na praktičen zadržaj tega berila in naposled na spisno nalogo: „Primerjanje tičev s sesalci." Končavši metodično razpravo je pokazal tudi, katera znamenja on rabi pri popravi nalog. Po kratkem razgovoru se je določilo, s katerimi znamenji je označevati napake pri pismenih nalogah. Ker je poročevalec s posebno marljivostjo sestavil svojo nalogo, ker je poslušalce znal opozoriti na praktično obravnavo tvarine, bila je zaradi tega tudi vsa razprava vele zanimiva. Zahvala katero je g. nadzornik izrazil poročevalcu na njegovem izrednem trudu, bila je vsakako zaslužena. Kako je posloval knjižnični odbor, koliko dohodkov in troškov je imela knjižnica in katere knjige so se nakupile, je naznanil g. Stiasny. Hektografiran prirastek knjig dobe koncem leta vse šole. Po dolgotrajni debati pri pošiljatvi šolskih časopisov se je določilo, da smejo jedno in dvorazrednice liste obdržati dva dni, tri- in štirirazrednice pa 5 dni. Šolskim vodstvom, ki se ne bodo določenega reda držala, se listi ne bodo več dopošiljali. Šolska vodstva naj tudi naznanijo na katere liste so učitelji naročeni in po kateri poti jih najhitreje dobivajo, knjižnični odbor naj pa določi red do-pošiljanja. Za nakup se priporoča: „RankederMensch." Katere v pret. in tekočem letu prečitane knjige je odbor za oceno otroških spisov določil, da so za otroško knjižnico sposobne in katere ne, je poročal g. Bur ni k. Za dobo do izpolnjenega 9. leta se smejo otrokom v roke dajati: Freuensfeld, Venček pravljic. — Veseli otroci. — Kržič: Angeljček XII. zvezek. Za dobo od 10. leta naprej: Hofmann, Kar Bog stori, prav stori. — Peter prostak. — Bog pomaga. — Kako vzgaja osoda. — Ljubezen do mamice. — Stanley: Popotovanje po Afriki. — Junaki II. del. — Pomladnimi asi 3. zv. Za dobo od 12. leta naprej : Koledar 1893. 1.. ako se odstrani od povesti „Kako sem prvič potoval na Dunaj" stran 21, katera je na drugi polovici od 20. — 24. vrste jako spodtakljiva. — Lampe: Jeruzalemski romar. -- Cilenšek: Naše škodljive rastline. — Kalan; Povesti za slovensko ljudstvo II. III. IV. zvezek. — Nedeljko: Cesar Maks. — Volčič: Šmarnice. Nesposobne za otroške knjižnice, a sposobne za učiteljske so: Mali vseznalec. — Podgorc: Domači zdravnik. — Kocbek: Pregovori, (toda učiteljem toplo priporočeni). V stalni odbor so voljeni gg. Burnik, Cenčič, Ja-nežič, Messner, Stiasnv; v knjižnični: Burnik, Cenčič, Štefančič, Stiasny, Trainte, gdčn. Klančar, Šerc. Kot samostojna predloga se vsprejmeta: „Učiteljski Tovariš" naj ponatisne vse v našem okraji izdelane podrobne učne načrte. Volitve naj so v prihodnje takoj po nadzornikovem poročilu. Ko se še g. Messner, namestnik predsednikov, zahvali temu, za spretno, nepristransko voditev konfe-rencije in ko se odpoje cesarska himna, se zborovanje sklene. V. B. Iz Krškega. Okrajna učiteljska konferen-cija se je vršila dne 19. mal. srpana 1893. 1. v šolskem poslopji v Krškem. Ob 9. uri dopoldne otvori g. nadzornik Fr. Gabršek kot prvomestnik konfe-rencijo, ter v svojem otvorilnem govoru prav toplo pozdravlja navzočnike. vabeč jih k resni in stvarni udežbi pri razpravah v točkah, ki so na vsporedu. Povdarja tudi, da se šolslvo v krškem okraji prav razvija, ter da je k temu napredku največ pripomoglo učiteljstvo samo, ter tudi šolska oblastva, ki se neprestano trudijo, da bi dala šolstvu ono popolnost, ki je označena v šolskih zakonih. Zategadelj se pa imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu premodremu vladarju, ki je blagoizvolil vzeti šolstvo v svoje varstvo in izdati sedanje šolske zakone. Gosp. prvomestnik vabi torej vso skupščino, da ž njim zakliče Njegovemu Veličanstvu, našemu premilemu vladarju Frančišku Jožefu I. in vsej hiši Habsburški trikratni „Živio", „Slava". — Na to zakličejo vsi zbrani trikratni „Živi o* in navdušeno zapojo cesarsko pesem. Slednjič pozdravi g. predsednik z iskrenimi besedami tudi navzočnega c. kr. okrajnega glavarja g H. Weigleina, ter tudi navzočnega gosta g. Fr. Štefančiča. Pri konferenciji je bilo navzočnih 49 članov. Svojim namestnikom pri konferenciji izvoli si g. prvomestnik g. Iv. Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Na to preide k posameznim točkam vsporeda. Volita se dva zapisnikarja za prihodnje leto. G. nadzornik poroča o stanji šolstva v okraji, namreč o lanskih konferenčnih sklepih, o izpremem-bali, o statističnih podatkih, omeni važnejše ukaze, ter poroča o učnem postopanji in učnih uspehih. Na to preide k obravnavi nastopnih predmetov. Stalni odbor poroča o „podrobnem učnem načrtu za slovnico, pravopis in spisje". — Nadalje poroča stalni odbor „o zaznamku knjig, ki so sposobne za šolarske knjižnice". Pri tem se sprejme nasvet g, nadzornika, da se za sedaj odobre le najboljši spisi. Naslednjo točko vsporeda „Tiskovne in stvarne napake v učnih knjigah in berilih, ki se rabijo na šolah tega šolskega okraja, izdelati je imel pismeno vsak ud konferencije. Nadalje je razlagala gdč. Fr. Šiniti k, v prav mičnem dolgem govoiu „o ženskih ročnih delih v ljudski šoli", koji govor je bil natisnjen v „Uč. Tov." Naslednja točka „pokončna pisava v ljudski šoli", o kateri bi moral poročati g. Fl. Bo z man, se je preložila zaradi pomanjkanja časa na prihodnje leto. Prihodnja točka se glasi: „Določilo učnih knjig in samoučil za šolsko 1. 1893/94. G. nadzornik stavi predlog, naj ostane vse pri starem, koji predlog se sprejme. (Konec prih.) Društveni vestnik. Iz kamniškega okraja. (Vabilo.) „Kamniško učiteljsko društvo" bode zborovalo dne 12. vinotoka t. 1. ob uri popoldne v Kamniku po sledečem vsporedu: 1. Predsednikov nagovor. 2. Blagajnikvvo poročilo o stanji društvenega premoženja. 3. Prihodnja deželna razstava v Ljubljani in raz- stava učil. Poroča g. Lj. Stiasnv. 4. Posamezni nasveti. Ob jedni uri popoldne seja društvenega odbora. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Sežane. (Vabilo.) Občni zbor učiteljskega društva za sežanski šolski okraj bode dne 5. vinotoka točno ob 10. uri zjutraj v Nabrežini po tem-le vsporedu. 1. Vaja v petji. 2. Preči tanje zapisnika minolega zborovanja. 3. 1'taktičen poskus iz slovnice na podlagi spisja (po berilnem sestavku). 4. Kritika. 5. Spomin i) V. skupščini „Zaveze". 0. Pogovor o bodočih zastopnikih učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. 7. Posamezni predlogi. Odbur. Ves Osobne vesti. Začasni učitelj g. Ivan Šeinerl pride iz Grahovega na drugo učno mesto (novo) k Sv. Vidu nad Cerknico ; gdč. Berta Terčelj pa iz Begunj na Bloke. Začasne službe so dobili: izprašan učiteljski kandidat g. J. Baraga v Trsteniku, izprašane kandidatinje gdč. Rafaela Inglič v Begunjah, gdč. Olga Gašperin in Jakobina Tomec pa na novih dekliških pararelkah k 3. in 4. razredu v Starem Trgu pri Loži. Za „učiteljski doni" so darovali: (Četrti izkaz.) G. Simon Butar, c. kr. profesor v Ljubljani 4 kr.; g Frančišek Trošt, nadučitelj na Igu nabral pri odborovi seji „Narodne Šole" 4 kr. 30 vin.; taksa privatne preskušnje na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani 10 kron. — Živili darovalci in njih nasledniki ! Učiteljski tečaj za risanje na obrtnih priprav-ljalnicah, kakor