Pomembnost kompetenc diplomantov poslovnih študijskih programov na trgu dela
doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija
ana azevedo
Fachhochschule Joanneum, Avstrija
(Članek na kratko opisuje raziskovalno študijo z naslovom Mislem - razvoj metakazalnikov kakovosti za vzpostavitev sistemskih povezav med visokošolskimi institucijami in trgom delovne sile, ki je bila izvedena med letoma 2005 in 2007 (projekt Leonardo da Vinci, ki ga je financirala Evropska unija). Namen clanka je predstaviti nekaj kljuCnih ugotovitev omenjenega projekta, v katerem je sodelovalo devet partnerjev iz štirih držav: Avstrije, Velike Britanije, Slovenije in Romunije. Predstavljeni so tudi raziskovalna metodologija in nekaj dognanj prve - kvalitativne faze ter druge -kvantitativne faze raziskovalnega projekta. Med najpomembnejše rezultate dve leti trajajoCega projekta vsekakor sodi ugotovitev, da so za uspešnost diplomanta na delovnem mestu poleg znanja zelo pomembne še druge kompetence in vešCine. S tem se strinjajo tako diplomanti visokošolskih poslovnih študijskih programov kot tudi njihovi delodajalci.
KljuCne besede: kompetence, znanje, zaposljivost, visoko šolstvo
V clanku predstavljamo nekaj glavnih ugotovitev dve leti trajajocega projekta, v katerem so sodelovale štiri evropske države: Avstrija, Velika Britanija, Slovenija in Romunija. Projekt je bil osredotoccen na razmerje med kakovostjo poslovnih in managerskih dodiplomskih študijskih programov ter zaposljivostjo diplomantov. Glavni cilj je bil identificirati in predstaviti pomembna znanja, vešcine in spretnosti, ki jih delodajalci pričakujejo od diplomantov poslovnih šol. Med najpomembnejše razloge za izvedbo projekta lahko nedvomno štejemo željo po vecjem vključevanju delodajalcev v proces pripravljanja novih študijskih programov kot tudi v proces evalvacije kakovosti visokošolskih institucij, potrebo po novih metodah v pedagoškem procesu in ne nazadnje potrebo po izmenjavi mnenj med partnerji iz razliccnih evropskih držav (sodelovalo je devet partnerjev iz prej omenjenih držav, in sicer štiri fakultete, ena višješolska institucija,
Uvod
dve agenciji za kakovost, en ponudnik poklicnih programov za odrasle in ena agencija za zaposlovanje).
S sproščanjem trga dela nastaja potreba po širših, splošnih izobraževalnih programih, s poudarkom na prenosljivih, funkcionalnih veščinah. V zadnjem casu se pogosto omenja ideja o možnostih merjenja ucnih rezultatov (angl. learning outcomes), predvsem v obliki kompetenc in vešan. Ta ideja se je razvila zlasti zaradi veccjih pritiskov na odgovornost, transparentnost in primerljivost izobraževalnih institucij (Thompson 2004). Prav tako se v državah podpisnicah bolonjske deklaracije in poznejših dokumentov uvajajo novosti, katerih rezultat so primerljive in združljive visokošolske kvalifikacije. V berlinskem komunikeju iz leta 2003 je izobraževanje opredeljeno z uccnimi dosežki, opravljenim delom študenta, ravnjo izobrazbe in profilom diplomanta (http://bmbf.org/pub/communique_bologna-berlin_2003.pdf; Bologna Working Group on Qualifications Frameworks 2005). Kazalniki kakovosti postajajo cedalje pomembnejši. Z njimi namrecc lahko ucinkovito spremljamo rezultate, lahko ocenimo stanje v dolocenem obdobju in stalno spremljamo ter merimo dosežen napredek. Raziskave v okviru mednarodnih projektov, med njimi Tuning educational structures in Europe (Gonzalez in Wagenaar 2003), so že nakazale opis kompetenc, ki bi jih morali pridobiti študenti v razlicnih študijskih programih. Nazadnje moramo omeniti še narašcajoco potrebo po vkljucevanju delodajalcev v proces zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, prav tako narašca potreba po medsebojnem sodelovanju izobraževalnih institucij.
Cilji projekta Mislem so naslednji (Andrews in Higson 2007):
•	razviti model za vrednotenje ustreznosti znanj in drugih kom-petenc, razvitih v visokošolskih institucijah in ustanovah za poklicno izobraževanje, ter tistih, ki jih zahteva trg delovne sile;
•	dolocciti in preverjati metakazalnike kakovosti v visokošolskih ustanovah;
•	spodbujati sodelovanje med razlicnimi vrstami partnerstev v izobraževanju, vkljuccujoc gospodarstvo in vlado, ter
•	spodbujati dobro prakso in vecjo povezanost ter primerljivost sistemov kakovosti izobraževanja v razlicnih državah.
