DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN® DAILY! NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 20, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ri med nemškimi vojaki na Norveškem p ^ - j^kj meji so napravili dva koncentracijska ta-- x,0r>šča, kjer je zdaj 1,400 nemških vojakov. P °jaki se branijo iti na rusko fronto. Samo-I/* ^ori med nemškimi vojaki se množijo. on. — Upori, beg iz armade, samomori in splošno pada iale med 200,000 nemškimi vojaki na Norveškem je zdaj ^ redu, kot poroča norveška vlada v ubežništvu. Iz Se^ ^,sPele nove čete> na katere se bolj zanesejo. I So zgradili ob finski meji dva taborišča, kjer je zdaj i^a mornarica ob-Japoncena "ionih 'n?ton. in -Ameriška po- zračna sila sta z vso He^* JaPonce na So-^ m otočju. Razbili sta * Več kot 33 letal, jim ladje ter štrli na-; Brezju. Mornarica je bombar-liH I)0ll8ke pozicije v se-elu otoka Guadalca-- je ameriška zračna ;'ln0 Neprestano deževa-na japonsko ladjevje, da nobeno poro- •ipo da bi se izkrcale čete v zadnjem Uadalcanalu, kar do- Je ameriška bojna ■Sta«, v. k of, a aponcem za % \ teh bojih je bilo Iz-jjjSamo dvoje ameri-]Illl> letal k -o— el k 1 do ostal baje v Berlinu ^ Nemški feldmaršal čet.rne'' ^ je poveljeval .,,tm v severni Afriki, v0?1 s: Tako S® in se ne bo vrnil poroča neka <«, -v1— V^olgo tega je radio ^Ckholma'ki trdi> da na bolezni v že- V p°r°čal, da je Rom- v Egiptu. % . Antona Mavca 1 v^ntona Mavca, ki se V-aj Por°čano, smrtjo,^11 z letalom zadnjo četrtek popoldne ,'Novega pogreb-hv a' 458 E. 152. St. "'it v^na Patrulja mu bo t ]aški pogreb. Kot bil njegov prvi ^ . Je imel že prej V, 3e Z letalom ter je J* J"** kosa V Joseph Miko-stanujoč na Ave. Pogreb ima e^kov pogrebni za- V,® s.' VV| Ji^^eba in drugo po- Zanesljivi viri trdijo, da se je severno od Kirkenes uprlo 1,000 nemških vojakov, ki niso hoteli na rusko fronto. Vojaško poveljstvo je ukazalo, da naj bo ustreljen vsak deseti mož. To da vojaki, ki naj bi streljali upornike, so odvrgli puške, nakar so bili vsi skupaj ppslani v koncentracijo. Poročila tudi zatrjujejo, da se med nemškim vojaštvom vedno bolj množe samomori, kar je začelo zelo skrbeti vojaške oblasti. Poroča se tudi o številnih dezer-tacijah nemškega vojaštva iz Finske v Rusijo. Ruska letala so vrgla na tla letake, ki kažejo dezerterjem pot v Rusijo. O vedno večjih nemirih se poroča tudi iz Francije in Belgije. Francoske oblasti so podelile državljanstvo 500 nemškim Ge-stapovcem, da so šli v neokupi-i-ano Francijo, kjer zbirajo delavce za Nemčijo. V Belgiji so naciji zbrali 600 Judov, katere so poslali na prisilno delo na obrežje, kjer gradijo utrdbe proti invaziji zaveznikov. Na Holandskem so naciji usmrtili nadaljnih 15 oseb, katere so obdolžili sabotaže. Nemci selijo ljudi od obrežja, kjer z mrzlično naglico grade utrdbe proti invaziji iz Anglije. Karl Hermann Frank, nacij-ski državni tajnik nad češko in Moravsko, je ukazal vreči v koncentracijo sorodnike vseh onih Čehov, ki so zbežali v Anglijo. -o- Zadnja prilika za zmago je v 1943, pravi Goebbels Berlin. — Nemški propagandni minister dr. Goebbels je imel v nedeljo govor v Monako-vem, tekom katerega je izjavil, da je prihodnje leto zadnja, pa tudi najboljša prilika za nemško zmago. -o--— Nov grob Danes zjutraj ob 1:45 je umrla Mrs. Terezija Kostanj-šek, 5408 Homer Ave. Bolehala je zadnje štiri mesece. Cas pogreba in drugo poročamo jutri. Pogreb ima v oskrbi Grdi-nov pogrebni zavod. Župan Lausche se trudi, da bi napravil red glede kavnega položaja Clevelandski župan Lausche je stopil sinoči v akcijo, da bi napravil kak red glede resnega položaja, ki se je pojavil zadnje čase glede kave. Župan namerava poklicati k seji trgovce na drobno in debelo ter zastopnike publike, ki naj bi skupno začrtali program, da se pride v okom vedno večjem pomanjkanju kave. Predsednikom odbora bo »imenoval Charles A. Otisa, bivšega predsednika Wm. Edwards Co. Publiko bosta zastopala dva sodnika in načelnika obeh odvetniških zbornic. Razpeče-valci kave naj bi si pa sami izbrali svoje zastopnike. Župan Lausche je rekel, da je postal položaj tako resen in pomanjkanje kave tako akutno, da je treba v tem oziru nekaj storiti. Rekel je, da dobi neprestano klice v mestno hišo od odjemalcev, ki morajo stati po cele ure v vrstah, pa končno niti kave ne dobe. Trgovci se pa pritožujejo, da jih ljudje psujejo, ker ne dajo kave, ki je nimajo. -o- Našli »o 11 trupel pone-srečnega bombnika Des Moines, la. — V soboto je treščil v gorovju Sierra Grande armadni bombnik. Včeraj so našli 11 trupel častnikov in vojakov. Na lice mesta je dospel letalski oddelek' iz La Junta, Colo., da bo odpeljal trupla. -o- Mr. Ely gre na zapad Bivši euclidski župan Charles R. Ely je prodal svojo rezidenco na Edgecliff Drive. Družina namerava odpotovati proti zahodu, ker je zdravnik ukazal Mr. Elyu, da mora v bolj suhe kraje radi zdravja. Važna seja Nocoj bo važna seja društva sv. Kristine, št. 29 ZSZ. Vabi se vse članstvo, da se udeleži v največjem številu. %ANJE SLOVENCEV NA ŠTAJERSKEM vV, — 1« ji* vlada v Lon-Aic^ kratkim prejela :,%te ftaslednje podatke u slovenskega 3 jijja na Štajerskem. ,Je s seboj švicarski ftV dobr° p°zna raz_ mvjU\ Gre za starejše . <0j ^ ra.j0 iz prvih časov. ,SV°^em prihodu so i. W 1 vse značilne slo-KCj«. one pa, kate-111 ostati v pfcu.1^ \ ' So prisilili, da poš-°ke v nemške šo- začeli raziskovati rodbinske zveze vseh tamošnjih Slovencev in obdelovati vse one, ki so kakorkoli v sorodstvu z osebami nemške narodnosti Slovence, ki imajo nemško zveneče rodbinsko ime, prisilijo, da se vpišejo v nemške organizacije, ter se javijo med tako zvane "Volksdeutsche." "Slične zahteve stavijo tudi Slovencem, katerih žene so Nemke. Vse kulturne spomenike so »uničili in sicer s toliko doslednostjo, da so na ptujskem pokopališču porušili vse nagrobne spomenike, ki nosijo sloven ske napise. , Pozabljivost! Cfiioago. — Roger Toh-hy, Basil Banghart in pet drugih jetnikov, ki so neda vno pobegnili iz državne jetnišnice v Jolietu, lil., se bo moralo zagovarjati, kadar jih bodo obktsti prijele, ker niso javili vojaški oblasti premembo naslova. Vsi so namreč v vojaških letih. Najbrže se jim je tako mudilo iz ječe, da so v naglici popolnoma pozabili na to svojo dolžnost. -o-- ■ Mrs. Roosevelt bo baje obiskala Anglijo London. — Tukaj se splošno govori, da bo. obiskala Mrs. Eleanor Roosevelt v bližnji bodočnosti Anglijo. Obetajo ji sijajen sprejem. Na obisk jo je povabila kraljica Elizabeta. Delno b0 prebila Mrs. Roosevelt' pri kralju in kraljici, sicer bo pa obiskala tudi druge angleške družine ter bo uradno sprejeta tudi pri Churchillu. -o—- Kandidat McSweeney zahteva od Brickerja apologijo Cincin.tta.tLO, — .Guvernerski kandidat demokratske stranke, John McSweeney, je izjavil v tem mestu, naj guverner