p K OI E T A lt E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC Official Organ Vugonlav Frilrration, S. P. — — danilo JugoHlovutiNk«* Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. - No. 1717. M mmš-mam Mttv. »M i 1907. M UM »Ml aH* il Cfeta^a. IM . 11M IM 4«• «1 U«rw * ». CHICAGO, ILL., 7. AVGUSTA (August 7). 1340 Publiished We«.kly at 2301 8o. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXV. Sovjetska Rusija ostane v soglasju s tretjim rajhom NADE ANGLIJE RAZBLINJENE. — VESEUE V NEMČIJI. — V. MOLOTOV O ODNOSAJIH Z ITALIJO, JAPONSKO IN ZED. DRŽAVAMI. — NARODNA MESTO MEDNARODNE POLITIKE II BEGUNCI SE VRAČAJO" Leto dni je minulo, od kar je bil sklenjen pakt prijateljstva meti Kusijo in Nemčijo. Sovjetski premier Vekoslav Molotov je v svojem govoru pred vrhovnim sovjetom dne 1. avgusta izjavil, da se Rusija ravna po njemu in se bo v bodoče. Zagotovilo Nemčiji Nemčiji je zagotavljal, da ima še lahko občutek varnosti ob vzhodni meji, za kar se ima zahvaliti lanskemu sporazumu Moskve z Berlinom. Dejal je, da so se odnosa ji izboljšali ne samo z Nemčijo nego nedavno tudi z Ttalijo, in da so izgledi za t>< Ijšo vzajemnost. še cdo o Japonski je dejal, da ob >t o je možnosti za sklenitev boljšega sporazuma. Splahneli upi Morda nikjer na svetu niso pričakovali Molotovrh razkritij Moskva je svoj idealizem opustila in vodi svojo politiko s stališča, "vzemi, kjer te nič ali pa najmanj stan«, neglede na če-gave stroške!" Komunisti ob orožje Posledica te poIRike je, da so komunisti v drugih deželah db svoje »glavno orožje. Njihovo geslo borbe proti fašizmu sedaj več ne velja, tudi ako ga imajo še na jeziku. Molotov je jasno poudaril, da se naj Nemčija ob svoji vzhodni meji počuti varno, kar pomeni, da se ji ni v njeni vojni z Anglijo od strani Rusije ničesar bati. Naročeno pa jim je, da naj v slepilo že izrabljajo geslo borbe li roti "imperialistični vojni". Browder bo moral torej še napadati Roosevelta, dočim je moral do lanskega avgusta hvaliti njega in agitirati za demokratsko stranko. Odbor soc. stranke spremenil stališče o podpori zaveznikom THOMAS V BOJU PROTI KONSKRIPCIJI. — IZJAVA V PRID ANGLIJE IN ANGLEŠKEGA DELAVSTVA—EKSEKUTIVA ZA POMOČ PODTALNEMU SOC. GIBANJU V EVROPI Milijone Francoiov j« beialo • tvojih domov prod nacijsko in vasi jo. Po tklonitvi premirja »o vračajo nazaj, toda lo v malih »Lupinah, kar namika komanda noče »prejeti bremena prokrano. Na gomji sliki jo avto begunca in druge njogova "premičnino", ki »• vrača na »voj dom v Pariš. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU •ve V Angliji je vodstvo delavske stranke predložilo vladi na6rt za odpravo razlik v prehrani prebivalstva. KruSne karte »o po starem sistemu res za enake, a v/lic temu imajo bogati *!oji prednost, ker si lahko kupijo toliko kolikor je na »besede. Ce hoče, se z n-iih xa vj®k«g* odmerjeno in lah!ko pobota v oboje- vl h te«a tudi ** marsikaj pxi Novi načrt dolcča, da VEKOSLAV M. MOLOTOV oodoče ruske vnanje politike tako napeto kakor v Angliji. In tudi razočaranje ni bilo nikjer večje. Dočim so časopisi v Nemčiji 2. avg. vzradoščeni poročali, da ostane sovjetska vrtanja politika tudi v bodoče v duhu lanske,ga sporazuma, so v Angliji strmeli, tko je Molotov dejal, da se vlada v Londonu sicer trudi doseči zbližanje s Sovjetsko Unijo, toda slednja patč ne more pozabiti prejšnjih ne-prijateljskih dejanj Velike Britanije. Kar je z drugimi besedami rečeno, da ostane Rusija v tej vojni bolj z Nemčijo kot komurkoli, četudi je znova asila, da bo nevtralna. Pikre opazke proti USA Molotov je v govoru o mednarodnih od note jih imel o Zedinjenih državalh zelo grajalne be-ede. Med Was>h*ngtonom in Mo»kvo so stiki hladni od je Rusija spremenila svojo Politiko kolektivne varnosti v prid imperialistične in si deli zniajre skupno z osrščem. » glede, kako hoče kdo t" I m ač it i M o tatova izdvajanja, J^no je, da med Rusijo in Nem. i jo ni napetosti, kakršne žele v I/ondonu in v Wash-iknt.Mii*. In drugič, tudi v Italiji, je moralo časopisje Še Pre<| nekaj meseci napadati Kusijo, jP nedaj za va Imel duh *r»ve. v koliko si te tridrža-vp (Nemčija, Rusija in Italija) zaupajo druga drugi, nihče ne Vp. razen načelniki njihovih vla(i- bržkone nič, a položaj je tak, ,|a ^ jjm ^ otroške an-. in ameriške plutokracije izplača držati skupaj. Demo-kracija ali fašizem gor ali dol, Položaj v Aziji Velike važnosti je za Sovj. Unij o tudi položaj v Aziji. Mo-loto/ je imel o Japonski prija tel j USSR stran, ko kcrist, je dejal, kar ni za Kitajvko, ki je že nad tri leta v vojni z japonskim imperializmom, niič dobrega. Izgleda, da jo bo tudi Rusija, ki ji bi lahko največ pomagala, pustila na cedilu. Moiotov je članom vrhovnega sovjeta zagotovil, da se Rusija nikakor ne bo umešavala v vojno, nego ostane nevtralna in bo izpolnjevala svoje pogodbe, branila pa se bo le v slučaju j Pri Akrcnu se. je dogodila že-napada. V Berlinu pravijo, da lezniška nezgoda. Tovorni vlak se Rusiji napada ni bati. Nem- je treščil v nasproti drveči mo-čija je pač zaposlena z Anglijo j tomi vagon, ki je bil natrpan vamah, v nrimkih itd. nekaj vsakdanjega tudi pri nas. Earl Browder se je pritožil proti kazni, ki jo je dobil vsled potvarjanja ameriških potnih listov, na zvezno vrhovno sodišče. Potemtakem je v tej deže-'i tudi za komuniste še nekaj demokracije, čeprav ne verujejo va»ijo. Posebno jo je za iiro'.vdcrja. Mehiika republike ja v ekonomski in silno teiki politični krizi. Predsednik Candens« je sporoči! 29. julija na naslov organiziranega delavstva, da je situacija resna. Dolžnost unij ■je ne samo predlagati zahteve pravi načrt, vrh I tu(,i odgovomont za ta način prihra-1 obrate« kl J|Tn deloma ali po- ix ao. movi načrt ooicca, ua se kuhanje doma prepove in U2*ta-novi poleg že utostoječih restavracij ie jarme kuhinje kolikor bi jih b«lo potrebno. Tako bi dobili vsi enaiko hrano in vsakdo po zakonu odmerjeno por-cijo. RaizISka v hrani med bogatimi in revnimi bi bila s tem odpravljena, I t ( ga bi se imi nilo na živilih, stroških in delu. in prete ji Zed. države. Italija je za sodelovanje z Rusijo in Japonska je tudi za mirne ud-nošaje z njo, vsaj dokler ne skonča vojne s Kitajsko. Nova fronta Mednarodni položaj je torej tak, da so se totalitarne države toliko približale drJiga drugi, posebno od kar je padla Francija, da na »preporod demokracije v Evropi ni upati, še manj pa na zgraditev socializma, dokler se fašizem ne uleti. potnikov. Nad 40 ubitih in ranjenih. Kar je bilo ranjenih, so jim vzeii življenje gasolinski plameni, ki so se razširili v minuti po eksploziji. V Camdenu, N. J., se je dogodila razstretfba v tovp.rni za barve. Požar iz nje se je razširil tudi po naselbini delavcev. Toliko in toliko je bilo ubitih, toliko jih Ae pogrevajo, so se glasila poročila. Sicer Ae nismo v vojni in bombe iz aeroplanov Ae ne padajo na naša mesta. Vzlic temu so poročila o žrtvah na cestah, v to- po hiom a izročeni. Predvsem železnice in oljna polja. Težave so nastale radi izvoza. Ako ima trgovec dobro založeno stacuno, ne pa zadosti kupccv, bi hiral vzlic veliki zalogi. Problem Mehike je kako prodati toliko svojega pre viška, kolikor ji je to potrebno, da bo mogla izhajati. V tem položaju se je v Mehiki pojavila reakcija s svojimi generali in s "preten-dantom" za (predsednika. Kaj lahko se primeri, da bodo v tej napetosti in politični nezrelosti spet nastale razmere, v katerih se pojavi tkak lisjak v stari vlo-igi Diaza in konec bo mehiške revolucionarne stranke ter unij mehiškega delavstva. (Nadaljevanje na 4. strani.) Na konvenciji soc. stranke aprila to leto je bila najspor-liejša točka resolucija o strankinem vojnem stalttču. In sicer sporna zato, ker se je izrekla tudi proti materialni (pomoči zaveznikom, dočim je manjšina predlagala, da naj se soc. stranka izreče za gmotno in moralno podporo deželam, ki so v vojni z Nemčijo. Velika večina je ta predlog odklonila in sprejela resolucijo, ki sta jo zagovarjala med drugim Thomas in Krueger. Nesof lasje med članstvom VVLsconsin^kn soc. stranka, ki je imela svojo konvencijo nekaj tednov pozneje, je na nji izjavila, da se s stališčem večine, kar se podpore zaveznikom tiče, ne strinja in je apelirala na eksekutivo, da ga spremeni. Tudi židovski sodrugi so imeli sestanek in na njemu izjavili, da jim dotični sklep strankine konvencije ni všeč, ne bodo pa ga obsojali, ker so za disciplino v stranki. Delavski listi tujerodcev so vsi pisali proti »pacifističnemu, izolacijskemu stališču večine soc. konvencije. Razprave o tem so se nadaljevale tudi v nekaterih angleških klubih. Napačna domneva Govorilo se je, da so tisti, ki so resrohicijo spisali, bili prepričani, da Hitler v tej vojni ne more zmagati, zavezniki bo- j do poraženi Jfemčiji spet narekovali krivčen mir, kakor zadnjič. Torej čemu naj se soc. stranka izreče za pomoč takim državam in takemu miru? Toda žq dan po konvenciji so ljudje uvideli, da Hitler (zmaguje in napada vsevprek. Propast Francije S padcem Francije je bilo vsakemu očitno, da je vendarle razlika, kdo zmaga. Ako bi bila Francija — koruptna in kapitalistična kakor je bila, bi delavsko gibanje ostalo svobodno in socialne pridolbitve bi ji ostale. Toda v poraieni pa je nastala vlada po Hitlerjevem o-kus^j in preglasila nad Francijo fašistično ustavo. Delavske pridobitve so bile razveljavljene, socialistično gibanje zatrto, Francija se sicer ne more pritožiti, da ji Zed. države niso pomagale z municijo, kajti predsednik Roosevelt je bil za KDO JE KRIV PORAZA FRANCOSKE REPUBLIKE? Francija ima pod