Izsledki raziskav so zagotovo pomembni za celoten spekter evropskih visokošolskih institucij. Analiza rezultatov je pokazala pomembnost vseh kompetenc diplomantov, tako funkcionalnih znanj po posameznih podrocjih kot tudi drugih spretnosti. Oblikovalci politike izobraževanja se morajo zavedati pomembnosti znanja in drugih spretnosti, ki jih diplomant potrebuje na trgu dela. Rezultate razi-
skave lahko uporabijo tudi odgovorni administrativni kadri v uradih ali agencijah za zagotavljanje kakovosti. Ker pa zaposljivost diplomantov ni zgolj problematika visokega šolstva, so rezultati uporabni tudi za delodajalce.
Cilji projekta
Poglavitni cilj projekta Mislem je bil raziskati, ali je zaznavanje kakovosti poslovnega dodiplomskega izobraževanja diplomantov in delodajalcev povezano z njihovim zaznavanjem zaposljivosti diplomantov (Andrews in Higson 2007). Poleg tega je bil cilj projekta ugotoviti glavne zaposlitvene kompetence, ki jih zahtevajo delodajalci, ki zaposlujejo diplomante na področju poslovnih ved, ter oceniti, koliko so poslovno znanje, spretnosti in kompetence, ki jih pridobijo diplomanti na podrocju poslovnih ved (gre za podrocje 34 po mednarodni klasifikaciji isced 1997) v ccasu dodiplomskega študija, uporabni za zaposlitev (slika 1).
V ta namen si je raziskovalna skupina na svojem prvem sreccanju v Gradcu novembra 2005 postavila naslednje cilje:
•	razviti model ali postopek v korakih za ocenjevanje ustreznosti med znanji in kompetencami, ki jih pri študentih razvijajo izobraževalne ustanove, in tistimi, ki jih zahteva trg delovne sile;
•	razviti in preveriti metakazalnike (osredotoccene na povezavo s trgom delovne sile) za ocenjevanje kakovosti na univerzah in zavodih za poklicno usposabljanje;
•	uporabiti strokovno znanje in izkušnje, ki jih imajo zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter univerze na podrocju ocenjevanja kakovosti;
•	spodbujati sodelovanje med razlicnimi vrstami partnerstev v izobraževanju, gospodarstvu in vladi;
•	spodbujati meddržavno sodelovanje, katerega rezultat bodo izmenjava najboljših praks ter vecje zbliževanje in primerljivost med sistemi kakovosti v izobraževanju v razlicnih državah.
Metodologija
Raziskovalne dejavnosti v okviru izvedenega projekta so bile razdeljene na pet faz, in sicer pregled stanja, oblikovanje vprašalnikov, izvedba, analiza podatkov in diseminacija rezultatov. Akademski partnerji, vkljucceni v zbiranje in analizo podatkov za projekt, so bili: Fakulteta za management Koper (Slovenija), Fachhochschule Joan-neum (Avstrija), Berufsforderungsinstitut Steirmark (Avstrija), Uni-
n	/
\ / \ /
slika 1 Povezava izobraževalnih institucij s trgom dela (prirejeno po Azevedo 2007)
versitatea din Craiova (Romunija) in Aston Business School (Velika Britanija).
pregled stanja
Prvi del projekta Mislem je obsegal pregled trenutnega stanja na visokošolskem področju v štirih partnerskih državah: Sloveniji, Avstriji, Romuniji in Veliki Britaniji. Opravljen je bil pregled literature in raziskovalne dejavnosti na evropski in nacionalni ravni. IzCrpen pregled literature je pokazal, da v teh štirih državah obstajajo velike razlike med visokošolskimi sistemi ter sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja. (Ceprav obstajajo mehanizmi za nadzor kakovosti (na primer uporaba sistemov za vodenje kakovosti) in agencije za zagotavljanje kakovosti v vseh štirih državah, se glede tega, katere agencije in kako pogosto v razlicnih državah spremljajo delo institucij in študijske programe, pojavljajo velike razlike. Raba kompetenc pri zagotavljanju kakovosti je bolj razširjena v Veliki Britaniji, vedno pogostejša pa postaja tudi v drugih državah (na primer v Avstriji).