Bricker prekliče in obžaluje svojo izjavo, ki jo je podal na radij«, v kateri je napadel McSweeney-evo lojalnost napram domovini. "Ako guverner Bricker ne bo preklical tega do prihodnje srede," je izjavil McSweeney, bom jaz zbral dokaz<*> ki bodo pokazali mojo lojalnost in lojalnost demokratskih voditeljev in pa lojalnost John Brickerja in republikanskih vodij." -o- Floss je dobil 6 mesecev Konrad Floss, ki je bil spoznan krivim, da je z avtom ubil Josipa Fortuno, je bil obsojen na mestni sodniji na 6 mesecev zapora v.prisilni delavnici in na $200 globe. Rusi so srečno odbili silovite nemške naskoke Moskva, 20. okt. — Bitka v Stalingradu se je bila včeraj ve_ činom v tovarniškem okraju v severnem delu mesta. Rusi so se bili umaknili za en blok porušenih poslopij, potem so pa odbili vse nemške naskoke. Nemci naprej in naprej pošiljajo tanke in pehoto v ruske vrste, da bi se polastili mesta, toda vse njih prizadevanje je zastonj. Rusko polnočno poročilo naznanja, da so Rusi uničili osem tankov in pobili dva bataljona nemške pehote. -o- Pošiljka iz Amerike se je ! izmuznila skozi sovražne I podmornice I London. — Iz Amerike je srečno dospela večja skupina ladij, ki so pripeljale razne potrebščine. štiri dni so skupino ladij ob-kroževale sovražne podmornice. Toda ameriški bombniki iz Is landije ter angleška letala so neprestano poletavala nad ladjami, da podmornice niso mogle blizu, da bi izstrelile torpede. Kot poročajo avijatičarji so vrgli večkrat bombe na kraj, kjer so slutili podmornice. Olje, ki je splavalo na površje, dokazuje, da so bile podmornice zadete. v -o- Uporno gibanje na Balkanu General Draža Mihajlovič potrjuje prejem živil in potrebščin, ki mu jih dovažajo ameriška letala. Del potrebščin je bil vržen na Hrvaškem. London. (UP) — Privatne vesti iz različnih balkanskih dežel potrjujejo, da. prinašajo letala iz srednjega vzhoda jugoslovanski vojski generala Mihajloviča raznovrstne zaloge, ter da so začele laške posadke graditi utrjena oporišča vzdolž dalmatinske obale. Carigrajski jugoslovanski krogi poročajo iz Carigrada, da dobave vojski generala Mihajloviča stalno naraščajo in da fco se sadovi tudi že pokazali. Jugoslovanski četniki so že izvršili več napadov na bolgarske posadke in italijanska oporišča. Glavni stan generala Mihajlo-j —————— - viča potrjuje prejem dobav, po- Nad tri milijone ton stare- največ živil, ki so jih prinesla| ameriška letala. Del teh pošiljk ta Ss EB Naši vojaki Naborna komisija št. 29 je poklicala za danes k naboru sledeče naše fante: Charles Hočevar, Ignatius Mauer, Tony Va-lenčič, George Zakrajšek, William Legan, Frank Toman, Frank Magdalene, Frank Urh, Fred Stanich, Ignatius Marin-čič, Anton Peskar, Joseph Blatnik, Joseph Zakrajšek, Frank Blatnik, Joseph Petrich, Frank Kosanič, Joseph Perko, John Kotar, William Gregorčič, John Hlad, Joseph Zaitz, Joseph Bo-zik, Michael Bozik, Henry Ci-goj, Louis Bobnar, Joseph Tomšič, Louis Sray, George Milčino vič, Ludwig Mervar, Joseph Tr-novec, Edward Novak, Joseph Božič, Victor Tomšič, Anthony Arko, John Kastelic, Louis Borštnar. Od 28. naborne komisije je bil poklican Matthew Zgonc. John M. Rogel, sin Mrs. Mary Rogel iz 989 E. 74. St. je bil zadnji mesec povišan v korpo-rala. Pošilja najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom. Njegov naslov je: Corp. John M. Rogel, Co. A, 87 Armd. Ran. Bn. A. P. O. No. 257, Camp Polk, La. !®9jJ , Na 14. oktobra1 je odšel prostovoljno k vojakom Frank Arko, stanujoč na 1265 E. 59. St. želimo mu vso srečo in zdrav povratek. *8 Pvt. Ivan J. Rozance je prišel za par dni na dopust iz taborišča Campbell, Ky. Nahaja se pri svojih starših, Mr. in Mrs. John Rožanc, 15216 Lucknow Ave. V sredo odpotuje zopet nazaj. Pomagal je spravljati tujce v U. S. Buffalo, N. Y. — Louis Douglas, ki je bil uslužben na "mostu miru" med Kanado in Zed. državami od leta 1926, je na federalni sodniji priznal, da je pomagal tihotapiti tujce iz Kanade v Zed. države. Največja kazen je $2,000 globe in pet let za-, pora. -o-- Koliko gotovine se sme prinesti v U. S. Washington.—Zakladniški oddelek je določil, da po 31. oktobru ne sme nobena oseba, ki pride v Zed. države, imeti na sebi več kot $50 v ameriški valuti, razen če pride iz Mehike, Anglije, Bermude, Kanade in Nove Fundlandije. Vlada hoče preprečiti namero osišča oddati naropan denar v Ameriki. -—o- Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Turk, 967 E. 209. St. so prinesle vile rojenice krepkega sinko-ta v nedeljo. Tehtal je 7 funtov in 12 unč. Mati in dete se dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Tako je postala znana Mrs. Josephine Strnad že desetič stara'mama, Mr. in Mrs. John Turk pa petič. Čestitamo vsem skupaj! K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod, da se udeleže molitve za pokojno sestro Mary Žgajnar. Vežbalni krožek ji bo izkazal zadnjo čast, v sredo se pa udeležite pogreba. Zunanjim posetnikom opere Prihodnja predstava Glasbene matice v Clevelandu bo v ne deljo 1. novembra ob treh popol dne. Podana bo nadvse priljubljena Straussova komična opera "Netopir." Kdor zunanjih po-setnikov hoče rezervirati sedež, naj to takoj pismeno sporoči August Kollandru, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. S tem si bodo zagotovili dobre sedeže.J traja samo 10 dni. je bil sicer vržen na Hrvaškem, ki je zasedena od osišča, toda večji del je prišel v roke oddelkom generala Mihajloviča. Ta uspeh je vlil upornim Jugoslovanom novih sil in jim pokazal, da se ne bore osamljeni. Več napadov je bilo zadnji čas izvršenih v okolici Trsta in Reke na tamošnje italijanske po sadke v manjših krajih. Italijanski radio, ki skuša skrivati resnost položaja, je priobčil le vest, da je partizanski pokret zadušen v — črni gori. Jugoslovanski krogi pa poudarjajo, da so uporniki osvobodili nove predele ozemlja in prisilili italijansko vodstvo, da odpošlje zopet nove čete iz Italije, ki naj bi preprečite vsaj prekinja-. nje življensko važnih prometnih zvez. Kakor znano, so jugoslovanski domoljubi v teku meseca septembra vrgli iz tira 46 vojaških vlakov na Hrvaškem, a tri v Banatu in v severni Jugoslaviji. Iz Grčije so prispele vesti, da so gerilske čete pod poveljstvom majorja P. Binos-a s svojim delovanjem podpirale oddelke generala Mihajloviča. Druge grške skupine so pod poveljstvom majorjev Kontoriorgos-a in D. Karalivanov-a razširile svoje delovanje na Epir, Macedonijo in Tesalijo. V ozemlju zasedenem od Italijanov, se nepretrgoma dogajajo izgredi in spopadi, do-čim se v vzhodni Macedoniji bojuje več kod 5,000 grških geril-cev proti Bolgarom. Grški krogi trde, da so imeli gerilski odredi mnogo uspehov. Rušijo predvsem prometne zveze in napadajo pod vodstvom majorja T. Dluras-a osiščne posadke in vojne transporte. Na Kreti se baje nahaja od 2,000 do 3,000 grških gerilcev, ki se bojujejo skupaj z britanskimi in avstralskimi vojaki, ki so ostali na otoku, po njegovem ,padcu v nemško oblast, spomladi leta 1941. Pred kratkim so grški gerilci kaznovali 4 ovaduhe, ki so izdajali skrivališča britanskih vojakov — na njihova trupla so bili pripeti listki z besedami "Kazen za izdajstvo." -o- Velikodušen dar Mr. Anton Grdina sporoča, da je prejel potom North American banke prvi dar za Community sklad in sicer $25, kar je prinesel Mr. Anton Mi-klavčič kot dar od SDD na Prince Ave. Slovenska North American banka je pooblaščena sprejemati darove za Community sklad, in ravno tako tudi podružnica. Kdor je namenjen kaj darovati, naj stori potom domačega podjetja, kar bo v kredit narodu. . Kampanja ga železa nabranega New York.