svojo novo vlado poseibno sodi&če, Čigar naloga je dognati, kdo in čemu jo je ipognal v vojno z Nemčijo in kdo je zakrivil njen poraz. Sodišča v ta namen sploh ne bi bilo treba. Toda stari maršal Petain je bil pač primoran v to iz Berlina, vrh tega pa goji močne želje po maščevanju pravi sedanji francoski premier, podpredsednik vlade Pierre Laval. Francija je poražena in pod Hitlerjem. Preiskave za dognanje tega dejstva ni treba. Je pa mnogo stvari, ki jih bi pošteno sodtfče lahko preštudiralo h> ob javilo vzroke padca države, ki je po prejšnji svetovni vojni prvačila v Evropi kakih 15 let in veljala za mogočno demokratično velesilo širom sveta. Veliko jih je, ki se čudijo in obsojajo krivce. Vsaki jih vidi po svojem okusu. "Francka je propadla/' pravijo ameriiški toriji, "ker jo je objel 'new deal' v oblilki "ljudske fronte". Načeljeval mu jo rocialist Leon Blum. Bilo mu je več za skrajšanje delavnika v industriji, za priboritev plačanih počitnic in za druge dajatve. Z obremenitvijo industrije je Francija "ljudske fronte" moral* patrti, kakor 4^bodo padle Zed. države, a*ko ostanejo pod Roopc-veltovimi socialističnimi eksperimenti." Tako pišejo vsi torijski listi širom te dežele — peta kolona v sovraAtvu do unij ameriškega delavstva in vseh socialnih zakonov. Francija je propadla, dasi jo je njeno delavstvo branilo, je garalo in Obljubljalo vse, da se jo reši pred Hitlerjem. Sedaj ao voditelji francoskega iproletariata za svojo lojalnost svoji republiki na zatožni klopi. (Poleg njih je Hitlerju na ljubo obtoženih tudi mno(go bur-ž vaz nih ministrov, ki so zagotavljali, da bo 44tretjega rajha" kmalu konec, da zašije francoskemu narodu nova svoboda, da *frah pred nemškim nacizmom izgine čim pade njegov firer. Novo francosko sodiiče je dobilo navodilo te ljudi izpraAe-vati, čemu so se izjavljali tako optimistično, a v krvavem spopadu pa tako grozno splahneli, da Francija ni več niti senca velesile! Veliko jih je, ki zahtevajo, da naj se vso krivdo naprti Leonu Blumu. Mar ni bil on pacifist bre« primere? Pobfjal je francoski militarizem in odobril monalkovski mir? Chicago Tribune se dostavlja, da je on ugonolbil industrijo, ker je delavcem določil krajše ure, večje iplače, penzije itd. ter s tem prvti-ral Francijo v pogtubo, v kakršno drvi s svojim "new dealom" nmeriški Leon Blum — F. D. R. Novo francosko vrhovno sodiAče bo lahko poslušalo take 'n slične argumente. Mogoče tudi nasprotne, ako se bo Blum sploh smel zagovarjati. Toda krivci padca franconfce velesile so tisti, ki so SEDAJ na njenem krmilu in izvršujejo povelja firerja Iz Berlina. Samega sebe kajpada NE BODO 0B80DIU. Pošteni patrioti francoske republike so po njihovem "ukazu" »zločinci in oni, ki so igrali "peto kofUno" — IZDAJSTVO nad Francijo — pa so sedaj njen "angel varuh". podporo zaveznikom z vojnim materialom kolikor bi ga jim ta dežela sploh mogla dati. Tudi ni nikomur skrito, d« je Roosevelt nasprotnik fašizma in Hitlerja mnzi. Armpak Francija je bila poražena, ker je bila mili-laristično premalo pripravljena, se preveč zanašala na Ma-ginotovo črto, bila je vrh tega še pomehkužena in pacifistična, dočim sojo Hitlerjeve horde navdušeno napadale. Anglija zadnje točka Ostala je samo še Anglija in če j>ade še ona, bo Hitler absoluten poglavar nad vso Evropo. O tem so govorili tudi člani eksekutive soc. stranke na svoji nedavni seji v Nevv Yorku. Paul Porter iz Wisconsina je pojasnil svoje stališče, oziroma stališče soc. stranke v Wiscon-*inu. Razprava je bila živahna in v nji so se člani sporazumeli za novo izjavo, ki je bila na to soglasno sprejeta. V nji soc. stranka izreka angleškemu proletariatu tople simpatije v njegovi herojski borbi in ob enem mu priporoča, da naj spremeni sedanji mfli-taristlčni kolektivizem v An-ffliji v demokratično socializacijo. Dalje je eksekutiva izjavila, da ni za odpravo sedanje nevtralnostne postave Zed. držav, pod katero ima Anglija velžke koristi. Tako je deloma popravila svoje prvotno stališče, kar se podpore tiče. Tudi v novi izjavi je absolutno proti vsakemu takemu koraku te dežele, oziroma njene vlade, ki bi jo spravil v nevarnost zapleta v vojno. Je proti prisilni vojaški sliržbi in Tho-RM8 je opustil drugo a^ritacijo i v sedanji kampanji in se posvetil borbi proti draftu. Za befunce Ekesekutiva se je izrekla tudi za pomoč beguncem, katerim naj Zed. države čimizdat-nejše pomagajo in jih vzamejo v varstvo. Dalje, da bo socialistična stranka iskala čimožjih stikov s podtalnim socialističnim gibanjem v fašističnih deželah ter z njim sodelovala in ga (podpirala. Henrik Shipstead spet republikanec Farmarska-delavska stranka v Minnesoti je imela neprilike že z mnogimi svojimi politiki. Najmanj v ponos pa ji je bil Henrik Shipstead ki je v senatu kot njen zastopnik že 18 let. Letos kandidira v senat na republikanski listi. Shipstead se' je izkazal v kongresu za enega izmed najbolj pl.dk.h članov. V političnem gibanju farmarjev in delavcev je brez zaslug. Njegov skok k republikancem je vreden njegovega značaja. Angleške izgube na morju Ako so nemške trditve resnične, znašajo angleške izgube na morju od 25. junija t. 1. nad 1,270,000 ton. Največ ladij ji potope podmornice, a mnogo tudi aeroplani. Dobički jeklarskih družb United Staites Steel korpora-cija je napravila v drugem četrtletju nad 19 milijonov čistega prebitka. V krizi skozi več let je imela izigubo, sedaj pa Be ji dobitki spet večajo od leta do leta. Tudi druge jeklarske družbe so napravile v prošli h dveb četrtletjih tega leta velike pro-fite. Finska v negotovosti Nedavno so komunisti na Finskem po navodilu kominter-ne vprizorili demonstracije prijateljeva do Sovjetske Unije, ki jih je policija zatrla. Sovjetski premier Molotov je na to izjavil, da se mora finska vlada socialno boljše zadržati, ako si ho«če obdržati prijateljstvo Rusije. Očividno je namen sovjetske vlade storiti s Finsko v d oglednem času isto kot je storila z baltiškimi državicami. Thomas 10. avgusta v Lansingu V Lansingiu, Mich., se bo v hotelu Oldts , vršila dne 10. avgust« konvencija državne soc. stranke, ki bo sprejela platformo in izpopolnila nominacijako lu*to. Na nji bo govoril tudi Norman Thomas in zvečer na shodu. Na to konvencijo so bili povabljeni vsi člani v Michiganu. Moč nemške cenzure Vsled Hitlerjevih zmag na kontinentu je postala nemška cenzura tako mogočna, da se ravna po njenih žetjah časopisje vseh dežel v Evropi. Tudi časopisi v Sovjetski Uniji o Nemčiji le prijateljsko pišejo. Razprava o J. S. Z. bo končana 4. septembra i Sklep XII. zbora JCZ je bil, da se mora razpravo o predlogu za reorganizacijo in za osamosvojitev končati z referendumom vred v treh mesecih. Pričela se je na podlagi tega zaklučka 10. julija in bo končana v Proletarcu dne 4. septembra. Do 6. septembra dobe glasovnice vsi klubi.*Te datume je določila na podlagi zborovega sklepa eksekutiva JSZ na svoji seji 2. avgusta. Člani torej lahko izrazijo svoja mnenja o tem vprašanju, oziroma načrtu, še v štirih številkah. Priporočamo vsem, ki se mislijo oglasiti, da store to čimprej, kajti le na ta način bo mogoče, da dobe vsi prostor. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladej« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah m celo leto |3.U0; ga pol lota $1.75| aa četrt leta 91.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi m oglasi morajo hiti v nuAeai uradu najpozneje do poudeljka po|Htldne aa priobčitev v številki tel.očega tedna. Anglija podvzela blokado proti vsem evropskim dežekim ob Atlantiku PISMO IZ C L EV E L A N D A PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jugoslsv Workmen'a Publiahing Co., Inc. his tu bii shod 11)06. Editor..«................................................................. Frank Zaiti Business Manager ..........................................Charles Pogorelec A sat. Editor and Asst. Business Mansger.........Josoph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.7» J Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, Telephone: ROCKWELL 2864. Na čigavi strani so unije v politiki? Piše IVAN JONTEZ K one« m julija i« Anglija proglasil« blokado preko angleška vojna ladja, ki j« bllau norveškega obrežja vsega evropskega obrežja ob Atlantiku in ob Afriki t«r ustavil« tovorni p«rt»ik tuj« , so odprto prionali svojo komunistično pripadnost in si ustanovili stranko pod komunističnim imenom. V času "prosperitete" so nazadovale tudi unije, posebno IIMW, Toda slednja ne v*!ed "prosperitete" nego zaradi^rzgub-1 jenih stavk, komunističnega vrtanja od znotraj, vsled razkolov in pojemanja premogovne industrije. S postankom krize, najbolj pa ko je bil izvoljen Roosevelt, je prišlo v unije novo 'življenje. Leta 1936 so mnoge opustile staro načelo "nesifcrankarstva" in se izrekle za ponovno izvolitev Roosevelta ter za druge kandidate demokratske stranke. V korist njene kampanje so ji prispevale več sto tisoč dolarjev. Rooseveitova administracija je uslugo vrnila s tem, da so bili nekateri unijski voditelji imenovani v važne zvezne slutžbe, ali pa izvoljeni na demokratski listi v (politične urade. Na letošnji demokratski konvenciji je bilo "delavstvo" (Labor) spet "sijajno zastopano". Tako ugotavlja demokratski kampanjski odbor. In res je bik> med delegati veliko vodilnih odbornikov delavskih unij CIO in AFL. Te unije ne bodo vedno pri demokratih. Sedaj so z Roose-veltom, ker smattrajo, da jim je on v osmih letih predsedovanja pomagal kakor še rvdben (predsednik doslej in forciral v kongresu sprejem socialnih zakonov, ki so unijam in delavstvu v spMnem veliko koristili. Vsled tega so mnogi unijski voditelji spet v ospredju kampanje zanj. Da-li bo članstvo unij glasovalo po njihovih (priporočilih, kakot je v prejšnjih dveh predsedniških volitvah, bomo izvedeli 5. novembra. Vemo le, da new deal v demokratski stranki pojema in pa da »o ameriški voliici na-učečeni presedlavati s "slona" na "osla" in obratno. Sedaj vsaj je med maso precejšen se nt imen t za "presedlanj". Socialistov je tisoče v unijah, četudi sedaj večinoma niso člani soc. stranke. V danih okolščinah so brez vpliva, ker so politično neorganizirani. Toda prej ali slej nastane prto&aj, ko se bodo morali resnični progresivci v unijah in socialističnemu programu naklonjeni unijski voditelji odločiti, ali maj skačejo adr-žema semintja, od enega politika k drugemu, ali pa se osamo-svoje za delavsko politično akcijo. Močna delavska ali socialistična stranka v tej deželi je mogoča le s -pomočjo unij. Glavna naloga ameriških socialistov torej je iskati zaslombo za svoje Ideje posebno med unijskim delavstvom. 