Teoretična izhodišča za raziskavo Po podrobni prouccitvi literature in razmer v visokošolskih okoljih vseh štirih vkljuccenih držav je bilo dogovorjeno, da v okviru projekta ne obravnavamo samo znanja, temvec tudi druge spretnosti, ki jih študent pridobi med študijem. V zadnjem obdobju se v povezavi z likom diplomanta uveljavlja pojem kompetenc, ki ne pove samo, kaj naj bi posameznik znal ali katere predmete je opravil v casu svojega študija (to je razvidno iz priloge k diplomi), temvec kaj dejansko obvlada v teoriji in kaj je (bo) sposoben tudi narediti v praksi oziroma ponuditi na trgu delovne sile (Razdevšek Pucko 2007). Avtorji so najprej razmejili pojma znanje in kompetence. Navajajo razlicne vrste znanja (eksplicitno in implicitno, angl. tacit knowledge), pri ce-
mer omenjajo, da je eksplicitno znanje (informacije) najveckrat vezano na posamezna predmetna podrocja, medtem ko se implicitno znanje vednoma izraža s transverzalnimi, osebnimi in socialnimi kompetencami (Eurydice 2002). V zadnjem casu nenehno narašca potreba po obvladovanju orodij in postopkov, s katerimi lahko uporabljamo informacije. Za tako znanje se zamenja uveljavljati pojem kompetence. V skladu s tem pojmovanjem bi kompetence lahko poimenovali tudi proceduralno in strateško znanje (Razdevšek Pucko 2007). Romainville (v Razdevšek Pucko 2007) omenja, da se je beseda kompetenca, ki izhaja iz francošcine, najprej uporabljala na podrocju poklicnega izobraževanja v smislu »sposobnosti za opravljanje določenega dela oziroma naloge«. V zadnjem casu pa se pojavlja tudi na podrocju izobraževanja, kjer oznacuje sposobnost za uporabo določenih znanj. Coolahan (v Razdevšek Pucko 2007) je predlagal, da bi kompetence obravnavali kot splošne sposobnosti, ki temeljijo na znanju, izkušnjah, vrednotah in dispozicijah, ki jih je posameznik razvil ob vkljuccevanju v izobraževalne prakse. Day (v Razdevšek Pucko 2007) definira kompetence kot sposobnosti za opravljanje nalog in vlog, ki so potrebne za doseganje priccakovanih standardov. Pri tem opozarja, da je pomembno, kdo standarde postavlja. Po nekaterih definicijah znanje in spretnosti lahko poimenujemo kar s skupnim izrazom kompetence. V literaturi s podrocja managementa in razvoja cloveških virov sreccamo veliko razliccnih definicij, malo pa jih je res primernih in uporabnih. V najvec primerih so kompetence opredeljene kot skupek znanja, stališč spretnosti in odnosov (Summers in Summers 1997; Berge in dr. 2002; Nabi 2003; Kay in Moncarz 2004; Palmer, Ziegenfuss in Pinsker 2004; Gillard in Price 2005). V projektu (Gonzalez in Wagenaar 2003) so kompetence diplomantov definirane kot dinamiccna kombinacija znaccilno-sti, zmožnosti in odnosov. Vukasovic (2004) definira zaposljivost kot skupek dosežkov - spretnosti, razumevanja in osebnih znaccilnosti, ki pomagajo diplomantom postati zaposljivi in uspešni v doloccenem poklicu.
Na kompetence lahko gledamo iz razliccnih zornih kotov. Ce jih razumemo kot nekaj, kar ponujajo visokošolske institucije in po tem obstaja povpraševaje na trgu dela, lahko recemo, da so kompetence diplomantov pravzaprav tržno blago. Ali drugače, diplo-mantove kompetence prispevajo k njegovi tržni vrednosti na trgu dela (Trunk Širca in dr. 2006). Tudi oecd (2005) opredeli kompetence z ekonomskega in širšega socialnega vidika. Kompetence tako prispevajo k vrednosti in rezultatom posameznikov in družbe, pomagajo posameznikom, da dosežejo pomembne zahteve v zelo razliccnih
okoljih in so pomembne tako za družbo kot tudi za posameznike. Iz ekonomskega zornega kota kompetence zaposlenih vplivajo na dvig produktivnosti, konkurencnosti in zaposljivosti ter prispevajo k ustvarjanju okolja, ki spodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Poleg znanja so predvsem druge vešcine in spretnosti zaposlenih zelo pomembne za dvig kakovosti storitev, ki jih ponuja organizacija (Ruz-zier, Antoncic; in Koneccnik 2006). S socialne perspektive pa kompetence pripomorejo k veccjemu vkljuccevanju posameznikov v družbo in k socialni koheziji ter spoštovanju cclovekovih pravic.
Pri opredeljevanju kompetenc lahko loccimo med (Eurydice 2002) ozkimi, specificnimi (vezanimi na posamezne predmete) in splošnimi (predmetno neodvisnimi) kompetencami. V zadnjem casu je predvsem aktualno vprašanje o pridobivanju slednjih. Specificne so cilj posameznih študijskih predmetov, splošne pa se pridobivajo pri razlicnih predmetih in usposabljanjih. Ne glede na to morajo biti ene in druge uporabne v razlicnih situacijah.
Tudi drugi evropski dokumenti, ki so kakor koli povezani z visokim šolstvom, poleg pomembnosti funkcionalnih znanj poudarjajo tudi pomembnost tako imenovanih mehkih znanj oziroma spretnosti. Bo-lonjska deklaracija iz leta 1999 (http://www.bologna-bergen2005.no/ docs/00-main_doc/9907i9bologna_declaration.pdf), na kateri sloni prenova visokega šolstva, poudarja zlasti naslednje cilje:
•	sprejetje sistema prepoznavnih in primerljivih stopenj (tako bi se pospešila zaposlovanje evropskih prebivalcev in mednarodna konkurencnost evropskega sistema visokega šolstva);
•	sprejetje sistema, ki temelji na dveh glavnih stopnjah, dodiplomski in podiplomski;
•	uveden ects (European Credit Transfer and Accumulation System);
•	pospeševanje mobilnosti;
•	pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti s ciljem razvijati primerljiva merila in metodologijo;
•	vpeljava evropskih dimenzij v visoko šolstvo, še posebno v razvoj ucnih programov, sodelovanje med institucijami, v sheme mobilnosti, integrirane programe študija, vzgoje in raziskovanja.