—,Kamplanja za nabiranje starega železa je prinesla nad tri milijone ton železa in računa se, da ko bodo vse številke na razpolago, da ga bo nabranega nad šest milijonov ton, kar je bilo zbranega v treh tednih. Izmed vseh držav je Wyoming nabrala na osebo največ železa in sicer 104.2 ' funtov na vsako osebo. Druga je Pennsylvania z 101.2 funti na osebo, tretja Kansas z 97 funti. Država Ohio je nabrala 58 funtov železa na osebo, ali 200,-000 ton. -„—o-— Kongres bo ta teden glasoval na največji davčni predlogi v zgodovini Washington. — Odseka poslanske in senatne zbornice sta se sporazumela na davčni predlogi, ki bo še ta teden prišla na glasovanje v obeh zbornicah. Ako bosta zbornici predlog sprejeli, bo'ta nova davčna mera prinesla v zvezno blagajno $9,600,-000,000. Najvažnejša točka v tem davčnem predlogu je 5% "davek zmage." ■ To pomeni, da bo plačal vsak, ki zasluži vsaj $12 na teden, 5% davka, začenši 1. januarja. Ta davek bodo pobirali delodajalci od delavcev vsak plačilni dan. -_o- Nemški transport z 1,000 vojaki torpediran Stockholm. — Nemška transportna ladja Deutschland je bi-" la danes torpedirana 10 milj od švedske obale. Na ladji je bilo 1,000 nemških vojakov, ki so se vozili domov na dopust. Koliko vojakov je utonilo, poročilo ne pove. -!—o- Francija mora plačevati rajhu ogromne vsote Washington.—Francoska delegacija poroča, da mora plačati Francija za nemške okupacijske čete vsak dan 300,000,000 frankov. 500 francoskih družin, ki štejejo po tri člane, bi se lahko preživljalo eno celo z denarjem, ki ga plača Francija rajhu vsako uro. -o--— Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. Ludwig Pavček, ki vodita mesnico in grocerijo v Madison, O., so se ustavile vile rojenice in pustile krepkega sinčka. Vse je zdravo. Mr. in Mrs. Ludwig Gustinčič iz North Perry, O., sta stari ata in stara mama. Čestitamo k Dodatno poročilo Pokojni George Samsa zapušča poleg drugih sorodnikov tudi stričnika Louis Turka iz 23301 Arms Ave., Euclid, O. || -JU ■ 'i-;« 1 * v r •117 St Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dali; except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $3.50 fox 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 246 Tue., Oct. 20, 1942 Poslanec dobre volje Prošli teden je obiskal clevelandski župan Frank J. Lausche naše fante, ki se trenirajo v Great Lakes, III. za bojno mornarico. Tam je par tisoč clevelandskih fantov, sami čvrstih korenjakov, ki bodo delali čast naši bojni mornarici in pomagali dobiti zmago Združenim narodom nad osi-škimi banditi. Župan Lausche, ki je sam rezervni častnik izza prve svetovne vojne, ljubi naše fante in jih tudi visoko ceni, ker se zaveda, da je od njih odvisna naša varnost, pa i naša; bodočnost, naša svoboda in dosega končnega svetovnega mi ru. V tem vojnem naporu, ko si naša dežela prizadeva, da bi bil Cleveland izmed prvih mest v Uniji v izvrševanju svojih dolžnosti do domovine. Poleg vsakdanjih skrbi, ki mu jih nalaga županski urad. miljonskega mesta, so mu vojni časi naložili še tisoče drugih skrbi. Je res prava sreča, da je dobil Cleveland prav v teh kritičnih časih za župana moža, ki je mlad in energičen, voljan do dela, preudaren, mož zlatega srca, pa pošten do zadnjega lasu na glavi. Skrbi ga mestna financa, skrbi ga vojna industrija, skrbi ga blagor meščanstva, skrbi ga ne samo trenutni po ložaj mesta^ampak ga skrbi tudi bodočnost, ki pride po te vojni, ko bodo nastali problemi, ki bodo zahtevali izkušene in močne roke. Kot rečeno, naš župan Lausche vidi poleg vseh in vsakdanjih dogodkov tudi vrste naših fantov in mož, ki se od-zivljejo klicu Strica Sama. Ako le utegne, stopi ž njimi v vrsto in jih spremi na kolodvor, kjer jih okrepi s par prija teljskimi besedami, ne kot njih župan, ampak kot njih pravi prijatelj, kot njih tovariš. In oni dan se je spomnil, da bi obiskal bližnje taborišče Greater Lakes pri Chicagi, da bi se na lastne oči prepričal, kako se imajo tam naši fantje. Kot pišejo fantje, so bili neizrečeno veseli njegovega obiska. Saj se jim je zdelo, kot bi jih obiskal nekdo domačih, najbližjih, najdražjih, ko se je naenkrat pokazal pred njimi, ves srečen, kar nekako po mlajen, pravi vojak med vojaki. Med njimi je prebil par dni, se veselil ž njimi, jedel ž njimi, spal ž njimi, govoril ž njimi kot brat z bratom, kot oče s sinom. Bil je pravi odposlanec dobre volje, ki je prinesel gorke pozdrave našim fantom iz ljubega jim Clevelan-da, iz njih rojstnega mesta. S tem je župan Lausche pokazal, da naši fantje, ko so odšli v boj za dom, niso ostali pozabljeni. S tem obiskom jim je hotel Frank Lausche dokazati, da so naše misli vedno pri naših fantih, da jih v duhu spremljamo povsod, da jim želimo sreče in zdravja, da so z eno besedo — še vedno vsi naši. Župan Lausche je izročil našim fantom pozdrave od tisočerih mater in očetov, ki sami ne morejo k njim. Segel jim je v roke, jih potrepljal po rami in jih zagotavljal, da je Cleveland ponosen nanje. Obljubil jim je, da jih ne bomo pozabili ter da bomo storili mi doma vse v svoji moči, da jih bomo preskrbeli z vsem, kar potrebuje vojak in mornar. Trdno smo prepričani, da naši fantje tega županovega obiska ne bodo nikdar pozabili. Pozabili ga ne bodo pa tudi njih matere, očetje, bratje in sestre. Hvaležni so mu za ta obisk, za to dobro voljo, ki jo je izkazal našim fantom. beseda iz naroda ***** 1111M Največja in najlepša slovenska slika v Ameriki JANKO N. ROGELJ, predsednik Slov. narodnega doma Kongresnik za 21. okraj Sedanji kongresnik v 21. okraju je Robert Crosser, ki zastopa ta okraj v poslanski zbornici menda že polnih 28 let. Letos ponovno kandidira za izvolitev. Do letos je naš časopis dosledno podpiral Mr. Crosser-ja, ker je bil res dober zastopnik svojega okraja. Malo je govoril, toda toliko več je pa delal. Toda kakor se izgara najboljši konj, tako se je že utrudil tudi Mr. Crosser. Bolezen in leta so ga upognila, da ne more več vršiti svojih poslov, kot bi jih sicer rad. V Clevelandu ga ni bilo že najmanj šest let, ker gre ob