'Polje zanjo sicer ni ugodno, a vendar je to delo za nas najvažnejše, če hočemo, da (postane socialistični pokret spet močan kakor je bil do leta 1918. Torej smo v pravem! Ur. IrvirKg Fiaher, profesor ekonomije na veeučiliiču Yale, razlaga, da miru na svetu ne bo, dokler se ne uravna gospodarskih (problemov v svetovnem obsegu. In če v*led sedanjih razmer zmaga Htoler in si podvrže pod svoj ekonomski sistem tudi Južno Ameriko in Zed. države, to še tudi ne bo pomenilo stabilnosti. (Profesor, ki je znan veščak v teh rečeh, Je v pravem, da na evetju ne be miru, dokler ne bodo rešena ekonomska vprašanja. Ampak on jih bi rad razvozljal in privedel na novo |*>t ne dia bi krenila v socializem. Tukaj ipa on ni več veščak nego izra&a Je želje onih, ki bi radi, da bi na svetu eni vedno raako-šno &rveil brez dela, drugi pa v roiaeriji garali sanj«. Krenk je človek, kateremu ne ustrežeš pa če stopiš talko ali drugače. Nikdar ga ne zadovoljiš. Vedno bo godrnjal, ae t»-gotil, zmerja/l in se Čmerrl. Al I HI LAHKO / t V%SO MEH TVOJI V M »OS M. I I? Referirala na XII. zboru JSZ in Prosvetne matice v Cievelandu, Ohio, MARY DURN. Star ljudski pregovor vel j, da iena podpira pri hiši tri vogale, kar pomeni, da aloni glavno breme doma in družine na njenih ramah. To je res. In do nedavnega je to bila tudi edina sferm, v kateri »e je lahko udejslvovaia in pokarala svoje mnofcnoati. V javnem življenju je bik do zadetka naše dobe popolnoma pasivna, ker je tako zahteval moi, ki je smatral, da iena pač spada v kuhinjo, ne pa v javno življenje. Toda po dolgih in trdih bojih, v knte- * rih «o senatvu pomagali mnogi f>rosvitljeni moški, je to starodavno nazinanje začelo propadati, ženstvo »e je rešilo tisočletnih spon ter se začelo marljivo udejstvovsti na vseh poljih čltvveškega prizadevanja. Tako je postala žena vpliven činitelj vsepovsod: v znanosti in kulturi, v gospodarstvu in politiki, dasi ni dvorna, da bi bila lahko še mnogo več pokazala, če bi bili razni stari predsodki proti nji popolnoma iskoteninjervi. Toda ti predsodki še od daleč niso popolnoma mrtvi in še vedno ovirajo ženo pri vsakem koraku isven doma. S tem dejstvom pred očmi, obenem z drugim nič manj vašnim dejstvom, da je namreč minulo šele nekaj kratkih desetletij, odkar se je ieni odprla pot v javnost, je pač treba priznati, da so dosedanji uspehi, ki jih je dosugla modema žena, nekaj čudovitega. Trditev, ki sem jo pravkar izustila, se bo mor- * da zdela marsikomu zelo pretirana, zlasti z ozirom na javno udejstvovanj« našega naprednega žen-stva. To ženstvo namreč res ni bilo tako aktivno kakor bi lahko bilo in često se je primerilo, da je celo oviralo može pri njihovem dehi za napredno delavsko stvar, sa socializem. Toda naša iena ni bila tega sama kriva, kajti glavni vzroki t« njene zaostalosti in nezanrmsnja niso tičali v nji sami, temveč popolnoma izven nje. Dejstvo je. da so naše napredne organizacije v tem pogledu mnogo zamudile, ker se njihovi voditelji niso popolnoma otresli starih predsodkov proti javnemu udejgtvovanju iene. Zmotno liaiiranje, da spada žena le v kuhinjo in k otrokom, je bilo krivo, 4 da se je posvečajo vse premalo paš nje čenskemu sodelovanju, kar je na povprečno Zono delalo vtis, da je vse eno, če ostane doma v kuhinji in pri otrokih. J Posledica te kratkovidftogti je, da imamo danes med seboj mnogo premalo dobrih voditeljic, in da se velik del našega /enstva ne zanima sa delovanje ' naših gospodarskih in prosvetnih organizacij. Preden je človek dober za neko delo, ga je tretoa vspo-sobiti zanj. To vHla tudi s« ieno. Toda naša iena je bila v tem pogledu preveč zanemarjena, preveč podcenjevana in je bila deležna mnogo premalo vzpodbude, da bi smeli zahtevati od nje več kakor smo z njo dosvgli. Marsikje naletite na slučaj, da je moi napreden delavec, njegova žena pa najmanj popolnoma mlačna, če ne naravnost nazadnjaška. Kdo je kriv tega? Žena sama? Vprašajte moia, kolikokrat se je inteligentno potrudil, pridobiti ieno za napredno sfcvsr, ji razložit« napredne ideje ter jo navsjati k čifcanju naprednih časopisov, pa boste spoznaj i, da bi bilo skoro čudno, če bi bila iena drugačna. Kajti mož vas bo najbrž zavrnil, da se s tem ni utegnil ubijati, temveč je ieno enostavno prepustil samo sebi in vplivom iz otroških let, ki je tako niso nikdar spustili iz oblasti. • Kakor moškega, tako je treba tudi žensko najprej vzgojiti, če hočemo, da bo koristila gibanju za osvoboditev človeštva. Nazadnjaške sile s«« dobro zavedajo, kako močsn faktor je žena, zato se ne ustrašijo nobenih stroškov v zvezi s tako vzgojo, ki privede ieno v njihove mreie. Zato se bo treba tudi pri nas bolj potruditi, ako hočemo, da bo naše ion-stvo bolj aktivno sodelovalo pri naših naprednih organizacijah in gibanjih. V prvi v niti je to naloga našega tiska, ki bo moral posvetiti mnogo več paŠnje in prostora vprašanjem, ki se tičejo žene in se bolj zanimati ra njeno delo, ji svetovati in pomagati ter jo s pohvalno besedo bodriti in vapndibujati k nadaljnemu in pospešenemu delu. Naš tMc je doslej to nalogo bolj ali manj zanemarjal. Tudi naše po<^porne organizacije bi morale posvečati več pa/nje vprašanju ienske reprezentacije v njihovih glavnih odborih. Ce hočemo »meti več vodKcljic kot jih imamo, si jih moramo vjgoJKi- T večnim odrivanjem žen od odgevornlji pozicij pa se ne vzgaja novPi voditeljic. V tem osiru je potsvbna sprememb«, da bo naša žena čutila, da je prav tako važna za organizacijo kot moi. Na kratko povedano, je potrebna reforma tako doma kot v našem javnem življenju. Od moia se zahteva, da ne brani ženi udejstvovati se na društvenem, prosvetnem in političnem polji), temveč jo celo navaja v to in ji pri tem pomaga z nasveti in drugače, od organizacij pa vec pozornosti in več vpoitevanja. PROGRESIVNE SLOVENKE V AMERIKI Ce hočemo ženo vsposobKi za sodelovanje z moAkim, jo moramo najprej vagojHi. V ta namen so potrebne napredne ženske organizacije, slovenske nspredne žene v Cievelandu so pred doforiml šestimi leti uvidele to potrebo In ustanovile organizacijo, ki se imemijc Progresivne Slovenke v Ameriki. Na žalost pa ta organizacija izven Clevelanda ni še dosegla posebnih uspehov. Zdi se, da le danes ni pravega razumevanja sa to organizacijo v drugih naselbinah, ker ni skoro nikjer nobenega navdušenja zanjo. B«j smo ae komaj dsfero načele or. ganizirati, ko »mo ie dobile nekaj curkov nu »le vode za vrat, namesto bodrila ali vzpodbudne besede. In vendar smo ustanovile to organizacijo predvsem zato, da se urtvsri protiutež klerikalnemu prodiranju v vrste našega ženstvm. Tiste čase je bilo ie mnogo naših naprednih žensk v klerikalni Slovenski ienski zvezi, ki jih je zvsbila v svoj krog pod pretvezo, da je zgolj organizacija za zabavo in kratek čas. Marsikatero izmed njih smo pozneje prepričale, da je bila zašla v napačno družbo ter jo pridobile v naše vrste, marsikatera p« je Še dane* tam. Ce bi nas ne bilo, pa bi bile še vse tam. Progresivne Slovenke smo še mlada in majhna organizacija, toda smo izvršil« že veliko dobrega dela. V Cievelandu, kjer imamo pet kroikov, katerih članice, iene in dekleta se pridno udeležujejo naših sej, ker so zanimive, smo priredile ie dolgo vrsto predavanj o zadružnem gibanju, higijeni, vzgoji, vrtnarstvu, zdravju in tudi o raznih svetovnih vprašanjih. Me »mo vedele, da smo prišle na to polje pozno, vedele pa smo tudi, da ne prepozno. Čudežev nismo ustvarile in jih nikdo ne bi mo. gel pričakovati od nas, vendar sem kot večletna bivša glavna tajnica dovolj seznanjena z delovanjem te organizacije, da lahko rečem, da smo dosegle precej lepih lupehov. Marsikatera naša članica, ki ae poprej ni zanimala za take stvari, se danes urnima za naše organizacije in aktivnosti. Dru. ge spet z boljšim razumevanjem gledajo na aktivnosti svojih moi in jim okušajo pri tem pomagati. Poleg tega smo bile vedno pripravljene, gmotno in moralno pomagati našim čitalnicam, pevskim in dramskim druševom in drugim kulturnim organizacijam kot sta na primer Cankarjeva ustanova in Prosvetna maties. S tem smo deloma popravile škodo, ki je nastala, ko sc je klerikalna Slovenska ženska avesa vsled nebrižnosti v naprednih vrstah vtihotapila med naše šenstvo. Te naše iene, ki so šle ns njihove limanice, bi nikdar ne postale Članice S£Z, če t>i imeli naprednjaki svojo lastno žensko organizacijo pet let poprej, tn da je nismo me ustanovile pred šestimi loti, bi bilo danes še mnogo več naših iensk pri &2Z. če hočemo, da bo ta naša organizacija lahko uspešno nadaljevala svoje delo, ji bo treba dati vso možno oporo, kakor klerikalci pomagajo svoji SžZ. Treba nam je pomagati pri našem vzgojnem delu, ki ga vršimo med našim šenatvom. Nase časopisje mora poevetiti več pažnje ženakim vprašanjem, slovenski delavski ženi in vprašanju njene vzgoje. V tem pogledu je marsikaj ie zamujeno, toda marsikaj se še vedno da doseči. Dobro voljo je treba pokazati, pa bo šlo. - Jaz sem prepričana, da bi bilo tudi za Prosvetno matico in JSZ bolje, ako bi se naša napredna javnost bolj zavedala dolinosti napram Progresivnim Slovenkam, saj me vendar vzgajamo naše ženstvo v istem duhu. Zato priporočam Dvanajstemu rednemu zboru JSZ in Prometne matice, da posveti posebno painjo temu vprašanju in nam pomaga, da se ideja Progresivnih Slovenk razširi med naše ien-stvo širom Amerike. S tem zbor ne bo koristil le Progresivftrm Slovenkam, temveč tudi JSZ in Prosvetni matici, ki bosta lahko uspešno nadaljevali svoje delo le s pomočjo našega naprednega ienstva. Naš končni cilj je tudi v«ž, torej pojdimo drug drugemu na roke in večji uspeh nam bo sagotovljen. NASA ŽENA IN KLUBI JSZ Naj na kratko omenim tudi dejstvo, da se naše žene v splošnem ne zanimajo dosti za klube JSZ in njihove seje. Vzrok vemu je isti, kot sem ga že omenila v tem referatu i ženskim vprašanjem se nh sodruigov in sem pa tja na kak, (prireditvi v točilnici "za- CUMi je Uat naakcionar.