Ena od možnosti prilagajanja visokošolskih študijskih programov cilju vecje zaposljivosti diplomantov je zagotovo prilagajanje znanja in spretnosti, ki jih ponujajo visokošolske institucije v svojih študijskih programih, potrebam po znanju in spretnostih na trgu dela.
Izvedba intervjujev
Pregledu literature so sledili pogovori z delodajalci, vodilnimi v agencijah za zagotavljanje kakovosti in drugih visokošolskih institucijah ter zavodih za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Namen razgovorov je bil oblikovati skupna merila za ocenjevanje ucnih rezultatov diplomantov na poslovnih (ali sorodnih) študijskih programih s pomocjo seznama splošnih in predmetno doloccenih spretnosti in kompetenc. Zanimalo nas je, katera znanja in spretnosti pricakuje delodajalec od diplomanta, ki konca poslovni študijski program. Z namenom zagotavljati zaposljivost diplomantov mora namrec visokošolska institucija poskrbeti, da bodo znanja in spretnosti, ki jih študent pridobi oziroma razvije v casu študija, enake tistim, ki jih želi delodajalec.
V vsaki od sodelujoah držav je bil partner odgovoren za oblikovanje seznama intervjuvancev. Opravljenih je bilo skupno 45 razgovorov (v Sloveniji 3 z delodajalci in 6 z diplomanti). Partnerji so razpravljali o glavnih izsledkih, ki so jih dobili z intervjuji z avstrijskimi, slovenskimi, romunskimi in britanskimi diplomanti in delodajalci. Poglavitni izsledki so bili:
•	Diplomanti na podrocju poslovnih ved in delodajalci se strinjajo glede tega, kaj hocejo od tovrstnega izobraževanja: kombinacijo teorije in prakse.
•	Osnovno znanje na posameznih podrocjih, na primer marketing, raccunovodstvo, cloveški viri, je zelo koristno in uporabno, vendar ni dovolj.
•	Diplomanti na podrocju poslovnih ved in delodajalci si želijo široko izobraževanje, ki prinese tudi: mehke spretnosti (na primer govorno in pisno komunikacijo, predstavitve, vodstvene spretnosti, prilagodljivost), spretnosti, povezane z delovnim mestom (na primer informacijska tehnologija, prakticne spretnosti, ki jih pridobijo v ccasu pripravništva in pri prostovoljnih dejavnostih), dodatne spretnosti (na primer upravljanje s casom, reševanje problemov, kriticne/analiticne sposobnosti, pogajanja/prepričevanja, delo v skupinah), metaspretnosti (na primer raziskovalne sposobnosti, ume sposobnosti, sposobnost »videti celoto«).
•	Ocenjeni bi morali biti tako poslovno znanje kot tudi druge kom-petence.
•	Nekatere spretnosti so pomembnejše od drugih (na primer govorna in pisna komunikacija, sposobnost videti celoto, upravljanje s casom in s samim seboj).
• Prispevek uccenja na delovnem mestu in zunajšolskih dejavnosti je zelo pomemben za obe skupini.
V okviru omenjene faze je bila pozornost namenjena oblikovanju osnovnih postavk raziskave (zbiranje podatkov, osnovni podatki, vrste kazalnikov, vrste vprašalnikov).
oblikovanje vprašalnikov
Na podlagi analize v kvalitativni fazi projekta (podobno sta mednarodno raziskavo metodološko zasnovala Kavcic in Tavcar 2008) so partnerji oblikovali dva vprašalnika za uporabo v pilotski študiji na vzorcu študentov poslovnih ved in delodajalcev. Vprašalnika sta bila sestavljena tako, da sta se osredotocala na poslovno znanje in kom-petence. Poleg tega sta vkljucevala tudi delovne spretnosti, pridobljene v casu pripravništva in pri zunajšolskih dejavnostih. Vprašanja, povezana s poslovnim znanjem, so pokrivala pet funkcijskih po-drocij (trženje, racunovodstvo, upravljanje s kadri, finance, delovne procese) in z njimi povezane discipline (na primer ekonomijo, pravo, psihologijo, jezike, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo), poleg tega je bila oblikovana skupina osmih spretnosti. Najpomembnejša vprašanja so se nanašala na kazalnike kakovosti, to so koristnost, sposobnost in relevantnost pridobljenih znanj in spretnosti ter velikost vrzeli (vrzel med znanjem in spretnostmi, ki jih diplomant pridobi med študijem, in tem, kar od njega pričakuje delodajalec).