vsakem prostem času kam v zdravilišče. Današnji resni časi zahtevajo v javnih uradih mlade in energične može in tak mož je William J. Rogers, ki je sedaj mestni odbornik v Clevelandu že dva termina iz 15. varde. Mr. Rogers se je izkazal kot enega najbolj zmožnih mestnih odbornikov in sedanjega župana Lauscheta dosledno podpira. Pred tem je bil Mr. Roger direktor mestnih utilitet in okrajni sanitetni inženir. Njegov rekord kaže, da je vodil svoje posle vestno in vzorno. Ker prihaja iz 15. varde, ki se nahaja v 21. kongresnem okraju, dobro pozna svoj okraj in njegove potrebe. Izjavil je, da če bo izvoljen, bo podpiral predsednika Roosevelta pri njegovem naporu za zmago demokracij. Zlasti slovenski državljani bodo imeli v Mr. Rogersu dobrega prijatelja. Bjl je rojen v 23. vardi ter je že izza mladih n.og intimen prijatelj županu Lauschetu. Zato jim toplo priporočamo, naj na volivni dan 3. novembra poiščejo na glasovnici ime William J. Rogers, ter napravijo križ pred njegovim imenom. S tem bodo pomagali izvoliti najboljšega zastopnika 21. okraja, ki jim bo delal čast in ki bo v posl'anski zbornici mož finega nastopa in pametnih Da, najlepša in največja slovenska sika v Ameriki je na novem zastorju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, na St. Clair Ave. Tako so se izrazili uredniki slovenskih časopisov v Clevelandu, katerim je bila slika predstavljena na večer 7. oktobra. Da, to je slika, katero bi moral videti vsak ameriški Slovenec ali Slovenka. V tej sliki je tako močno in ostro zajeta naša Sovenija onkraj morja. Slika je velika, — ustvarjena po mojstru oderske-ga udejstvovanja, — dober in dosleden posnetek originala, katerega je ustvaril slpvenski umetnik Maksim Gaspari v Ljubljani za dramatično društvo "Ivan Cankar," katero mu je plačalo $100.00. Direktorij Slovenskega narodnega dom£ v Clevelandu je opustil oglaševanje na oder-skem zagrinjalu. Direktorji so čutili potrebo, da je sodobno in važno, da se v narodni hram shrani tudi nekaj umetniških biserov, katere bo gledal naš narod,kadar bo sedel v dvorani pred prireditvami ali med odmori. Sklenil je še tam spomladi, da naroči pri slikarju, Mr. Shirleyu Braitwaitheu, povečanje prej omenjene slike. Cena, katero je stavil umetnik, je bila $1200.00. To je že precej denarja. Dramski zbor Ivan Cankar je priskočil na pomoč : če se ustvari to sliko, dru štvo je pripravljeno žrtvovati $500.00. To je bila beseda lju di, ki razumejo kulturno živi je nje našega človeka. Oni so bi li vedno pripravljeni , žrtvovati čas in denar za povzcligo kultu re. S pomočjo dramskega zbora Ivan Cankar se je uresničilo da ima danes Slovenski narod ni dom v Clevelandu največjo in najlepšo slovensko sliko Ameriki. Ali jo hočete videti? Kaj kmalu? To bo čas nepozabnih trenutkov v Ameriki. Da, 25 oktobra, ob pol štirih popoldne bo ta slika prvikrat predstavljena Slovencem in Slovenkam v Ceveandu. To bo ob času, ko bo dramski zbor Ivan Cankar podal igro "Norec," katere čisti dohodki bodo oddani za obljubljeni prispevek h krasni zastor-ski sliki na odru SND. Kaj pa prav za prav pred stavlja ta največja in najlepša slovenska slika v Anjeriki? Naslov slike je "Slovenija." Ozad-e slike izpopolnujejo gorenjske Karavanke, a v vznožju teh Karavank sloni skalni hrib, na katerega je bil sezidan blejski grad. Pod gradom je blejsko jezero z otokom in cerkvijo. Rekel bi: Na južno-zapadnem bregu blejskega jezera, pod koša to in staro lipo, stoji mogočen in močan kmečki stol, na kate rega je sedla brhka in fletna Gorenjka v slovenski narodni noši, ki predstavlja Slovenijo. Do nje so prihiteli iz vseh krajev Slovenije prebivalci širne slovenske zemlje, da se ji poklonijo, da jo spoznajo in da, ji ponudijo pridelkov, sadežev in darov. Med njimi so pomešani vodniki in preroki naše Slovenije: Gregorčič, Slomšek, Aškerc, Cankar, Grohar, Tavčar, Hribar in Prešeren. Kako mojstersko zamišljeno je to delo ter zlito v eno živo celoto, ki takoj tako zajame človeka, ko pogleda to največjo in najlepšo slovensko sliko v Ameriki. Da, to morate sam videti. Ne samo enkrat. Večkrat. Vsako pot boste zapazili kaj novega, ki vas bo spominjalo na pretekle dni, kar ste videli ali čitali. Ko boste enkrat obvladali svoj pogled na celotno sliko, potem ševno razpoloženje, ki vas dela srečnega in zadovoljnega. To je Slovenija, tista sedaj užaljena in trpeča Slovenija, katero tepe razbojniška druhal. Slovenci in Slovenke! — Baš v času, ko je prepovedana slovenska beseda in slovenska pesem v tužni in tepeni Sloveniji onkraj morja, ko se sinovi in hčere te lepe slovenske zemlje skrivajo kot ubežne živali v triglavskem gorovju, v skalovitih Karavankah, nad vinskimi goricami zelene štajerske, tja doli za Savo do bajnih in molčečih Gorjancev, v čepečih holmih in gričih grozdne in plodovite Dolenjske, preko tužne in krvaveče Istre, Krasa, Primorja in Go riške, ko po gozdovih vse slovenske zemlje kujejo ti ubežniki novo in svetlejšo bodočnost, svobodno in prosto Sloveinijo, — se bo svobodno in prosto odkrila največja in najlepša slovenska slika v Ameriki, — v največjem slovenskem narodnem domu na svetu. T0 bo svečan in nepozab-Ijiv trenutek za vsakega Slovenca in Slovenko v Ameriki. Te prilike nikar ne zamudite! V nedeljo 25. oktobra, ob pol štirih popoldne, bodite na svojih sedežih v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave Tam bodo vsi, ki čutijo slovensko v teh težkih in temnih časih obupajoče in umirajoče Slovenije onkraj morja. V imenu direktorija SND ste povabljeni prav vsi! -—o- Lepa manifestacija jugoslovanske edinosti Hrvaški pomorščaki s prezirali jem zavračajo Paveliče-va vabila Ustaška radio postaja Rakovi-ca neprestano poziva hrvaške mornarje naj izdajo stvar zedi-nejnih narodov in odvedejo svoje ladje v nevtralne luke, ter se tako pridružijo smo in bomo ostali tudi še naprej. Bodite ponosni na svoje sinove, na svoje očete in brate, ki se bore na vseh morjih sveta za vašo svobodo. živela Hrvaška! živela Jugoslavija ! Govor častnika Slišali smo sramotni poziv, ki je bil poslan hrvaškim mornarjem preko Paveličeve radio postaje. Poziv prihaja navidezno s strani Zveze hrvaških ladijskih lastnikov, Strokovne zveze mornarjev, Zveze hrvaških delavcev in Zveze privatnih uradnikov "Neodvisne hrvaške države." To so samo prazne besede, lepi naslovi, ki nas spominjajo, ne na resnični položaj, temveč na bajko. Ne bomo govorili o ta-kozvani "Neodvisni," temveč le o organizacijah, ki naj bi zasto-jpale hrvaške pomorščake. Ali lijansko Dalmacijo, ali hrvaška pristanišča kakor Sušak, Split, šibenik — ali se morda nahajajo v takozvani "Neodvisni" me sta, katera nazivajo Borgo En-eo, Spalato in Sebenico? Sporočamo vam, bratje Hrvati, da imajo svobodni hrvaški pomorščaki svoje lastne svobodne organizacije, ki čuvajo njihove interese in so pravi