je bil leta 1889/90., bode tudi letos v poletnem semestru na državni obrtni šoli v Gradci. Tečaj traja o mesecev, za kateri čas dobe dotični učitelji dopust. Duhovnih vaj, ki so bile od 3. do 7. vel. srpana za učiteljice pri g. g. m. m. Uršulinkah v Ljubljani, se je udeležilo 40 učiteljic s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega. Radogoj, podporno društvo za visokošolce, ki se je pred kratkim ustanovil v Ljubljani, tako zanima narodne kroge, da se je za glavnico nabralo že čez 24.000 kron. Največ podpore mu je naklonil g. Gorup iz Reke z 10.000 kronami. Podpirali se bodo dijaki tako, da se jim bode plačevalo za stanovanje in hrano, naj manj 200 gld. na leto. Podpore bodo morali potem, ko pridejo do zadostne službe, vračati. Predsednik društva je g. J. Hribar, podpredsednik pa g. cesarski svetnik J. Murnik. Vinoreja na Kranjskem. V celi Avstriji se je pridelalo leta 1892/3. 335.050 hektolitrov vina; na Kranjskem, kjer je trtna uš uničila že skoraj 00 odstotkov vinogradov, pridelalo se je 93.200 hektolitrov, največ seveda na Dolenjskem. V sosednih deželah se je pridelalo in sicer na Štajerskem 239 200 hI, v Istriji 503.380 hI, v Dalmaciji 1,237.530 hI, v tržaški okolici 23.480 hI, na Koroškem pa celih 206 hI vina. Javna knjižnica v Črnigori. Knez Nikola je ustanovil v spomin 400 letnega jubileja Obodske tiskarne javno knjižnico. Poklonil je zanjo jako mnogo knjig in 1000 goldinarjev. Avtobiografija kneza Miloša. Srbska akademija znanosti v Belem Gradu je našla star rokopis, ki ob-seza štirideset listov. V rokopisu je popolni življenjepis kneza Miloša, ki ga je narekaval svojemu tajniku, ker sam ni znal pisati. Mihael Hornik, velezaslužni preporoditelj in duševni vodja Lužiških Srbov je slavil dne 1. kimovca svoj 60. rojstni dan. Lužiški narod je ta dan proslavil slovesno, da tako pokaže svojo hvaležnost zaslužnemu narodneinn voditelju. t n i k. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu se konča šolsko leto koncem vinotoka. Prihodnje šolsko leto se prične 3. listopada. Plaču-joči učenci se sprejemajo še do 20. vinotoka t. 1., ker je obrok za vlaganje prošenj podaljšan od vis. deželnega odbora. Vodstvo deželne kranjske, "vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfovem. Odlikovanje na razstavi v Čikagu. Izmed kiparjev, ki so bili odlikovani na svetovni razstavi v Čikagu, je pet državljanov avstro-ogerskih. Študujoče ameriške dame. Pri poslednjih izpitih na ameriških vseučiliščih so se študujoče ženske posebno odlikovale. Na Čikaškem vseučilišči bila je gdč. Cora Start proglašena kot „prima" v zgodovini in gdč. Alice Edwards Gratt kot „prima" v angleščini. Na visoki šoli v Michiganu je dobila prvo darilo iz filozofije gdč. Eliza Cooke, na vseučilisči Western Reserve je dobila gdč. Suzana Cuttler darilo iz literature. Antonija Ely je dobila na visoki šoli v Cinci-nati-u prvo darilo iz latinščine, istotako sta na vseučilišči v Minesiti do konca leta končana, potem pa bi se podrobni načrti tiskali tako kakor se sedaj ditak-tika, da se Stranj ne vštevajo v letnik. Kaj več o tem privatno ali .priliki ustno. —- G. dopisnike, katerih spisov še- nismo priobčili, prosimo potrpljenja. m J m Nebliščeči lak za. šolsKe- table 1 kg za 2 gld. 50 kr. «e dobi pri A d o 1 f u H a u p t m a n n u, tovarna oljnatih barv, flrneža, laka in kleja v Ljubljani. Spominjajte se „učiteljskega doma" pri raznih prilikah in zborovanjih «Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — Lst stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo f r a n k o.