Predtestni vzorec je bil oblikovan tako, da se je cim bolj približal populaciji v študiji. V vzorec smo namrec želeli zajeti tiste diplomante, ki so diplomirali v zadnjih petih letih. Zato smo tudi v predtestni vzorec zajeli take diplomante, vzorec pa je bil namenski. Vsi partnerji so sodelovali pri procesu izvajanja intervjujev, in sicer tako, da so oblikovali vprašanja ter pozneje s povratnimi informacijami izrazili pripombe in mnenja. Glede na mednarodno naravo projekta so bili vprašalniki prevedeni v štiri jezike. Kjer je bilo mogoce, so bila enaka vprašanja postavljena tako diplomantom kot tudi njihovim nadrejenim. Po fazi zbiranja podatkov, statistični analizi pred-testnih rezultatov smo partnerje prosili, naj predlagajo morebitne spremembe vprašalnikov, ki bi temeljile na predtestnih ugotovitvah. Vprašalniki so bili popravljeni v skladu s predtestnimi rezultati, precej skrajšani (s 44 na 30 vprašanj za delodajalce in s 46 na 33 vprašanj za diplomante), vecc vprašanj pa je bilo tudi na novo oblikovanih.
izvedba
Konccni vprašalniki so bili prevedeni. Poslanih je bilo skupaj 8000 vprašalnikov, in sicer 4000 delodajalcem in 4000 diplomantom v šti-
preglednica i Število vrnjenih vprašalnikov
Država
Diplomanti (N = 596)
Delodajalci (N = 304)
Romunija Avstrija
Velika Britanija Slovenija
n = 102 (80U, 12V, 10s) n = 106 (48U, 37V, 21s) n = 178 (146U, 32V)
n = 210 (64U, 100V, 46s)
n = 97 (86u, 10v) n = 56 (29u, 23v, 4s) n = 60 (51u, 9s) n = 91 (40u, 34v, 17s)
opombe u - univerzitetna izobrazba, v - visoka izobrazba, S - višja izobrazba.
rih državah (Sloveniji, Avstriji, Romuniji in Veliki Britaniji). Istoca-sno je potekal proces zbiranja podatkov. Težave v zvezi z zbiranjem podatkov so povzročile precejšnjo zamudo in manjši vzorec, kot je bil sprva nacrtovan. Vsi partnerji so se strinjali, da je bilo veliko težav pri zbiranju izpolnjenih vprašalnikov za delodajalce, kar je bilo neprimerno težje od zbiranja izpolnjenih vprašalnikov za diplomante.
analiza podatkov in rezultati
Med diplomanti jih je na vprašalnik odgovorilo 596. Vec kot polovica (56,64%) vprašanih je konccala univerzitetni študijski program, sledijo diplomanti politehnike (25,04%), visokih šol (14,29%), najmanj (4,03%) vprašanih pa je konccalo višješolsko poklicno izobraževanje. Od delodajalcev smo dobili 304 izpolnjene vprašalnike.
V tem prispevku bomo prikazali samo nekatere rezultate celotne analize. Omejili se bomo na vprašanja, ko so bila povezana z zadovoljstvom s študijskim programom na splošno in z zadovoljstvom s pridobljenim znanjem in spretnostmi. O tem smo spraševali diplomante in njihove delodajalce.
Diplomante smo vprašali, kako so zadovoljni z uporabnostjo svojega pridobljenega poslovnega znanja pri opravljanju svojega dela, delodajalce pa, kako so zadovoljni s kakovostjo opravljenega dela diplomanta. Obe skupini vprašanih sta za odgovor imeli sedem možnosti (od 1 do 7 na Likertovi lestvici), pri cemer je 1 pomenilo zelo nezadovoljen, 7 pa zelo zadovoljen.
Lahko recemo, da so diplomanti z uporabnostjo svoje pridobljene poslovne izobrazbe za svoje delovne naloge vecinoma zelo zadovoljni, zadovoljni ali vsaj do neke mere zadovoljni (slika 2).
Na podobno vprašanje so odgovarjali tudi delodajalci. Kaže, da so tudi delodajalci zadovoljni s kakovostjo dela, ki ga opravljajo diplomanti poslovnih šol. Veccina je z njihovim delom zelo zadovoljna, zadovoljna ali vsaj do neke mere zadovoljna (slika 3).
Zanimalo nas je še, kako so diplomanti na splošno zadovoljni s poslovnim znanjem, ki so ga pridobili med študijem, ter kako so delodajalci na splošno zadovoljni s poslovnim znanjem diplomanta. Obe
11,1%
33,4% 28,6%
Zelo zadovoljen Zadovoljen Do neke mere zadovoljen Neopredeljen Do neke mere nezadovoljen Nezadovoljen Zelo nezadovoljen
slika 2 Zadovoljstvo diplomantov z uporabnostjo svoje pridobljene poslovne izobrazbe pri opravljanju svojega dela
Zelo zadovoljen Zadovoljen Do neke mere zadovoljen
Neopredeljeni	4,3%
Do neke mere nezadovoljen	3,0%
Nezadovoljen	2,7%
Zelo nezadovoljen	2,3%
24,3%
21,0%
42,3%
slika 3 Zadovoljstvo delodajalcev s kakovostjo opravljenega dela diplomanta
skupini vprašanih sta za odgovor imeli sedem možnosti (od 1 do 7 na Likertovi lestvici), pri cemer je 1 pomenilo zelo nezadovoljen, 7 pa zelo zadovoljen.