predstavniki hrvaških mornarjev. Te organizacije niso primorane, da lažejo in razpošiljajo pozive, £a-ferim same ne verujejo. Tem organizacijam ne morejo zapovedovati izdajalci in zločinci, plačani od Nemcev, večnih sovražnikov naše lepe domovine in našega morja. Te prav za prav nemške organizacije so nam po nalogu Paveliča, torej po povelju iz Rima, Berlina in Budimpešte, poslale poziv, da povedemo jugoslovanske ladje v nevtralna pristanišča in jih tam zadržimo za čas vojne. To bi storili le, ako bi želeli hrvaškemu narodu smrt, a sebi samomor. Storili bi to, ako bi v svojih žilah imeli nemško kri, ne pa hrvaško. Storili bi to, ako bi hoteli, da naši otroci zrastejo kot sužnji, a •sestre da nam rode male Nemce in Italijane. Nismo Nemci, ne Lahi, ne Madžari, nismo fašisti, ne nacisti, niti ustaši. Svobodni Hrvati smo in Jugoslovani in ramo ob rami se borimo z Rusijo, Ameriko in Veliko Britanijo za svobodo Evrope in za svobodo svoje domovine. Častniki jugoslovanske trgovske mornarice poznamo ogromne dolžnosti, katere moramo nositi danes. Naša je odgovornost za prenos in plovbo po morju. Mi smo oni, ki umiramo, kadar nas pogode nemška torpeda, mi pirevažamo po vseh morjih in prinašamo v vsa zavezniška pristanišča laidje polne vojnega materijala, s katerim bomo skupno z našimi zavezniki pregnali iz naših krajev ustaške zverine in Paveličeve morilce. Edini svobodni Hrvati smo izven domovine in z velikim ponosom opazujemo vašo borbo. in duševne sile v služb0 zmage. Jugoslovanske ladje jo zaveznikom v njihove®. Jugoslovanske ladje PloV: vseh svetovnih morjih P1, jo v vse zavezniške luke,f šajo letala, tanke, orožje. ^ cijo, hrano in vse vrste t opreme, da se maščuj nemškimi, italijanski"11 garskimi barbari. . Posestniki ladij . ske trgovske mornarice, šali poziv, ki jim 2a ^ Zveza hrvaških posest* dij v Zagrebu, naj P0®1, je ladje v nevtralna P1^, in naj tam počakajo K0 ne- m Posestniki ladij poziv z vso svojo ene« !j dobro vedo, da je bodo^ goslavije, kakor tudi o Hrvatov, na strani zaV p na strani velikih sil .jf Amerike in Velike Br*8 (Dalje na 3 stran" _ iilllll'11' Včeraj sem zopet P1^ ] tu, ki si na vse mile> v' deva, da bi se navadil si*., seči mrežni postelji-da ne bi prišel domov su, ker nekdo mi je nl0i vedal, da je eden novi^ jev v eni sami noči Pa ^ krat iz mreže. o3,f< "H to, kakšen je njeg°v " jVpl vsakokrat ž njim Potl dih tleh. Sinkota sem lepo 111 H sko opomnil, naj bo . se ne P' h po" za nar in da naj kadar bo slučajno Pisal sem mu, naj Kriščevo voljo ne n»P j0j kot je napravil ong)v8 Vrhnike, ki mu je P01 sla čez glavo. , 0 je» Saj veste, ali ne, ka J Čakajte, bom pa še eJ£ ■ dal, ker ni, da bi se 'He !tx stvar pozabila. A - rribC'1 , Jože je služil P1'" ^ Z veseljem slišimo vsako novi- Bil je čvrst fant in • - Zabil si Je eo o udarcih proti Paveliču in vidimo, da široke mase hrvaškega naroda, hrvaških delavcev kmetov in pomorščakov čakajo trenotek osvobojenja, ki zdaj ni več daleč. Vi pa, ki nas poslušate, bodite prepričani, da vam bomo ostali zvesti. V širokem in ogromnem zavezniškem svetu smo mi, peščica hrvaških mornarjev, po volji usode postali predstavniki hrvaškega naroda pred vsem svetom. Ne bomo odnehali in nikdar ne bomo izdali slo-vanstva v boju proti našemu večnemu sovražniku Nemcu. Verujte nam, da bomo svojo nalogo zvesto izvrševali, vse da končne zmage. Verujte nam, da bomo ohranili čast hrvaškemu imenu in da zaradi nas, naših do glave. Ub< vsem v glavo, da bo_ ^ -}e. ko povelje, naj mu je^ navzkriž in narobe, ^ da imajo pri vojak1 ubogljivega človeka. ^ Nekega dne je -v. pri" stotnija na vežbalif la S ci Mariji v Polju. F^" žrtev in našega vzgleda, vsi spo- sil svojo puško ,eP°p0 ^ .,ebn<> rali biti tisti dan P0' s0 i: razpoloženi, ker vaJe vali kot bi hruške s po žnori je šlo vse. 2» Stotnik je bil ^ ^ ,. „ li-n SO ljen ž njimi in k0^! ,ohva do"1. 1 končane, jih je P°",'i; f1 kel: "Dobro ste zdaj greste pa lah a!flo Jožetu se je kar ^ lo, ko je slišal te sto« ke besede. Ko je PrJ je šentpetersko voja3"^ ^, štujejo vojni napor Hrvatov in Jugoslovanov. čitajte svoje časopise in pazite, dali vam bodo Paveličevi listi poročali, da je katerakoli jugoslovanska ladja pobegnila in se zatekla v nevtralno pristanišče. Hrvaški pomorščak bo prej poginil nego izdal svoj na- t---.. X—o------uuai OVUJ 11 a- J«u je ya po^ 1|^ L rod in služil tujcu, sovražniku kako jih je stotm kel uniformo, J° i1 M polico nad posteljo.^o, ^ H. čega svojo civilno ^j in J° cft^ Vrhničanom jo> čudili, ^ kovčeg na rame ravnost na kolodv^-^r ljal z "Vrhničanom o ,£ t ma so se " .ribris^1 ko kmalu pr jim je pa moško hrvaškega naroda, prokletemu nacistu. Govor ladijskega posestnika: Jugoslavija je danes zvest član zedinjenih narodov v borbi proti hitlerizmu in fašizmu. Zato je vpregla vse svoje tovarne I f poslal domov, ker s° M J" v izvršili vaje. - - ^ • žeta inmurekh^^, O • tega P V ko niso zmenili, L , Obrnite se do Waukeganu, dali. van1 DEKLETA IN ŽEN® ^ Ne odlašajte! Naročite si f«1 K0 zibali "STERLING" suknjo za b° , WILL-CALL in to direktno iz 1 0 > (te»° D rt* Kklad v srebrnem jezeru IIIIIII'illlllllllirilXIIITTTTTTTirnTTH JSe Je režal in se pri °3- Hobble Frank pa je ^ Jf? PreProst način sem ji in uspeh je kar ču-Bfal . v . • sem namreč nekje UJC r) [o^ Qa oglje nadomesti iO ^ ijj« VZame recimo zatoh-' P"1 slabi duh. Naša pe-Precej dišala po za-Soli tudi nimamo, za-po tistem nezmot-^stvu in jo spekel v ijf Je; kakor veste, prav ijo' D j al sem eno- o} 'te v kožico. Vmes jtJi uVeda tudi precej žer- $ mi je ušel v P°n" # :bc > °kusnosti pečen-4,;^ovalo. Še prijetno fcj. 130 podelilo." Il> ' se je smejal Jem-v pepelu —! Si J0 °b pamet —?" asi jabolčne salate! ^ ob pamet, ker bi_ar Pameten. To si >irmii pepel je zna-za ohranjevanje dlJ Hj t s ,i t lnt. naj tekne in ti po-,ji ijjj,, ne duševne in teles- mi ^y | z glavo. ^ __* ti je ogenj ušel .ji ^ ' -^es smrdi po pri- V ^ tP v po1 Pečenka se ti je e elka s pripadanj o in uvidevnos- uai«. žveči!" je vzrojil k,] j Ni zdravo, če člo-js! »js /j0 Poje ali govori, jlji ^utegne zaleteti." ;.c'm naj —i Kdo bo tak0 Je reč —! mar to pečenka -ečj| "i! '61 jP i lull] K0s mesa in mu Pod nos.' Osmo j eno % 1 ga je pokrival. Je branil Hob-1 jjj svojo umetnost. )^rnaj bilo druga?" Hjffj n° in osmo j eno je!" ,„r2.m! Čudil se boš!" .laJamem! ^Ampak te-tžii'. ne bom žvečil!" . fti i i t ,Je Nabodel kos me-st6t)0vd°lgo drgnil ob d 1 šotora, da ga je ^Pela. wnaredi!"je dejal Tebi seveda manj- le dva sta še gorela, eden pred šotorom, kjer so stanovali belo-kožci, pri drugem pa sta leža la Knox in Hilton ostro zastražena. Krog Old Shatterhando-vega šotora so se zbrali bojevniki v trojnem obroču in pred taborom so stale številne straže. Beg je bil težaven in nevaren, če že ne nemogoč. Da bi jih rdečkarji ne