« bokal , kakor pravimo Gorenj- in prati delavatm, ko« na pr ci pevcem brez posluha, potem Ckicago Tribune, vec ima napa, ko so mu povedali, da je te I ročnikov med delavci. rauizike dovolj, ae udinjal "Napreju" ter začel z enako vnemo, kakor je tprej metali hvalil, udrihaiti po njih javn j ir, privatno... Neka zuana napredna j: , ua delavka v €4-evelanciy je /.ad-njič pred menoj podala sli iUo sodbo o "Napreju": "Prav toliko ga je treba kot muhe v kafcif" « "Ameriška Domovina" je t»i-la doslej znana kot zagovornica |>t»edr .ie kričalo v letih 1932 in 19%, datprioaaa Booseve!to\a zmajr i — diktaturo? To je bil seveda navaden bunik in danes ni nič drugega. Če bi bil Koosevelt diktatorske nature, bi mi ne bili danes sredi predsedniške volilne kampanje in oni. ki mu očitajo najalabše namene pod .solncem, bi morali molčati in ubogati. Marsikdo drugi bi bil ua njegovem mestu 1. 19S3 spremenil zvezni kongres v lutkovno gledališče :po vzorcu evropskih totalrtarskih "ljudskih zaatoipatev", toda Roosevelt tega ni storil, dasi bi bil la-hko. Jaz sicer nisem roosevel-tovec, vzlic temu se pa ne bojim povedati, da izvira ves odpor proti Rooseveltu iz odpora iproti njegovim minimalnim e-konomsko socialnim reformam, katere bi vej »finančniki in ve-leindustrijci radi poslali._na smctifi-L e.Pisarjenje in govoričenje o "nevarnosti za demokracijo^ če Rooeevelt zmaga nad neko staro politično tradicijo, je navadno slepilo. Ti ljudje se ne boje za demokracijo, temveč Jiu.ua ne bi res prišla do podtene#a ieraza — do odločilne besede4! * Te dni sem videl proti-naeij-ski film "The Mortal Sfcorm". Film je mojstrsko delo filmske umetnosti. Kdor še ne razume, kak c na stratsna tragedija je <1 -letela nemaki narod, ko ga je zajahala besna nacistična i. naj ne pozabi iti gledati te>ra filma. Se posebno ga pa prii,™-ročafm onim, ki menijo, da "tudi fašistična diktatura navsezadnje ni tako slalba in ima svoje svetle strani"... "The Mortal Storm" jim bo pokazal, kaj čaka ljudstva, kadar jih dobe pod oblast možje, v katerih je ugasnil sleherni plamen- ček človečanstva. * Prijatelji "Cankarjevega glasnika'" naj ne pozabijo, da se bo vršil v nedeljo 11. avgu- piknik Cankarjeve ustanove na elevelandski farmi dru-Sfcev SNPJ. N« svidenje! Glavna potreba ca nominira-nje aocMdiatione liste v večini držav so podpisi na peticije in gmotna sredstva. Tole mi ne gre v glavo? U V I'KO VE ZAIM JC 2IDJE BRANIJO "SVETO DE2EL0" IVAN VUK: SA J ASTI MOŽ s ( A«oim;j\o metlo (Nadaljevanje In konec.) j im rnct.o, i' em, ali nikjer je ni... Crem v sobo, v jedilnico, v i ilnico, v shrambo . . . Mi le ni. Pol ure je že preteklo, ko tako ft&m metk). P ro- na j mi jo vrnejo, nič. De-v kakor Ua jim je vse lo Nj m je vai ne j ia sreča, r pa moja Ako ln za metlo, in poklicati stra/žnika. L-mo metlo v kuharičini sini. iajo tuje. k'A Moral ln nit-5 povelji... Vrag vzemi babe. Kaj neki je hotela z mojo metk, v ; v itelji." Smejali .-mu se. "l)ruglč nekoč grem po ulici in vestf* kaj se mi prigodi? ... O i m'kod pribeži takorekoč bri i sape neko dekle. Nisem imi I r.i:i časa pogledati, kakšna je, kar me zgrabi za gumb in r.ačne trgati, govoreč: "Vse je reSeuo ... vse je do- L »» t»ro ... "Kaj je rečeno, kaj je dobro." -em rekel in se branil. "V pravi. "Samo gumb mi dajte!" i "Gumba pa ne morem dati, glej no", sem se branil. "Zakaj \am b.> moj gumb?" "Nujno mi je ipotreben. Zelo pomemben je!" ln jela je nervozno trgati gumb z obleke. Jaz pa ne dam. Tako sva se mik&stila. " We moje življenje .mi uničite". je rekla. In videl sem solze v njenih očeh. Kaj sem hotel - Pustil sem, da mi ga je odtrgala. Nočem ji uničiti vsega življenja . . . Odbežala je kakor bi jo nosile vile. Dopadla mi je. Bog ve, zakaj je rabila moj gumb in če ji je res prinesel srečo." V fond Prosvetne matice so vpiača la drufttva, klubi JSZ in druge organizacije v mesecih april, maj in junij ' 1U 10 kot sledi: sem se va&e obleke, veste, z dvema iprstoma. Polna sta bila sa'j. S prsti sem takoj pritisnila na srečko sajasti žig v.. Tedaj sem verjela, da (bo srečka zadela m sem sklenila, da vas, ko dobim, nagradim ... Vidite, de bila sem. Polovico srečike *€m imela. Zadela sem petin-dvajiet tisoč dinarjev. En tisoč »em odložila za vas. Ze dva meseca nosim teh tisoč d im ar jev v torbici, da bi vais srečala in vam izročila... In glejte, naposled -em vas našla. To je vaše .. * še vedno sem se branil ^Vli .. . . Palastiao, ki ja anglaiki protaktorat, napadajo v taj vojni italijanski gospa je nevoljno rekla: l.uUi. Na vrhnji »liki so ftkUv.ki avljottlu v Svati d.šeli, ki jik vaibajo "Bog'me bo kaznoval, če ne AnfloH s« vojno s Nemčijo in Italijo. Vsdriajajo ta • pomočjo »klada, ki vzamete. Obljubila s m in ob- v D*me'1 obr«mk* »birajo amariiki 2idjo. ljubo moram držati." - Kaj sem hotel? Da bi je Bog nikar prvi, je vsa družina sre-j šič", se je zadrla kuharica. "Ali ne kaznoval, sem vzel tisti tiso- čna." bi riblješ tla? Kaj ne veš pa- čak. Se lepo zahvalil sem se "Potemtakem stanovalci hiše žiti?" zanj. Dal sem ji ie košček met- kar med seboj tekmujejo, kam In zgrabila je metle, jih vr- Neki drugi dimnikar mi j? pr^ ovedoval zgodbico o tisoč dinarjih. ' Lansko leto", je pripovedo- W val, "me je ustavila na ulici neka starejša gospa "Oh, pravi, vi ste to?" "I)a, jaz", sem rekel. "Vidim, da ste vi!" Začela je nekaj brskati po svoji torbici. "Koga vendar mislite", sem vprašal, ker nisem vsega tega razumel. "Ne poznam vas!" "Nič ne de", je rekla. "Jaz vas pa poznam". Izvlekla je iz torbice tisoč dinarjev. Bankovec za tisoč dinarjev. "Vzemite. Vaš je", je rekla in mi ga nudila. Razburil sem se. Kako bi ne? Bankovca za tisoč dinarjev mi ni še nikdo ponujal kar tako. "Ne zamerite", sem se bra-Motite se. To nj moje! le. Celo bi ji dal, če bi rekla. Tako, vidite, mi je ta vera tudi enkrat prinesla srečo." Nasmehnil se je in pomencal z dlani. "In od takrat najrajše hodim, ako imam čas, mimo prodaja len, ki imajo srečke. « "Kako pa je z vami na Novega leta dan", sem vprašal dimnikarja ob neki priliki. "Oho, ponekod nas kar naro-če. Točno ob polnoči moramo priti. To pomeni, da bo celo le^ to sreča v tisti hiši. In mi hodimo, Po pet, šest metel zadenem na hrbet, če kaj ostane, gremo se v kavarne in gostilne, da se oguli še tisto, kar je ostalo." "In sreča?" "Moj žep takrat čuti srečo. Kljub krizi!" "Za srečo se torej vsak žrtvuje?" "Gotovo. Sreča je tista vila, bi jo rad vsak objel ali bi rad, da bi ga objela. In če jo mi dimnikarji res nosimo, j zakaj bi pri tem ne zaslutili?" | Smejal se je, da so bleščali beli zobje iz sajastega obraza. "Lepe doživljaje > imate, • kaj?" m | "Ne, ne, ne motim se. Vaš jo. Dobro sem si vas zapomnila. Večkrat ."em vas že videla... \ i ste tisti, da baš tisti... Ve-.^e, fe!a sem neko} kupit srečko. Kupim f reč ko in jo vtaknem v torbico. Ko sem stopila na ulico. sem src'al a vas ... Jaz verjamem v dimnikarja in vem, da oni prinašajo srečo. Dotaknila bo dimnikar prvi prišel?" "Saj tudi tekmujejo. Celo •pori radi tega nastajajo, češ, zakaj 'bi ne pr&el prvi k nam Pa se naposled pogode tako, da k vsaki stranki grem vsak mesec kot prvi." "Kako pa je, Če srečata dimnikar j a ženin in nevesta, če gresta k poroki?" "Tedaj se ves sprevod ustavi. Dimnikarja povabijo, da mora prti na gostijo. Seveda v dimnikarski obleki, brez saj, a vendar s sajastim obrazom. Če to naredi, je gotovo srečen zakon." "Ste že bili kdaj na taki godlji?" "Že nekajkrati", je rekel. "Oblekel sem se v paradno dimnikarsko obleko. Obraz sem imel sajasti. Imenitno so me sprejeli. Pil sem in jedel kar in kolikor sem hotel. Ko smo trkali, je najprej pil ženin, potem nevesta in nato jaz iz enega in istega kozarca. Ko se je pletalo, sem moral plesati z nevesto. Veste, v paradni dimnikarski obleki na taki gostiji, kjer je vse svatovsko, se slikovito prileže dimnikarska obleka. Nisi tam kakor drugi, ampak si — sreča." "Kaj pa pomeni dimnikar, Če "Kakor se vzame. Lepe. vča-j srečajo, ko novorojenčka h -i pa tudi takšne, ki si jih ~ kv*" gla na hodnik, mene pograbila za ramena in m€» kar sunila skozi vrata. Se vedno ji je reklo z ustnic. "Prešič . . ." "No", sem se smejal, "morala je biti že nekaka stara kuharica." "O, kaj stara, hm... Mlada •punčara, mikavna, da bi se človek ne branil. Drugače sva se sicer poznala, ali tiste saje ... bog obvari, strašna je bila.." "Mogoče je pa tudi v tem kakšna vera, če se razsujejo saje?" "Mogoče", je rekel dimnikar. "Polteno me je ozmerjala. Prešič mi je rekla . . ." Videl sem, da se ni mogel umiriti: Mogoče je bilo res poznanstvo, tisto, ki veže fanta na dekleta in dekleta na fanta... pa so razsute saje kaj pokvarile. Mogoče? Bo že kako uredil. Iz tega sem pa videl, da vsi ne verujejo v dimnikarsko čarobno moč za srečo. Številka in k raj draitva 1, SNPJ, Chicago, IU I SNPJ, Sharon, Pa. SNPJ, Whilock, Pa SNPJ, Oiicago, 111. SNPJ, Springfieid, SNPJ. Di.pMe, 111. 