Vecina diplomantov je zelo zadovoljna, zadovoljna ali do neke mere zadovoljna s poslovnim znanjem, ki so ga pridobili med študijem. Še vedno pa je prevecc diplomantov, ki so bili pri tem vprašanju precej kriticcni in so s pridobljenim poslovnim znanjem zelo nezadovoljni, nezadovoljni ali vsaj do neke mere nezadovoljni (slika 4).
Tudi za veano delodajalcev lahko recemo, da so s poslovnim znanjem diplomantov zelo zadovoljni, zadovoljni ali do neke mere zadovoljni (slika 5).
Študenti v casu svojega študija poleg znanja pridobivajo tudi druge spretnosti, ki so potrebne za uspešnost na delovnem mestu (preglednica 2).
Diplomante in delodajalce smo spraševali o tem, kako so se diplomanti znašli v situacijah, kjer so morali uporabiti posamezne spretnosti. Zanimalo nas je, ali so bili diplomanti zadovoljni s svojim obvladovanjem take situacije. Delodajalce pa smo vprašali, ali so bili zadovoljni s tem, kako so se njihovi zaposleni diplomanti poslovnih
slika 5 Zadovoljstvo delodajalcev s poslovnim znanjem diplomantov
šol znašli v istih situacijah. Anketirance smo spraševali tudi po njihovih obcutkih o obvladanju posameznih situacij pri delu. Situacije in spretnosti, ki jih posameznik pri tem uporablja, prikazuje preglednica 2.
Anketiranci so lahko izbirali med odgovoroma »da« in »ne«. Rezultati analize odgovorov pri diplomantih in delodajalcih so si podobni (slika 6). Najmanj diplomantov je bilo zadovoljnih s tem, kako so se znašli v situaciji, ko je bilo treba vplivati na stališce nekoga. To lahko pojasnimo s tem, da je šlo za diplomante, ki so konccali študij pred najvec petimi leti. Gre torej pretežno za take zaposlene, ki najbrž še niso na odgovornih delovnih mestih, saj imajo malo let delovne dobe. Morda jim zato še manjka nekaj samozavesti, da bi lahko učinkovito vplivali na stališca sodelavcev. Samo malo vec diplomantov je bilo zadovoljnih s tem, kako so se znašli v situaciji, ko so imeli predstavitev pred skupino ljudi. Najvec diplomantov je bilo zadovoljnih s svojim delovanjem v timu, le malo manj je takih, ki so bili zadovoljni s tem, kako so organizirali kakšen projekt ali dogodek. Tudi delodajalci so opazili, da se diplomanti najslabše znajdejo v situaciji, ko morajo vplivati na stališce nekoga, najvec delodajal-
preglednica 2 Spretnosti, kijih posameznik uporablja pri posameznih situacijah na delovnem mestu
Spretnosti	Situacija
Vplivanje in prepričevanje (tj. sposobnost uporabe ko-	Vplivati na stališce nekoga
munikacijskih in pogajalskih spretnosti, ki pozitivno	
vplivajo na vedenje posameznikov)	
Timsko delo in medsebojni odnosi (tj. sposobnost tim- Tesno sodelovati s timom skega dela in uporabe ustreznih medosebnih spretnosti za vzpostavljanje odnosov s kolegi, clani skupine in zainteresirano javnostjo)
Kritičnost/analitičnost (tj. sposobnost kritiicnega in lo- Kritiicno analizirati težaven gicnega analiziranja problemov in situacij)	problem, da bi identificirali
vzroke in našli rešitve Upravljanje s samim seboj in časom (tj. sposobnost se Sam organizirati projekt ali organizirati, ucinkovito nacrtovati razpoložljiv cas) dogodek Vodstvene spretnosti (tj. sposobnost sprejemanja od- Prevzeti vodilno ali govornosti za delo, dajanja napotkov, zagotavljanja or- koordinacijsko vlogo v timu ganiziranosti in dodeljevanja odgovornosti drugim) Sposobnost imeti čelostno predstavo (tj. sposobnost razumeti, kako so stvari med seboj povezane, kar se kaže v sposobnosti strateškega in operativnega razmišljanja o podjetju) Predstavitve (tj. sposobnost javnega nastopanja za Imeti predstavitev pred razlicno obcinstvo)	skupino ljudi
Komuničiranje (tj. sposobnost komunicirati razumljivo Napisati poslovno porocilo in strnjeno, z uporabo številnih govornih in pisnih v razumljivem in strnjenem metod)	jeziku
Izkazati poznavanje podjetja na strateški ravni
cev pa je zadovoljnih s tem, kako se diplomanti znajdejo, ko delajo v timu.
Obe skupini vprašanih sta torej precej podobno odgovorili na vprašanje o zadovoljstvu z obvladanjem situacij, ko je treba vplivati na stališce nekoga, ko je treba tesno sodelovati s timom in ko je treba kriticno analizirati težaven problem, da bi identificirali vzroke in našli rešitve. Diplomanti so bolj zadovoljni kot delodajalci z obvladovanjem situacije, ko morajo prevzeti vodilno ali koordinacijsko vlogo v timu in ko morajo sami organizirati projekt ali dogodek. Po drugi strani so diplomanti veliko bolj kritični do sebe glede tega, kako se znajdejo, ko morajo izkazati poznavanje podjetja na strateški ravni, napisati poslovno porocilo v razumljivem in strnjenem jeziku ali pa imeti predstavitev pred skupino ljudi.