nadlegovali vso noč z radovednimi pogledi, je Old Shatterhand zagrnil vhod. V temi so ležali in se zaman trudili, da bi zatisnili oči in zaspali. "Kaj bo jutri za nami ob tem času —?" je menil Davy. Utegne biti, da bomo že v večnih loviščih — "Vsaj eden ali dva ali trije od nas!" je prid j al Jemmy. "Kaj mislite, Mr. Shatterhand _v' "Ne verjamem, da nas bodo kar takole poslali v večnost, pa tudi ne, da bi nam podarili življenje in svobodo. Sodim, da se.bomo borili za življenje." "Menite dvoboj za življenje _V' "Da." "Vsi vragi —! Sijajno —! Prav tako bi bilo, kot da nas pomorijo —. Dvoboj za življenje —! Seveda bodo stavili take pogoje, da bomo podlegli ." "Tisto pa gotovo. Vkljub temu ne bomo obupali. Beli je hodil k rdečemu v šolo, naučil se je od njega zvijačnosti in prožnosti, prav nič ne zaostaja za njim, prekaša pa ga v marsičem, predvseiji v vztrajnosti, v duhovitosti in z boljšim izrabljanjem telesnih moči. Če se bomo borili za življenje, nam bodo seveda izbrali nevarne nasprotnike, pa kvečjemu enega ali dva. Njihov ponos jim prepoveduje, da bi nas premagali z golo premočjo. In če bi res poskusili, jih bomo zasmehovali in jim očitali bojazljivost, kar bo gotovo pomagalo." Hobble Frank je tehtno majal z glavo. "Dvoboj za življenje —! Hm —! Ni posebno vabljivo —• Otežkočili nam ga bodo na vse načine —. Vi seveda s svojo telesno močjo, vi se lahko smejete, prebili, pretolkli in preri-li se bodete. Ampak mi —! Sodim, da nocoj uživamo posled-njikrat veselje zemeljskega bi- LEPA MANIFESTACIJA JUGOSLOVANSKE EDINOSTI (Nadaljevanje z 2 strani) in da je končna zmaga nad fašizmom in nacizmom. Jugoslovanski posestniki ladij dobro razumejo, da ta poziv ne izvira iz iniciative hrvaških posestnikov, ki imajo v takozvani "Neodvisni hrvaški državi" pristanišča in ladje brez dvoma le na Savi in na Dravi. Ladijski posestniki vedo, da je ta poziv prišel iz vrst Paveličevih usta-šev — morilcev, ki v svoji naivnosti upajo, da bodo s takimi praznimi besedami uspeli škoditi zavezniški akciji. Vsa jugoslovanska trgovska mornarica danes dela za stvar zaveznikov. Naša lepa jugoslovanska trobojnica plapola v ogromnih konvojih, ki v spremstvu številnih letal in silnih zavezniških bojnih ladij pristajajo v lukah Rusije, Velike Britanije in Afrike. Naši pomorščaki pa s svojim strokovnim znanjem skrbe za to, da dovozijo zadostne količine vojnega mate-rijala pravočasno v območje sta-lingradske bike in pomagajo* podirati nemška industrijska mesta s smrtonosnimi bombami. Omejeni ustaški možgani^ su-! ženjsko pokorni svojim nemškim1 gospodarjem, ne morejo razumeti, da so vsi patriotski hrvaški elementi nerazdružljivo ze-dinjeni v boju proti našemu krvnemu sovražniku. Paveličevi hlapci naj bodo uverjeni, da niti ena naša ladja ne bo pobegnila v nevtralno luko, ker so vsi sloj i hrvaških pomorščakov bratsko združeni v skupnem cilju — ustaškega in nemškega poraza. • Jugoslovanski pomorščaki so predstavniki tudi hrvaških pomorščakov. Naše ladje bodo z našimi hrvaškimi mornarji po vojni priplule v naša jugoslovanska pristanišča ob lepem Jadranu in bodo prinesle zvrhane tovore hrane in drugega potrebnega za naš trpeči in izmučeni narod. , Dan zmage ni več daleč. | Ogromna industrija ameriških i Zedinjenih držav izdeluje danes 'neverjetne množine materijala, o katerih Nemec niti sanjal ni. Naše jugoslovanske ladje in naši hrvaški pomorščaki bodo pripomogli k temu, da ogromne količine izdelkov ameriških vojnih tovaren pravočasno in učinkovito dosežejo evropska tla, kjer bodo s svojo neizmerno težo ognja in železa enkrat za vselej uničile nemško vojaško silo, oslabljeno ,ker je toliko krvavela pred Odeso, pred Sabastopo-lom in Stalingradom. Takrat, v tistem srečnem tre-notku, bodo vsi Hrvati in z njimi tudi hrvaški pomorščaki vedeli, da je končno napočil čas svobode in da je konec težkega in nevarnega kretanja po morju, konec tistih dni, ko je bila vsa Hrvaška zastopana v širokem svetu edino le od hrvaških pomorščakov. V bodočih generacijah bodo v naših šolah govorili in predavali o naši veliki zmagi, a izdajalskih pozivov se nikdo več ne bo spominjal. živeli jugoslovanski pomorščaki! živela Jugoslavija! dovolj pokore (Povest. — Spisal F. S. Finžgar BE 100% WITH YOUR Če ti v temni noči ugasne kar naenkrat luč, tedaj se ti zdi, da je tema gostejša, strašnejša kot poprej. Tako je bilo v Polja-kovem srcu. Hitro je vsplam-tela ta luč vesti; ali potegnila je sapa strasti, trmoglavosti, jeze in osvete — in v njegovi duši je bila gorša tema kot poprej. Mižal je v temi, škrtal z zobmi, stiskal pesti, zaklel se in se zarotil, da se grozovito znosi in zmaščuje nad temi mogotci. Ni vedel, še slutil ni, kako bi se maščeval. Ali sama zavest in misel na trdni sklep, da se maščuje, že ta mu je bila sladka in ga prevzela tako, da ni mislil, kako bi se zagovarjal, kako bi se poboljšal, nič — mislil je samo, kako bi se maščeval. * Dan sodne obravnave je prišel. Težek ključ je zaškripal v vratih in ječar je odvedel Poljaka v sodno dvorano na zatožno klop. Mrko je gledal Matijec priče. Prišli so: Bolej, ki je že toliko okreval, da je prišel v mesto, seveda z obvezano glavo; Bolejev hlapec, tesarja Pavle in Janez, Bolejev sin Štefan, ki je stal poslednji pri vratih in v strahu in trepetu tiščal klobuk pod nos, Klemen, Kožel in še nekaj vašča-nov. Dvakrat jih je pogledal Matijec z živimi, bodečimi očmi, potem se je zagledal v tla in se ni ozrl nikamor več. Že prej suho lice je bilo še bolj vpad-lo, ne več bledo, ampak zeleno, Ha h Jeziku se mi bo 1 Vi i ' Ust- ol3stal» razkre-iij^ * so mu zijala in z ' WaJv^om v očeh je °P°ninil Jemmy. Ui in poka ka" t ^ča i Prav kakor pe-Kako je neki to ^ i v Srdo režal. IV si mislil! Ni bilo Skovati! Sodim, kotasta kožica ni ta- t V i Kako — ? Vrag > Moža sta utihnila in gledala po bogatem polju, kjer je zorelo žito in gostolel škrjanček. Na nekaterih njivah so žele in prepevale brhke ženjice, vesele DELO DOBIJO Dobra služba iSprejme se knjigovodkinjo, ki ima nekoliko predznanja v tem. Stalno delo in dobra plača. Zglasite se pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. (247) BORING MILL operatorji Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih Large Planer operatorji SLAB-MILLER FLAT SCRAPERS Bench Assemblers on Machine Tools Hooker-on Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo. Wellman Engineering 7000 Central _(251) DEKLETA 18 ali več let stara, dobijo delo za šivanje na Singer šivalnih strojih. Nobenega predznanja ni treba. Visoka plača. Državljanstvo in sedanje dele se ne zahteva. Memorial Grass Co. 7400 Stanton Ave. _____(247) RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. Izdelovalci električnih motorjev in ge-neratorskih setov, iščejo vsakojake DELOVNE MOČI MOŠKE IN ŽENSKE Nobeno predznanje potrebno Dobra mezda na uro Urad za najemanje odprt vsak dan od 8 do 11 in 1:20 do 4, ob nedeljah 9 do 12. 