31, 36, tU, 47, •>'>. 60, 101, 107, I t H, 141, 164, 198, 234. L'58, 407, 111. FNPJ, Lloydell, Pa. SNPJ, (jreem/bo»o, Pa. SNPJ, St. Louia, Mo. FNPJ, Pittsburgh, Ha. SNPJ, CCeveland, O. SNPJ, Sugarite, N. Mex. VViliard, Wia. Bon Air, Pa. Bellaire, O. VVindaor Ileighta, SNPJ, SNPJ, SNPJ, SNPJ, W. Va. SNPJ, SNPJ, 425, SNPJ, Triadelphia, W. Va 4">4, SNPJ, A mM, Kanaaa f>50, a\PJ, Chicaifo, 111. 562, SNPJ, Barton, O. 643, SNPJ, Girard, O. 700, SNPJ, Koundup, Mont. 747, 8NPJ, Milwauke«, Wia. Federacija SNPJ, Akron, O. Federacija SNPJ. Johnatown, Pa. Federacija SNPJ, vzh. Ohio in Penna Pt de racija SNPJ, cent. IU. Fcdeiacija SNPJ, Minneaota (aa 1939-40) Federacija SNPJ, Mrfoaukee, Wia. 220, SSPZ, Detroit, Mich. 226, SSPZ, VVindsor HeighU, W. Va. 29, JSKJ, Imperial, Pa. 19, JPZS, Milw»ukee. Wia. KLUBI J. S. Z. 3. Oglef«by, 111. 1.00 28, Cleveland, Ohio 3.00 37, Milwaukee, Wia. 12.00 47, Springfieid, IU. 3.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pev»ki abor "Zarja", Cleveland, O. 12.00 Soc. pevaki zbor "Svoboda", Detroit, Mich. 9.00 Pevaki ibor "Triglav", Kirkland Lake. Ont., Kanada 6.00 Vsota t 6.00 6.00 1.60 3.00 6.00 3.00 3.00 3.00 3.00 6.00 6.00 6.00 v 6.00 3.00 6.00 2.00 . 2.64 6.00 12.00 3.00 6.00 .60 6.00 6.00 12.00 12.00 6.00 12.00 6.00 3.00 2.00 6.00 12.00 Skupaj ..........$228.64 Tajništvo P. M. si jih ne želimo. Zgodilo se mi je že, da me je kakšna rožnata in naipar-timirana gospa objela in poljubila. Mene, tako sajastega. Ha . . "To vendar ni neprijetno?" sem se smejal. "Objem in poljub gotovo ni neprijeten, če je iz srca. Ali to je bil objem in poljub radi sreče." "Pa se ni umazala s sajami?" Dimnikar je pokazal bele zobe s sajastega obraza. "Na rdečih ustnicah so se držale saje. Ali to je »predpisano. V njenih očeh sem videl srečo. In to zato, ker sem namreč kot dimnikar bil tisto jutro prvi izmed mos/kih, ki so priAli v hi£o. "Tudi na to računajo?" sem vprašal. "Da. V katero hišo in stanovanje v tistem mesecu pride dim- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Naj knj jvečjn slovenska jigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S/ Lavvndale Ave., Chicago krstu neso? "Nič poeebnciga. če je otrok fantek, fbo župnik, če ipa srečata boter in botrca dimnikarja s krsta grede pri njivi, ki je ob-raščena z deteljo tedaj se bo z otrokom vse tisto zgodilo, kar »i je ma«ti mislila pri porodu." "To je vendar nevarna reč", sem rekel. Zmajal je z rameni in rekel: "Mogoče pa ima mati ko rodi vsekakor kakšne želje in hrepenenje kljub bolečinam." "Mogoče", sem rekel. "Tudi delavci", je rekel dimnikar, "verjamejo v dimnikarja. Ali ti bolj po delavsko." "Kaiko?" "če grem mimo stavnbe in me vidijo, govore: Glej ga, črnega, denar bo. K mahi bo sobota. Tako igovore če tudi je morda Ae le pondeljek." "AH prina&aite dimnikarji srečo ves dan?" "Popoldan pa Bog varuj srečati dimnUcarja. To pomeni nesrečo. če pa srečajo dimnikarja m kaplana skupaj, tedaj pa je naj'boljde takoj iti v cerkev in moliti. Dva £rn«a, govore in se kar križajo." "Torej ute nosilci sreče le dopoldan?" "Tako je, samo dopoldan. In še to čim bolj zgodaj v jutru, tem večja sreča," * "Tako je z nami dimnikarji in z naAimi metlami", je rekel, ko sva končala raagoivor. "Mi-sterijozne pojave smo, ki prinašamo srečo, Ali, veste, ni vedno tako lepo, nk«mo vedno tako »prejeti." "Kaiko ?M "Če se rnarn zgodi pri snaže-nju najmanjša neprilika, da stresemo na tla ali kam le malo saj, je pa kakor bi fur|je oživele. Kuharice in služkinje te oJPJ in za Proletarca. Pravijo, da ni v Elyju in okolici nikogar, ki bi ga mogel nadomestiti v teh aktivnostih, posdbm) ne za Proletarca. Mi smo ga obiskali vsakikrat, ko smo prišli na Ely, in tudi letos. Izvedeli smo že prej, da je nekoliko bojan, zato smo se še bolj po-žurili k njemu. Bil je na travniku blizu doma, kjer so moški, ki jih je imel najete, imeli o-pravka z mrvo. Ko je videl, da je zapeljal na njegovo dvorišče avto, se je vrnil proti domu. Saj ni tako hudo, sem mislila, ko sem 'ga ugledala in ga vprašala, kako se počuti. "Nič dobro, bolezon je za nadlegp," je od/govoril. A vseeno se je šalil in to me jt* znova razveselilo, da bo kmalu okreval. Mrs. Teran je bila v hiši in pekla kruh ob enem pa pripravljala večerjo za delavce* ki so sušili mrvo. Ko je naš avto brzel proti Elyju, so bile moje misii še zmerom pri Teranu. Zelo želim, da bi ta delav ni nas -pionir res kmalu okreval in nadaljeval svoje delo za napredek ljudi, kateremu je posvetil že toliko svojih let. Kristina Turpin. Dne 25. avgusta bo piknik kluba št. 1 JSZ na "kranjskem hribčku" Chicago. — Včasi so čikaaki Slovenci pogosto prirejali izlete v forest preserve nad Skavi-čevim vrtom. Tako je tisti kraj dobil ime "kranjski hribček". V nedeljo 25. avgusta priredi tam piknik klub At. 1 JSZ. Rojaki v Chicagu, Ciceru in sosednih naselbinah so vabljeni, da si rezervirajo omenjeno nedeljo za pcve naročnini. Elizabeth, N. J. Amalija Oblak je poslala 2 naročnini, naro čila knjige Cankarjeve družbe in poslala listu v podporo vsoto $1.75, ki jo je zibraa med somišljeniki. Lindbergh govoril Prošlo nedeljo popoldne je govoril v Chicagu pred množico 20,000 ljudi ipod pokroviteljstvom posebnega odibora "Keep Amorfca Out of War" Chas. Lindbergh. Ni mogel skriti, da je naklonjen Nemčiji in da mrzi Anglijo. Avdijenca mu je najbolj ploskala, ko je udarjal po prevelikemu bogastvu Angležev in jamral o preveliki revščini centralne Evrope (Nemčije). KRITIČNA MNENJA, PQROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI BOJNA POLJANA SPET P0UE PRESOJANJE DOGODKOV MED DIPLOMATI DOMA IN PO SVETU Drage tin Gustinčič se je O- gladil v Napreju za Napreja. Od kje? Iz Stpanije? Iz Francije? Iz Jugiafliavije? Ali pa je \se skupaj nov trik po Bartulo-vičevemu kopitu? Hrvatski komunisti so ob enem tudi veliki hrvatski patrioti. Trdijo, da je njihov Radnički Glasnik "jedina hrvatska novina u Sjedinjenim Državama, koj a je c«epi pokorščini." — To je brozga, kaj! Sicer pa bi bil lahko prejšnji župinlk M edin svoje farane že davno lahko "dvignil", jih organiziral in izvlekel "iz slepe pOkorMne"; saj je bil dovolj let v Službi! "Slovenski dan" v Penili je oil "sijajen uspeh". Tako trdi "Nai^aj", ki se je moral vzlic uspehom "slovenskih dnevov" v Penni preseliti v cleve4and*ko klimo. Tisoče naroda — 15 ti* soč Slovencev — se je udeležilo letošnjega slovenskega dta<> bili sprejeti. Samostojna unija je polagoma shirala. Medtem se je WFM reorganizirala pod novim imenom. Sleda j se imenuje International Mine. Mili and Smelter VVorkers' Union. Pridružena je k CIO. Rudarji v Buttu ji vsi pripadajo. Letos si je po 26. letih spet nabavila lep stan, ko je kupila trinadstrop-no hišo Silver Bow klutba. Prej je bila shajališče bogate elite, ki je spadala v omenjeni klub. Privoščila si je lahko boljše poslopje, unija pa je kupila tejra za vsoto $35.000. Pred leti, ko ga je Silver Bow klub zgradil, je stalo blizu $200,000. V Chicagu je 180,000 nedržavljonov Pomožni poštar Gustave VVen-zel pravi, da je v Chicagu lfM,-000 nedrža vi jamov, ki se b<*k> morali po novem zakonu registrirati za tujce in dati odtisk pnrtov. Razprava o reorganiziranju J. S. Z. FRANCOSKI VOJAKI VESELI MIRU ZA JSZ PO STAREM Chicago, IU. — Ko nem na ustanovnem zboru Jugoslovanske ^»cialiitiAne zveze l. 1910 ,nw' ra". prave, v katerih #o /ov( rniki naglaŠaJi, da bo glavna naloga novo uatenovljam t ruanizacije pridobiti jugoedo-. \;,n.ssu delavstvo v tej deželi v mcialistifno stranko, katere del naj bo ta zveza. Tem smernicam i-mo bre* malega sledili Ii 110 let. Nikdar se nismo \dajali v iluzije, da bomo z z\ezo katerikrat igrali polfti-i>i>o vlomu med Amerikanci. Ve-(i:u» pa smo nag-lašali, da je naša naloga prispevati svoj delež k >ocial»stičnemu gibanju v tej deželi. S tem geslom smo šli na siritacijo z zavestjo, cla delamo za bol jšo človeško družibo. In ta vera nas je kot veriga držala ikupaj vseh trideset let. Ko sem se prt d 27. leti naselil \ Chicagu, sem kmalu postal član z vez ine eksekutive in se>m hi I razen par let ves čas. Prisostvoval sem *pringfieldski k.diferenci, katera je sklenila, da Zveza izstopi od sociailsti-ene franke radi njene proti-\ ■ j ne taktike. Da sem glasoval za izstop, mi je bik) potem mnogokrat žal, to pa raditdga, ker sem opazil zelo malo iskrenosti v Sod ru gib. Tisti, ki so takrat najbolj kričali za izstop so postali mlačni za Zvezo ali so jo pa še celo pustili češ, kot narodna organizacija nima nobenega pomena za delavsko gibanje v Ameriki. Zato sem tudi sedaj v dvomih, da bodo tisti, ki sedaj naglašajo, da imajo radi socialistične sctranke težkoče v agitaciji za Zvezo imeli kaj.več uspeha. Ker preteklost nam je priča, če bi se ne zdru-zili s socialistično stranko, bi danes ne imeli Zveze. Nekaj dobreiga pa je imel v sebi izstop iz soc. stranke med