Razlike med odgovori torej so, zato nas je zanimalo, ali so morda statisticno znaccilne. V ta namen smo odgovor »da« ovrednotili z 1, odgovor »ne« pa z 2. V nadaljevanju smo uporabili proceduro t-pre-
Vplivati na stališice nekoga Tesno sodelovati s timom Prevzeti vodilno ali koordinacijsko vlogo Sam organizirati projekt ali dogodek Izkazati poznavanje podjetja Napisati poslovno poroccilo Imeti predstavitev pred skupino ljudi Kriticno analizirati težaven problem
81,8% 81,0% 92,6% 92,6% 89,7% 84,1% 90,6% 87,4%
84,9% 87,8% 82,3%
85,5% 82,0% 87,1% 84,4% 83,0%
slika 6 Zadovoljstvo diplomantov in delodajalcev s tem, kako se diplomanti znajdejo v posameznih situacijah (temno sivo diplomanti, svetlo sivo delodajalci)
izkus za neodvisne vzorce, ki nam jo omogocca programski paket spss. S tem preizkusom smo preverili razlike med posameznimi odgovori. Najprej smo z Levenovim preizkusom preverili enakost varianc med obema skupinama. Ce je vrednost tega vecja od 0,05, lahko predpostavimo enakost varianc. V nasprotnem primeru - ce je torej vrednost Levenovega preizkusa manjša od 0,05 - tega ne moremo predpostaviti. Glede na to vrednost smo se potem odločili, katero izracunano vrednost za č-preizkus upoštevati. Vrednosti prikazuje preglednica 3.
Iz preglednice lahko razberemo, da se med odgovori diplomantov in delodajalcev sicer pojavljajo razlike, niso pa statisticno znacilne. To pomeni, da diplomanti in delodajalci podobno ocenjujejo zadovoljstvo s tem, kako se diplomanti znajdejo v določenih situacijah, ko morajo na delovnem mestu poleg znanja izkazati tudi obvladovanje drugih spretnosti.
Poudariti je treba, da so bili podatki razliccno analizirani. Opisna statistika je bila uporabljena pri vseh vprašalnikih, s primerjavami pa smo hoteli ugotoviti, kako se razlikujejo odgovori med diplomanti ter kakšne so razlike v zaznavah med diplomanti in nadrejenimi.
preglednica 3 Rezultati t-preizkusa za neodvisne vzorce
Situacija	t-preizkus	Sig.*
Vplivati na stališce nekoga	-0,262	0,793
Tesno sodelovati s timom	0,004	0,997
Prevzeti vodilno ali koordinacijsko vlogo v timu	-1,752	0,081
Sam organizirati projekt ali dogodek	-1,169	0,243
Izkazati poznavanje podjetja na strateški ravni	0,796	0,427
Napisati poslovno poroccilo v razumljivem in strnjenem jeziku	-0,575	0,565
Imeti predstavitev pred skupino ljudi	1,720	0,086
Kritiicno analizirati problem, da bi doloicili vzroke in našli rešitve	-0,440	0,660
opomba * 2-stranski.
Diseminacija izsledkov raziskave
Diseminacija rezultatov projekta je potekala na vecc ravneh in prek razlicnih dejavnosti. Že na prvem srecanju so se partnerji dogovorili o vzpostavitvi spletne strani projekta, ki so jo uporabljali za izmenjavo informacij. Hkrati je bila inje še vedno dostopna širši javnosti. Vzpostavitev in sprotno vzdrževanje ter posodabljanje spletne strani (http://mislem.fh-joanneum.at) je pomembna komponenta disemi-nacije. Da bi predstavili izsledke raziskave zainteresiranim v Evropi, je bila ob koncu projekta - septembra 2007 - organizirana konferenca. Namenjena je bila predvsem odgovornim v agencijah za zagotavljanje kakovosti, oblikovalcem politike v izobraževanju, vodjem kadrovskih služb, upravljavcem za zagotavljanje kakovosti in uateljem. Za konferenco je bilo pripravljenega veliko materiala, namenjenega informiranju. Tako so nastali zgibanka z informacijami o projektu, poster (povedana zgibanka) ter kakovosten priročnik (Andrews in Higson 2007), ki vsebuje razlage (opis kazalnikov), navodila (za izvajalce raziskave) in priporoccila (z namenom razširjati dobro prakso). Konferenca je poleg vseh sodelujocih pri projektu pritegnila pozornost tudi velikega števila drugih udeležencev. Organizirane so bile okrogla miza in posamezne predstavitve gostov, ki so spodbudile plodno diskusijo vseh navzoccih. Kot pomembno komponento dise-minacijskega procesa omenimo še koncno poroccilo projekta. V njem so opisani vsi koraki projektne skupine, kriticcne tocke projekta, izvedba in rezultati ter priporoala. Poroccilo je na voljo tudi v elektronski obliki in objavljeno na spletni strani.