1091 Ivanhoe R,d. Ako ste zdaj zaposleni na vojnem delu, se ne priglasite. Prinesite ta oglas a seboj. (246) MALI OGLASI Pes se je izgubil V petek se je izgubil pes črne barve, Scottish Terrier. Kdor ga pripelje nazaj dobi nagrado. Zglasite se na< 1073 Addison Rd. (246) 3 sobe se odda V najem se odda 3 sobe, gor-kota, furnez, podstrešje. Zglasite se na 1113 E. 67. St. (247) Išče stanovanje Želi se dobiti v najem 5 sob za 4 odrasle osebe. Bi plačali od $30 do $35. Pokličite HEn-derson 5958. (248) Mošt po $29 sod Peč naprodaj Naprodaj je peč za gretje, in zadovoljne, dasi jim je ka-! ^ trd ali mehak premog. Vpra-pal pot po razbeljenih' licih, j ža-)te "a 1385 E- 55- St- <247> Saj pravo veselje vživa samo! Stanovanje v najem mirna vest in pridna roka. j odda se stanovanje 7 sob s Ko sta se bližala Brezi, sre- kopalnico, spodaj. Nahaja se čala sta Poljakovega Jaka in na 1105 e. 66. St. Vprašajte Majdo. Šla sta v polje. Bolej; istotam zgorej. (248) da usitaviti in nagovori Jaka j ter mu pove, koliko so obsojeni oče. Dobri mladenič se je sra-i moval, da je zarudel v lice, I Majda niti čakala ni, ker jej slutila, za kaj se pojde. 1 "Oče Klemen, meni ni več živeti tukaj, vse bom pustil in šel po svetu!" "Ne tako, Jaka, ne. Ti imaš, mater, imaš sestro. Kaj bosta ( začeli, ako greš z doma. Nič se j ne sramuj. Mi vas imamo vsi! radi. Žal besede ti nikdo ne Naprodaj imamo tudi grozdje poreče zaradi očeta. Ti nemo-j najboljše kvalitete, reš pomagati, kriv tudi nisi nič. j Morris Cohodas Tedaj bodi priden in pošten, ti j Geneva, O. in Majda, Bog bo že vse takoj V Clevelandu pokličite Ken-preložil, da bo prav." | more 0138. (248) pripeljemo zastonj V. J. KRIŽANOVSKA: pajčevina IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK m i — Ha, ha! Verske propove-di, v« katerih naj bi učil svoje ovce spoštovati policijskega načelnika in graščake? Skratka, učim naj jih, da morajo ostati poslušna čreda, ki jo moreš po svoji volji striči, kaj ne? Ne, j spoštovani Dmitri Pavlovič, J prešel je čas, ko je bil "pop" nespametno in pasivno orodje upravnega samodrštva. Svoboda, ki vzcveteva v obdajajočih nas deželah, se bliža tudi k nam; ona bo prerodila Rusijo. Jaz sem tu, da prosvetljujem ljudstvo, mu razložim njegove pravice in zahteve, s katerimi naj stopi na dan; zato smatram za zločin vcepljati bednemu ljudstvu nazadnjaške, suže.nj-ske nazore, ki so v korist samo bogatinom in umdništvu, katero se redi s svojo podkupljivostjo. Končno , pa niso naši kmetje in delavci več prejšnja mirna, pohlevna cjelovna živina; zavedajo se svojih človeških pravic in so pripravljeni jih braniti proti samodrštvu in pohlepu poseduj očih slojev. Kot pastir krščanske cerkve ne bom jaz pod krinko pravoslav-ja propovedoval nestrpnosti, plemenskega sovraštva in drugih takih glupih predsodkov, ki peljejo do najkrivičnejših nasilij. Kaj me brigajo štundisti? Saj so tudi ljudje, poleg tega pa veliko nravnejši od nas. Sploh pa jaz iz vse duše in z vsemi mislimi hrepenim po času, ko odpadejo končno verige, ki sklepajo človeški duh, ko bodo vse vere in vsi narodi enakopravni in ne bo več teh neznosnih premoženjskih razlik med državljani. — Vi ste pravcati "svobodo-mislec," častiti oče Agafangel. in pravoslavna cerkev je gotovo ponosna, če ima mnogo tako vnetih služabnikov, kakor ste vi, — je posmehljivo odvrnil Kromski. — A vaš Prevzvišeni pozna in odobrava vašo blago-rodno delovanje? — Da,, gospa. Pozna in odobrava, ker je prosvetljen in strpen Človek brez nikakih predsodkov in sam sodeluje pri obnovi dežele, — je izzivalno odgovoril svečenik. — Res? To mi je novo, da smatrajo služabniki neke vere za svojo dolžnost škoditi tej veri. Morda pa ima vaš škof namen docela uničiti pravoslavje in ga zamenjati ... no recimo z judovstvom? — je zaničljivo |l!= Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih/moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) rainey institute 1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK. ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov sta $2.00 Zmožne in izkušene učiteljice vam bodo pokazale, kako si napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE PREMOG — COKE Razvažaino po vsem Clevelandu. Vprašajte za naS budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE $ Oblak Furniture Co. | < ► TRGOVINA S POHIŠTVOM <> / ► Pohištvo in vse potrebščine < > S za dom 6612 ST. CLAIR AVE. <> £_ 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 rekel Kromski. — Uničiti pravoslavje? Ne. Ampak odvzeti mu hoče breme nadoblasti, ki je zanikanje osnovnega krščanskega načela, — enakopranvosti! V našem prosvetjenem veku ni mogoče napraviti iz vere ječo, kjer so verniki nekega določenega vero-izpovedanja prikovani z zakonom kakor nekoč sužnji k svojemu koščku zemlje. Vsakdo ima pravico častiti Boga, kakor sam hoče; in ko izginejo svečeniki, propovedujoči nestrpnost, plemensko sovraštvo in poveličujoči vojno, ne bo več Baalo-vih služabnikov in vsi ljudje bodo bratje. . . . — Vi si niste izbrali pravega poklica, batjuška! Vi ne bi smeli nositi kute, ampak togo prevratnega tribuna in frigij-sko čelado. Toda vaše poslanstvo je v Rusiji prezgodnje, — je zaničljivo rekla Milica. — Očlvidno ste vi, grofica, prist,ašinja starega rodoljubja in nočete izpremembe v zastarelem državnem redu, — se je s sladkim gjasom vmešal Ku-kerman. — Toda- Rusija je bila vedno nekaka mlajša sestra ob-krožujočih jo prosvetljenih narodov, od katerih je mnogo stvari posnela; zato ni čudno, če gledajo njeni "boljši" napredni sinovi z zavistjo sijaj in ustavni ustroj Anglije ali pa široko svobodo, v kateri procvi-ta Francija, kjer dosegajo najvišja državniška mesta po svojih osebnih vrlinah odlikujoče se osebe, ki jih izbere v svobodnih volitvah vse ljudstvo. Pri nas pa odločuje v tem oziru slepi slučaji rojstva. Seveda, Rusija ni še zrela za take velike izpremembe, toda želeti si jih, pripravljati mladino in družabni duh za neizbežne reforme in za svobodo, ki mora tudi semkaj priti, — je dolžnost vsakega, svoji domovini udanega rodoljuba. . . . —Med te rodoljube prištevate bržkone tudi sebe, gospod Kuikerman? Moram priznati, da se utegne zdeti kakemu Judu silno zapeljiva misel, da je mogoče priti iz krčme do Zimskega dvorca; toda Rusov ne boste zapeljali s primerom Francije. Zadostuje, da se spomnimo na Dreifusov proces, ostudno zgodbo Paname in sedanjo vlado prostozidarske klike, ki izrablja oblast, da izpod-kopuje vojsko in mornarico, propoveduje dezertiranje, sra-mjoti vero in krade cerkveno imetje. Ne, Bog reši Rusijo teh "sadov prosvetljenosti" in ljudi, ki bi radi presadili k nam vso nravstveno in politično gnilobo te nesrečne dežele, — je rekla z nevoljnim glasom Milica. — Da. Žalostno