zadnjo vojno. To je, naše vrste so se izkristalizirale in izčistili so se med nami pojmi predno je pričel razsajati med svetovnim delavstvom val komunistične agitacije. Pri drugih organizacijah, sličnim naši smo o-pjizili, kako kvarni so za organizacijo notranji boji, kateri največkrat izvirajo iz netole-rance različnih mišljenj, ki se pojavljajo. Mi smo vse to upo-j štev ali ter smo z mislijo, da o-hranimo Zvezo gojili med sabo upoštevanja vredno toleranco j napram različnim mišljenjefl, i katere so zastopali posamezniki. Prav to nas je ohranilo skupaj in komunistična agitacija ni med nami dosegla nobenega uspeha. Ker smo videli, kaiko pogubo-nosrie posledice so trpele naši >lične organizacije, v katerih so se pričeli taki boji, kjer naj-veekrat nastanejo radi netole-rnnce različnih mišljenj, in pa raditega, ker jih posamezniki n^ejo upoštevati. Tega *em čimveč opazil med nami od zadnjega zbora. Za ta nerazumevanja se je pogosto metalo krivdo na socialwti6no alrauko in ua ujeuo nektpuaobuo vodstvo. To me je privedlo, da aeju Čiiudalje videl več potrebe za iRke vrste reorganizacijo naše Zveze, misleč, da bomo a to reorganizacijo napravili mesto v Zvnsi m različna mišljenja tcw* s tem ohranili Zvezo, v katero amo vložili toliko dragocenega Ča boru večina tgtarovala za izstop, kar se je res zgodilo. Sedaj pa malo poglejmo, kdo je bila ta večina, katero nekateri tako {povišujejo. To je večina, ki po pravilih Zveze ni imela prav nobene pravice usi-liti članstvu izotop iz soc. stranke. Napravila se je napaka, katera oc zelo velikokrat naredi na naših zborovanjih, katera izvira iz napačne razlage naših parlamentarcev, da je vsako zborovanje najvišja oblast, katera sme neovrgljrvo o vsem oklepati. Pa je na podlagi te napačne razlage nekdo stavil predlog, da se delegira vse zastopnike, da imajo pravico glasovati tudi v zadevah, katere so striktno Zvezine zadeve. Na stran se je »porinilo pravila, ki so v tem merodajna in tako jasna, da bolj ja*na ne morejo biti, to jc, kar se tiče Zveze, smejo glasovati le zastopniki zvezinih klubov in člani eksekutive. Vendar je bil med zbo-rovalci nekdo, ki je videl, da bo mogoče večina odglasovala za izotop iz stranke toliko previden, da je usilil, da naj se razpišejo volitve, da članstvo samo odloči ako hoče še dalje spadati v socialistično stranko Zato je argument, ki ae ga |K>m osftH pri kantonu ali ne. Uko jk#cuu» naglasa, da je «*> čina na itfcond glasovala za izstop cd soc. stranke zelo ri- skav, tako p.'kav, da pripo»ru-Jam članstvu," da \jm zavrže. Kc/ s tem bo ohranilo našo Zvezo, posebno še Če hočemo slediti smernicam, katere w ob njeni ustanovitvi ustanovitelji nagla tali. Nanprctno bodo pa ; o.:'!edice, da bomo razdvojili naše Šibke vrate. Mnogo je članov, kl želijo ostati pri socialistični #tranki. Te boi 'te obremenili z dvema asema, kar bo imelo za posledico., da b^do zaptfe&HI £vaao in ti Člani ao bili hrbtenica Zve&e in to mnogi med njimi od kar je bila ustanovljena. Ako izgubite te člane, bo poieg Zveze trpela Prosvetna matica ter proletarec iu druge publikacije, Prav radi tega bo mogoče izstop od soc. stranke tpoguben. Frank Alesh. (Op. u.—Frank Aleših bi mo- Piney Fork, O. — Ni^em mi-ilil pcjx\i v razpravo o JSZ. Ravnal tJfe? po c klopu ibora v elairao: Ampak to, erodcem, ali v«led mrženj do kake posamezne narodnoeti.ali veled sovraštva do rad tkalcev m unij šli preko mere, katera jim je določena od kongresa in vlade. Ne vemo, koliko je nedržavljanov med Slovenci. Vzroki, da še nimajo drugega papirja, so lahko upravičeni, lahko tudi ne. Ampak naloga nas vseh jc storiti svoje del, da se jim pri registraciji ne bo godila krivica in ako se jim bo, da jim pomagamo k pravici. Dobro bi bilo, da se meseca Kaj laliko storimo za torialiNticno stranko? Letos smo v volilni kampanji, v kateri je udeležena tudi socialistična stranka. Vsakdo lohko pomaga posebno na te-le načine: 1.) Nabira podpise za nominiranje socialističnih kandidatov. 2.) Zbira prispevke v njen kampanjski sklad. i>.) Razpečava letake in brošure socialistične strar.ke. 4.) Agitira za strankin tednik Call. 5.) Prične z akcijo za ustanovitev angleško po-slujočth socialističnih lokalov. Teh ji je treba v neštetih okrajih. 6.) Kjer je soc. stranka že dohila rubriko na glasovnici, je treba do volilcev z agitacijo, da se jih pridobi za naše kandidate. 7.) Sklicevati kompanjske shode, aranžirati bankete in skrbeti za oglašanje in dohodke. Dela za stranko je torej veliko. Vsi, ki ste aktivni v nji, poročajte o uspehih, d« s svojimi vzgledi daste tudi drugim vzpodbudo! razprave zanesel v napačne valove. 1.) V JSZ ni nikakega spora zaradi kake resolucije proti vojni. Pač pa je bila kri-_ , ^. ... ,tšzircna resolucija večine soc. ta ^ rL? 1ZVr .C,kaAk3" i konvencije aprila t. 1., ki je za- ,ma ^ da se ne pomaga Fran- uVtriTcii T ' 1Zm 'iji !n A"*!Ui v nitmi vojni M voli iz drugih kraiev * ^ " Semii)° ^ municijo in sploh cerkvene ali drug« klube, če je. jih peja-h Konference JSZ in ,,,, i . ' _ n^emur. (Tosvoje'nesrečnoM član v njih, politične ^kiupine Prosvetne matice. Do tedaj se J® ^J?..^ or^a: sl*Iišče ie eksekutKa S. P. na in o čemer že bo vprašan. Ako I br že vedeflo,če se e kom ne bo svoji seji meseca julija v Nevv je član, ali je bil član kake or- pravično postopalo, in na pod- ^ oi'xu popravila a ob enem tr- ganizacije v starem kraju, bo lagi skušenj bodo zastopniki o di, da vztraja pri prejšnjemu.) moral tudi pojasniti. tem lahko razpravljali, poeeb- 2.) Mednarodnost pomeni po- Dalje bo viprašan o svojih no še, ker je zelo možno, da bo mahati mednarodnemu delav- pi*ejšnjih in sedanjih aktivno- ta zakon s časoma raztegnjen šteti bo moral društva, unije,! septembra pečajo s tem na svo- nizacije in njenih aktivnosti, ali pa tudi neaktivnosti. Priia-koval sem, da smo se po šestih letih vsi naučili, da tako kot je ne more iti dafje in da bo ta zbor definitivno sklenil, kako naj skuhamo delati v bodoče in izvolil tudi odbor, kakor sem predlagal v svojem osnutku. Pa se je primerilo, da je spreten manever vso stvar ohranil v starem položaju. Bilo bi ne samo praktično nego za JSZ in Prosvetno matico koristno, če bi že na zfboru izvolili odbor. Tudi se je izkazalo, da ni dobro imeti vse člane. odbora splošne organizacije v enem mestu. Niti ni umestno imeti volitve odbora tako po-redkoma, kot je to sedaj slučaj pri JSZ. Danes, ko velja hitrica in akcija. ne bi smeli vztrajati pri polževih metodah. Toda na ljubo enim, ki s»o hotelli, da na ?tboru ne .sklenemo ničesar definitivno, neigo Se razpravljamo itd., gremo v peto leto negotovosti in trošimo kolone z raiz-pravo, ki jo bi laihko že davno dokončali. Ako članstvo na prihodnjem referendumu zborov načrt sjprejme, bo JSZ imela priložnost izvoliti odbor, v katerem bodo zastopani vsi kraji, v katerih imamo afetivne postojanke. Potrebno >e, da ae to zgodi, in s tem odgovornost razširi. Reprezentativen odbor, v katerem bodo aktivni člani ne samo iz Chicaga nego tudi iz drugih krajev, je življenska potreba naiega gfbanja. — F. Z. Hvu ne »pa mu v imenu izolacij? skega padfizma odrekati materialno pomoč in mu nuditi le "moralno" (na »papirju). 3.) JSZ ni bila še nikdar proti m <*l narodnosti nego vsikdar zanjo. Proletarec, zbori JSZ in vse delovanje našega pokreta to dokazuje. Pač pa so mnogi naši sodrugi kritizirali in še kritizirajo tiste ameriške so-druge, katerim je pacrfizem in izolacija temefj njihovega razumevanja socializma. Za so- druge v Evropi imajo dobro be-' sedaj, sede šele ko so pogafteni in tr p? pod fašizmom. 4.) Ameriška socialistična stranka je bila u-stanovljena leta 1900. Torej ji je sedaj 40 let. V tem ča<*u, posebno koncem svetovne vojne in v minulem desetletju jo je doletelo toliko razkolov, da to ni več tista stranka, katero je v svojih mlajših letih poznal in delal zanjo Nace Žlemberger. stih in o aktivnostih organizacij, v katerih je bil ali je sedaj član. Pojasniti bo moral, če je bil kdaj aretiran, zatožen in kaznovan. Kprej ali je pooman IZ UPMVNIŠTVA Nai potovalni zastopnik v okraju Cambria in Somersot v Pen«ylvaniji je Frank Cvetan ix Tire Hilla. Sodrugom in somišljenikom toplo priporočamo, da mu gredo pri agitaciji aa razširjenje Proletarca in drugih naiih publikacij na roko kolikor največ mogoč«, kadar obiiče njihove naselbine. S2Z proti diktatorjem Na mvetu se primeri marsikaj čudnega. Tako tudi v Le moat u 21. julija na taboru Slovenske ženske rveze. Poročilo pravi, da se je zbralo več tisoč članic in da so sprejele resolucijo proti diktaturam ter jo poelale predsedniku Zed. držav. 8ŽZ je "nepolitična". Ne more pa se ji očitati, da se je tudi ravnala po tem pravilu. V času civilne vojne v Španiji je podpirala diktatorja Franca in v Avstriji klerofašiatično diktaturo. Proti Mussoliniju ni še nikoli direktno protestirala, niti proti papeževi diplomaciji v Vatikanu, ki pomaga diktatorju Italije. Vse te organizacije sprejemajo resolucije proti "diktaturam" zaradi amerfAkega javnega mnenja, da se zabeležijo pri ameriški vladi za lojalne in protifašistične ter protikomu-nistične. Vsakdo bo moral pojasniti, kakšno delo opravlja sedaj in kakšne službe in poklice je imel prej v tej in v drugih deželah, v katerih je živel. Za direktorja registracije tujcev (aliens) ali nedržavljanov je bil imenovan Earle G. Harrteon, ki v svojih komunikejih zagotavlja, da se izpraše- ua vse tujerodce. Konference JSZ in Prometne matice so za take svrhe najprimernejše organizacije, ker •o v njih včlanjena napredna društva raznih jednot in zve«, kulturna društva, slovenji domovi in druge zadružne ustanove; vsaka teh organizacij se več ali manj peča s socialnimi problemi in vsem je za blagor vseh naših kot drugih ljudi. Piknik Cankarjeve ustanove Cleveland, O. — V nedeljo 11. avgusta priredi na izletnih prostorih društev SNPJ piknik I Cankar jeva ustanova. Ta farma je postala splošno znana in priljubljena. Piknika SNPJ 28. j julija se je udeležilo na tisoče ljudi od blizu in dale:-. Mi sicer ne pričakujemo tako t^romne udeležbe, a vendar upamo, ia bt«no imeli ubilo gcitov. Zanesemo se na nt ie napredne ljudi, in ae nadejamo, da pridejo prihodnjo nedeljo na farmo SNPJ na piknik Cankarjeve ustanove. Na svidenje! Louis Zorko. Pozna novica Nekateri učeni "anaiisti" fo šele sedaj izvedeli, da je bila Francija koruptna, pomehkužena kapitalistična država! PHIHKHKi: KLUBOV J« S. Ia* AVGUST STRABANE, PA. — Piknik klub« it. 118 JSZ » nedeljo 18. avgusta na DrenikovUi proetorih. september BAK ION, O. — Konferenca Pro-«vet ne matice in J&Z aa vzhodni Ohio i« W. Va. v nedeljo 22. septembra pri i. škofu. BARTON, O — Piknik v nedeljo 22. »ept.t ki ga priredi Konferenca Proevotae matice ia JSZ. OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska pred stava kluba at. 1 JSZ v nedeljo 20. ok-4obra v dvorani SNPJ. NOVEMBER VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ ia društev Prosvetne matice v nedeljo 3. novembra v SND. CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek ai. novembra koncert soc. Zarjo v SND, St. CUir Ave. GMICAGO, ILL. — Koncert Sava. v nedeljo 24. novembra v dvoraai SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silvestrova sa. bava kluba it. 1 JSZ v Matonic Tem-»le, 28rd St. ia Millard Ava. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v korist P»lrtsrcB ▼ nedoljo 2. marca v dverani SNPJ. APRIL CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. Čemu je toliko ljudi, ki nasprotujejo najrajae U gole dobe, kaker pa c namenom koristiti dobri stvari? Palandech s Yugoslav-American Radio Broadcast every Saturday, 3 to 4 P. M. Station WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Station on your dial.) Frank Podboy spet tajnik kluba št. 5 JSZ Tajnik kluba št. 5 JSZ v Johnatownu, Pa., je bil do svojega odhoda John Rak, ki se je nastanil etpet v Chicagu. Na njegovo meato je bil izvoljen Frank Podbo.v, ki je klubov pionir in bil v njemu ie mnogo let tajnik. V poročilu o klubu omenja med drugim, da se člani atri-njajo s oklepom zadnjega £bo-ra za osamosvojitev JSZ. Dalje piše: "Zanimanja aa aac. stranko med Amerika nai »edaj ai. Zato ja v mrtvilu. t« Ja fafct, ki ga ntfiče ne more aanikatl. čem« sa potem taki po prsih, kaker da imamo kako stranko? Mani je liudo, da ja prillo tako da a kaj moremo mi pomagati? Cas trideset lat sem agitira I aa stranko in njena i a* opise, pa smo vsaj po mojem mnenju sedaj SO odstotkov na niiji stopnji meči kakor takrat. S tam mislim splošno tooialističsM gibanja, Ako sa amarliko Ijadstvo sanjo note »animati, mi ji na maramo pomagati.** POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan., ♦HltHHMIUMHHIHU, BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tal. 1475 424 Broad Street JOH NSTOWNf PA. »M>eeMe>eeMe»888eee888» Dr. Joku J. Zavertmk PHYSIC!AN AND SURGEON office hours: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street Tal. Cratrford 2212 At 18S8 W. Cermak Rd 4 :S0—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmont* only Residence Tal. t Crawfard 8440 If ao asivsr — Csl A usti n 8700 #1 2301 So. Ijwi.i«lr CHICAGO, ILL., August 7, 1940. VOL. XXXV. CONSCRIPTION Ai the conscription bili now itandi, the first groups of 400,000 men, between the age« of 21 and 31, vvill be called for ?nilitary training by Oct. lst. Between 12 and 13 million men rome under this age limit at it now stands amended. At original^ presented and ttrongly tupported by President Roosevelt, lhe bili looked like it would be rammed through congrett before anyone had time to ditcutt it. However, the "blitzkrieg which vvould destroy American democracy'f wat held up a few days and amended at leatt in the age limit provition. In a hundred and fifty yeart of American hittory no one ha t ever heard of peace-time military conscription. Never hat anything like it been known in peace-time. What doet contcription mean to the young people ? —The antwer it, everything youth hat—their livet, their freedom, their future—U at ttake. It mean t we are taking the firtt 11 ep down the tame road Germany traveled—peacetime contcription of youth, follovved later vvith contcription of capital and ending up in the thambles of vvar, vvhich it the ultimate end of all military preparation. The Miemjr it more dangerout today than in 1917, defend-ert of the bali tay. Even though vve are not at war, vve are tur-rounded by a vvorld of vvar. In lett than a month Great Britain may be defeated and her navy cap tu red. Combined vvith the naval ttrength of Germany and Italy, and aided by the Japanese navy, vvhich it very close to the Rome-Beri in axes, the po-tential enemy hat ut helplettly outclassed. Against such combined might, vve are outclassed 6 to 1 in produetion capacity of vvar materiala.—All these arguments are being used effective^ by those vvho would clamp compulsory military training upon the nation. An army built on voluntary service has proved a costly undertaking in the past, the militarists claim. Yet, polls of public opinion have repeatedly shovvn that for home defense against a foreign aggressor, our country vvould esaily get all the volun-teers needed. But. for military adventures m a foreign country or imperialist a i ms of any knid, that it a different ttory. There the militarists knovv too wel| that the only army they could tuild up vvould be a contcripted army. "Contcription, vvhatever may be the hopet and intentiont of some of itt present tupportert, in a nation potentially as povverful and aggreaaive as ours, it a road leading ttraight to militarisnt, imperialitm, and ultimately to American fascism and vva r," vvas the ttatement of Norman Thomas, before the mi-l!tary affairs committee on July 11. "Contcription jeopardizet the rights of labor. It givet reaction an instrument of repres-sion." he stated. What chance hat any labor movement in face of such legitlation? Very little, it right. The American way of life U sacrificed for the kind of fascist regimentation vve see in Europe today. As in the dietator-rontroled countries of Europe, the vvhole economic system of lhe nation become« geared to the vvar machine. The entire re-sources and man-povver of the country may be used to keep a pcvverful military machine going. And vvhat temptation this rcvverfui military machine vrould offer the militarists and povverful men amd cor pora t ion s hungry for prof its of militarism! Bronch Picnic ot "Kranjski hribček" CHICAGO—S.turd*y, Aa«. 25. kot baaa ultcled a« tka definite dal« far tka picaic saaoaaced last w*«k by Braack 1 JSF. Aa aaaaal eveat ia yeer« past, tki« picaic served a« a wiadup o f tka tummtr outdoor *aa*oa* far our mam bora wko attaad tka vari« ou* lodge picaic* everjr week-ead throughout tke lumntr montha. We ere reaewiag tki« event be-cauao it U felt tkot our member« en jojred tketnaelvca ia capital atyle on tke "hribžek" oack year, and aUa, to ropleaisk aa almost completeljr esksuated Broock treeaury. . Teli your frienda about it, aad left renew thia affair witk apirit sad enjoyment. PUBLICITY COMMITTEE. THI MARCH OF LABOR H00PES AND MILES HEAD SOCIALIST TICKET IN READING READING, Ps. — The Socialist Party of Read in*, Pennsylv»nia, vrith the naming of a f rve-man campaign committee haa »et into motion a strong drive to send Darlington Iloopes and Mile« WiIIiams to the State Legislature. The committee includes J. Henry Stsmp, ex-mayor of Reading; Dar-' lington Hoope* former General Aju semblyman for three aessions; Niles | Willisms; Raymond Hofses, editor of the Reading Labor Advocate; and George Rhodes, head of the Reading Central Trade* and Labor Council. The Socialist Party is endorsing Norman Thomas and Maynard Krueger, presidential snd vice-presidential candidates of the national Socialist Party. Hoopes and Williams are expected to have an advantage over the rest of the party ticket. Hoopes has s con-struetive record in the General As-sembly to recommend him to the voters, and Williams has always polled a good vote. Basing their campaign on the cor-mptnea* and ineffici«ncy of the current Democratic city administration as contrasted vrith the previou*ly »uc-ceaaful Socialist record. the committee believe* it can effect ive|y appoal to the voters to send the Socialistu to Harriaburg. Tli c Democrata have further vreak-ened their voter appeal by nomin-ating Pred Marka, former county de-tccthrc uho wasconvkted on ekaigea of being ssaociated aith the slot ma. chines racket. flffflSžft 'fttUtttlAJtA-i&U "The Call" Editorial Office Transferred to New Vork; Clement New Editor SOCIALIST PARTY MAY GET 0N BALLOT IN 40 STATES REPORTS SH0W LET'S USE THIS WEALTH TO LICK POVERTY QUESTI0NS TO U. S. I am avvare that an elaborate effort U being made by ALIENS povverful men and forcet in thit counti*y," Thomas further stated, "to represent the bili as sotnehovv valuable for democratic discipline and the inculcation of loyalty. The suffictent ansvver it to be found in the hittory of all great nationt vvhich have adopted contcription. Not one of you vvill terioutly teli me or the Americaui people that military contcription