in sramotno je gledati, kako cerkveni služabnik izdaja vero, s katero je dorastel, seje razdor in zmedo ali pa tako nizko pade, da postaja slepo orodje sovražnega delovanja, ki stremi za uničenjem domovine. Da je to smoter Židov, se nič ne čudim; že iz egiptovskih časov so oni pri-našalci zmede, razsula in prevrata v vsako deželo, ki jih hrani. Toda za Rusa je sramotno biti v zvezi z našimi najhujšimi sovražniki. Kromski je vstal in z zanič-ljivim pogledom premeril izdajalskega popa.' Tudi Agafangel je vstal ter pomignil Kukermanu. — Preveč radikalni ste, gospod polkovnik, in nestrpni napram nazorom drugih ljudi, — je jezno zamrmral. — Toda kaj se hoče? Vsakdo razume na svoj naoin blaginjo svoje dežele: vi jo vidite v tlačen ju vseh drugih narodnosti, jaz pa v strpnosti, svobodi in spoštovanju človeka, v njegovem znanju in njegovih sposobnostih, pa naj je iz kateregakoli sloja, katerekoli vere. Zdaj, ko smo pojasnili drug drugemu svoje nazore in mnenja, menim, Za-harij Abramič, da ni treba več nadlegovati grofice s prošnjo, ki si jo mislil predložiti njeni svetlosti: bila bi ravno tako brezuspešna kakor moja in iz istega vzroka. Zbogom. Nerodno sta se poklonila in odšla. — Le počakajte, kanalje aristokratske!—je zlobno mrmral Agafangel, ko sta s prijateljem stopala skozi drevored. — Pride čas osvoboditve in tedaj vam zapalijo vaše razkošne palače, ki ste jih sezidali iz kmetom ukradenega imetja, tedaj vas mine vaša oholost! . . . — Oh, ali pride kdaj treno-tek, ko si zavoju jemo sebi primerno mesto na solncu? — je skromno vzdihnil Jud, toda po neizprosni zlobi, ki se mu je bliskala iz prekanjenih oči, je bilo lahko uganiti, kakšne vrste je bila njegova spravljivost. Po njih odhodu je na terasi nastopil za nekaj minut molk. — No, ali nisem imel prav? — je pripomnil Derevnin. — Ali nista podleža? Ce bi imela naša vlada vsaj senco dolžnost-nega čuta in bi bila razumnejša, bi morala vse take ljudi pobrati in izgnati. Pa kaj se hoče, ko je napram lastni deželi slabša od zunanjih sovražnikov. Rostislav je sedel ter nestrp-no/šel z roko preko čela. .— Da; strašno, kaj se pri nas vrši. Tam v vilenskem okrožju, kjer so se Židje in Poljaki zvezali v našo škodo, se vrši prevratna propaganda skoraj odkrito; toda nisem mislil, da je kuga prešla že v čisto ruske gubernije in je okužila celo svečeništvo. — Na nesrečo pa niso Aga-fangeli tako redki. Že pokojni oče Nikander mi je pripovedoval, kakšno strašno brezverje in kakšna razvratnost vladata v bogoslovnicah; v šolah pa kar mrgoli Židov, ki kvarno vplivajo na mladino. Kromski je vstal ter se iz-prehodil po terasi. — Povsod je imenitno, kamorkoli se ozreš. V obrobnih deželah nimajo prav nobenega pojma o potrebah in koristih države. Podkupljivost je splošna. Že sama Poljska, kjer pripravlja judovski "Bund" prevrat, nam bo nekega dne predložila tako trd oreh, da ga ne bomo tako lahko štrli. Naša slepa, protinarodna diplomacija je suženjsko uslužna napram zapadu ter vselej pomaga našim sovražnikom in sam Bog ve, kakšna presenečenja nam pripravlja. In vojska? — Tu se mi zdi, da se motiš; vojska je pri nas sijajna, — je rekel Derevnin. — Niti trenotka nisem za-dvomil, da bo vojska slavno izvršila svojo nalogo, kadar bo potrebno; toda vojake je treba izvežbati, obleči, obuti in pre-hraniti. Le poskušaj pronikni-ti v stvar, pa boš videl, kako se tu krade. In osobje pri povelj -ništvu? Povsod spletke, površnost, nesposobnost in nemarnost. Že večkrat sem poskušal odpreti oči merodajnim krogom, dokazujoč jim, da je skrajni čas zadeti zlo v živo. Na to mi z glupim nasmehom odgovarjajo: — "Vi ste strašno nemiren človek in vaše "rodo- ljubje" je krivo, da vidite vse v črnih barvah. Umirite se, vse pride o svojem času, nič prej, nič pozneje." Silno sem se moral tedaj zatajevati, da nisem pljunil v obraz tistemu vele-blagorodnemu gospodu. In večkrat jasno občutiš neko izdajalsko roko, ki nam vztrajno pripravlja razgrom. — Da, da, — je rekel Derevnin zamišljeno. —> Tam, na najvišjih mestih, so sami kori-stolovci,ki jih ni sram, da določa večkrat krilo kake "svetske" vlačuge pri imenovanju ministrov in ima v rokah usodo države. Prišel je lakaj z naznanilom, da je čaj pripravljen, nakar so pogovor prekinili. Pozneje, ko sta bila ženin in nevesta sama, je Kromski vzel Miličino roko in jo nesel k ustnom. — Nisem ti še povedal veliko novost o sebi: čaka me iz-prememba mojega službenega položaja, s čimer boš ti soglasna, upam. — Ce misliš, da ti je v dobro, tedaj sem že vnaprej soglasna. — Zapuščam vojni resort. — Kaj praviš? Zapuščam vojni resort ter preidem v resort notranjih zadev. Imenovali me bodo za vi-cegubernatorja v jugozapad-nem kraju. To mi je izposloval stric Zagarin, ki je v dobrih odnošajih z ministrom, in z vsako uro pričakujem imenovanje. In tako, draga, bova morala živeti v Krenl umazanem poljsko*2 mestecu. Toda ka,l treba je delati za Milica je prebledi. (Dalje prihod«16' --o— Ponarejena vina špirita, sladkorja, £lice ske kisline in raZ etrov. Every Dollar Makes 'Em Holler' I*® Uj SiTrttaary Deplt - 1MČ0M6 eAPNCBS- •—Courtesy Syracuse Pripravljena za sprejem sabotažnikov. — če bi se kateri nemških sabotažnikov poskušal izkrcati na Long Islarid-ii, ga bo sprejela obrežncu straža in za lažjo izsleditev pa so obrežni straži v pomoč tudi nalašč za to trenirani psi. WM i illIllBI ■'< jg *1 IS o o n O D O o D o w v 1 [OBO u Ali iščete delo? 1 ° Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Za obrežno stražo. — Na sliki vidimo nove _ obrežne straže "Manitou" in je prvi te vrste, ^^ \s jejo v ladjedelnicah v Maryland. Te vrste ^ uporabljali za zasledovanje sovražnih podmoP mogoče preveč približale ameriški obali. 1 • o Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensJJ katoliška JEDN0T" .„Jr vojne industrije, ki oglašajo v tem dnevniku iščejo ... pomoč! Najstarejša slovenska podporna t0 v Ameriki. . . Posluje že 49. ^ Članstvo 38,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127 orl Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se v šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI 3$V f opf kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. bolezni in onemoglosti. od*"0 6"' K"' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje j « t K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ce dobe od $250.00 do $5,000.00. it« ^ .A Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini i t & i^' K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, ^x^ /j ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. nodro"'j«* Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge p dro» se obrnite na uradnike in uradnice krajevni" K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD uet, 351-353 No. Chicago St. J 02000101010200020002020200010200020102000100000123230102