ha« made for democracy in Japan, Russia, Germany or Italy, or preterved democracy amd eradicated ditloyalty in France, Belgium or Holland. You vrill not teli me that the youth of contcript Europe are superior to thc youth of comparative!y free America. For individual, military contcription it not freedom but ter f dom; itt equality is the equality of slaves." The tad irony of the whole tituation is that that unfortun-ate locked out generation of youth, vvhich hat grovvn up during the de press ion and never had a chance to find vvork, will novv be used in traning for vvar. It has itt parallel in the British un-employed, vvho found their firtt jobt digging air-raud trenehes. In addition to forcing compultory military training upon the young men of the nation, even before put t in g into effect, fully, the volunteer plan, other charget againat the Burke-Wadsworth bili are: "It U lootely and careletsly dravvn, it pro-videt for the draft of far more men than can be properly train-cd in the near future, it leavet too much povver in the draft board, and it failt to make adequate provition for the payment of a dec en t vvage or the maintenance of teniority for employes »vho are drafted." A very important point for labor to keep avvare of ia that among some of the foremost advocatet of compi)lsory military training are "reactionaries vvho bate labor, pritately dittrust democracy, and are frequently the ringleadert of lavvleta vig-«lante mobs." is READY T0 G0 Preliminary vvork on the 1941 edition of our American Family Almanac began last vveek vvith the send ing out of advertising contract blanks to all our key-men, vvho handle the important vvork of solicit-»ng advertising. Plans have been made to publish a banner issue in 1941. IIydraulic attachment* for n new farm traetor automatk-aUy control fmplemonts being used to any desired depth of ground regsrdles* ot surface Irregularities. It« knife guided by a carrier alidin^ uiong a rail, a device has been invented for cuttinf beveled edge card mata for mounting photographs. SET CL0SING DATE FOR DISCUSSI0N At its meeting latt vveek the JSF ezecutive committee de-tignated Sept. 4, as cloting date for discuttion of the JSF reorganization pfan, novv in pro-grett, leaving one month for balloting, vvhich vvill cloae the entire matter in the preteribed threemonth period at decided by the convention. Minutet of the final session of the Convention vvere read and approved. Selection of a manuseript to be published for distribution by the Educational Bureau in the coming year took up much time of the meeting. In about a vveek millions of aample copies of regirtration blanks will be distributed to help aliens in this country get acqainted vrith the real thing which ia scheduled to begin on August 27 and end on December 26, 1940. It is estimated there are about 3,-600,000 non-citizens affected by the alien regiatrstion act recently passed in congrem. Questions to be asked are: When did you coame to this coun try On vrhat »hip? What kind of vroi* did you do in the country from which you mrgrated? What kind of work are you doing here? How long do you expect to stay in the United SUtes What is your nationality? In what country vrere you horn and under rule of nrhat country your homeland today? A i med primarily st communist nazi and fascist orynnixationa in thi* country, a question on political aetiv ities reads: "Are y«u at present or have you been in the paat a member or supporter of any political organization connected vrith a foreign government?" Aliens also vrill be asked to say in what clulbs, organizstions, or so-cieties—^urhether in this country or abroad — they hold membership or have been aetive at any time in the last five yeara and in w u*. It makes us forlorn, too, when we think of the millions vrith-out jobs. the appallirvg miaery of our land workers, the degradation of ou« Ncgroes, the unapoak^ble slums and general insecurity of a f**eat seetion of our people »ho in the twilqrht of their years continue to grope for bare existence. The United States bureau of cen-sus ghres us this pieture of this coun-try'» comparatrve poaition: In its treasury lies G0 per cent of the monetary gold in the possession!> of mankind. k ha* 17 billions of the 20 or SO billions in all the vrorld. (The amount may be higher nov*.) In thia a came from German^. The United States consumc« 45 per cent of the vrorld's tin, 56 per cent of iU rubber, 72 per cent of its silk. There are 43 million automobiles in the world and 28 million of t/hean, 68 per cent, are in the United State«. The world ha* 41 million tele-phonea and 20 million of them are in thi* America, one-fifteenth of the world. In the year 1937 the world produced 35 miilion bales of cotton. Of that total, 18 million bale«, vrhich is more than half th« total, grevr in the United State«. In a good year the vrorld produces five billion bushels of vrheat and the United States comes cloae to one billion. or a fifth of vrorld produetion. Four out of evecy 10 boxes that come to embrace yello>w oranges in all the world have their covem Ucked down ln the United States. And nine of overy 10 box«s of grapefruit. The world produces around fjve billion pounds of coffee every yeair. Of this amount the United SUtes consumes 1.7 billion pounds, vrhich is 34 per c«nt. There ar« more students in the colleges and universities In the Unit- ed State* than in those of all the reat of Che vvorld put tog.-iiier. « « « Thi* ia the brilliant accomplish-ment of Amerioan labor and ingenu-ity aided by abundant resources, favor«b!e climate and the historic fact that tne United Statea haa en-joyed long period* of p««ce. When the Amerioan people think in term* of national defense let th«m ri* member that they possesa tihe means to outslrip any single nalkm or grouo of nations that might even remotely concciv« of inVading these j shores. Let thoae vvho vrlsh to mstill, confidence among the people point { <'Ut the i 'IrVhm*s fact that wc ar« the richest. most capable and most povr-erful half of the world by virtue of our rescurce* and unity. Whcn tihi* confidence ia restored it may be poasible to clear the fear-mongers from the political field and institute a national program that vrill put our gigantic produotive machine to work to uboliah poverty, to make jobs. to clean out the Huuma, to build new home* on a mass acale and to care for our aged and young people. —Kenosha Labor. NKW YORK. — A state-by-state suivey of Socialist strength and pros-pects made by the Socialiat national executive committee at ita recent ineetinj brought forth a previevr of the most vigorous campaigns in Socialist hi*tory. The avo?an and Albert Hamilton of New Jersey will continue to act as midvrestern and easte^m field organizers, reiqxc-tively. Plaa Pan-American Confab Although The Call editorial office« vrill be transferred to Now York city, it \vill continue to be published at the Union Co-operative plant in Kenosha, Wis., thus assurin^r prompt distribution of the weekly to all part« of the United States. One of the most important seetion« of the agenda was a session devoted to disctisaion of the mronstitution of international Socialist vrork. A special su-bcoinmittee was createtl to prepare for a Pan-American Socialist conference and aid to European Socialists; lhe national committee met in exe-cutive session to listen to report« and proposals of leaders of underground Socialist vrork in central Europe. Tke Ballot Situation A comprehensive report on the ballot situation prepared by National Secretary Clement and Administra. tive Secretary McDovrell revealed that the Socialist ticket vrould prob-ably appear on the ballots of abi ut 40 states, four more than in 1936. It was emphasized that this vrould take continued intensification of effort in such states as Ohio, Nevv York, Illi-rois and Indiana. ."illi. 6th and V ( oliniuis will he imposefl on anyone faillng to register -eithin the preaeribed time. The purpose of the bili, passed in t»oth houses of congress, is to give the government check on aliens and their activities in thia country, and while many may doubt th« nec«ssity of mich legislatlon, there is no re-course of those coming ttnder ita provisions but to follovr them. IT S A GREAT SVSTEM UNFAIR Ford won't. make motor* for English airplanea, though he ia vrilling to turn out 1,000 piane« a day for the United States. Competition being vvhat it is, Hen-ry seems »o think his many plants througiiout the British empire should lie t the business, vrithout benefit of American wage«. • « o According to the Ncvr Vork Times, Ur,de Sam has direet obligations amounting to $3,219,709,700 coming due in the next 12 months. We have our troubles too. Twenty-three more poyments before the car is ours and by that time it will be ready for the junk heap. • « o Rain-in-the-Pace, a Sioux Indian who believe* that relief money ia "not honeat money," vraa recently ar-rested for wa*hing čara in a Nesr Vork park. The department of justice woukl not have much trouble deporting him to his native land—he vras bom on iManhattan ialand. • « « NOBODY STARVES, BUT— STAR CITV, W. VA.—A special grand jury ia being held here in Mo. nongiahela County, W. Va., concerning the violation of eleetion iavrs. Nearly 1,000 signers to a Communist petition vrent to the polls during the May 14 primariea, voting on tvro ticket s, vrhich is not allovred in this .'tate. Many of these signers state that the petition vrhich they signe