Sklep
Izsledki raziskave, ki je potekala v okviru dve leti trajajocega projekta Mislem, so potrdili pomembnost kompetenc, ki jih študent pri-
dobi na višjih strokovnih šolah in visokošolskih poslovnih študijskih programih. Posamezna funkcionalna znanja in kompetence s poslovnega podrocja so se izkazali kot koristni in bistveni za kariero diplomanta. To je vsekakor pomembno sporodlo za višje strokovne šole, visokošolske zavode, delodajalce ter politiko izobraževanja in agencij. Vse te ugotovitve so se namrec ujemale ne glede na to, iz katere države so bili anketirani. Za raziskavo je bilo pomembno, da so bili delodajalci ves cas vkljuceni v delo projektne skupine. Skozi ves proces so bili upoštevani njihovi pripombe in predlogi. Proucevanje diplomantovih kompetenc pomeni inovativnost v vrednotenju možnosti za zaposlitev diplomanta.
Zavedamo se, da bi bilo treba in mogoce opraviti še nadaljnje raziskave z namenom preveriti in izboljšati model, ki smo ga oblikovali v projektu. V prihodnjih raziskavah bi lahko natančneje proucili povezavo med posameznimi spremenljivkami v modelu, prav tako je mogoče model razširiti z dodatnimi spremenljivkami. Nujno bi bilo nadaljevati raziskovanje v smeri ugotavljanja povezav med kakovostjo v visokem šolstvu in zaposljivostjo diplomantov, kot tudi sicer predlaga priročnik (Andrews in Higson 2007). Veliko ključnih priporočil je bilo oblikovanih na podlagi rezultatov projekta. Posebej omenimo, da je treba razviti nove tehnike in strategije učenja, ki bi omogočale študentom med študijem pridobivati poleg funkcionalnega znanja s področja vsebine študija tudi vse tiste kompetence, ki jih od diplomanta pričakuje delodajalec.
Razviti model, skupaj z vprašalniki, bi lahko bil vključen v obstoječ sistem kakovosti kot dodatno orodje v visokošolskih institucijah ter na zavodih za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Partnerji v projektu bodo projektne rezultate predstavili v svojih organizacijah ter poskrbeli za spodbujanje uporabe pomembnih izsledkov projekta Mislem pri ciljnih skupinah v projektu.
Literatura
Andrews, J., in H. Higson. 2007. Education, employment and graduate employability: project manual. Birmingham: Aston University.
Azevedo, A. 2007. Mislem project results. Predavanje na konferenci Professionalism and quality in European Business Courses, Dunaj.
Berge Z., M. Verneil, N. Berge, L. Davis in D. Smith. 2002. The increasing scope of training and development competency. Benchmarking 9 (1): 43-61.
Bologna Working Group on Qualifications Frameworks. 2005. A framework for qualifications of the European higher education area. Kobenhavn: Ministry of Science, Technology and Innovation.
Eurydice. 2002. Key čompetenčies: a developing čončept in general čom-pulsory edučation. Bruselj: Eurydice.
Gillard, S., in J. Price. 2005. The competencies of effective project managers: a conceptual analysis. International Journal of Management 22
(1): 48-53.
Gonzalez, J., in R. Wagenaar, ur. 2003. Tuning edučational stručtures in Europe: final report; phase one. Bilbao: University of Deusto; Groningen: University of Groningen.
Kavcic, K., in M. I. Tavcar. 2008. Interesi in razmerja moa med udeleženci outsourcinga: študija primerov. Organizačija 41 (1): ai-aii.
Kay, C., in E. Moncarz. 2004. Knowledge, skills, and abilities for lodging management success. Cornell Hotel and Restaurant Administration Quarterly 45 (3): 285-298.
Nabi, G. R. 2003. Graduate employment and underemployment: opportunity for skill use and career experiences amongs recent business graduates. Edučation & Training 45 (7): 371-383.
oecd. 2005. The definition and selection of competences: executive summary. Http://www.oecd.org/dataoecd/47/61/35070367.pdf.
Palmer, K. N., D. E. Ziegenfuss in R. E. Pinsker. 2004. International knowledge, skills and abilities of auditors/accountants: evidence from recent competency studies. Managerial Auditing Journal 19 (7): 889-896.
Razdevšek Pucko, C. 2007. Kompetence uciteljev. Http://www.pef.uni-lj.si/bologna/dokumenti/kompetence.pdf.
Ruzzier, M., B. Antoncic in M. Konecnik. 2006. The resource-based approach to the internationalisation of smes: differences in resource bundles between internationalised and non-internationalised companies. Zagreb International Review of Ečonomičs & Business 9 (2): 95-116.
Summers, T. P., in S. B. Summers. 1997. Strategic skills analysis for selection and development. Human Resourče Planning 20 (3): 14-19.
Thompson, K. 2004. A conversation with Milton Blood: the new aacsb standards. Ačademy of Management Learning & Edučation 3(4): 429-
Trunk Širca, N., B. Nastav, D. Lesjak in V. Sulcic. 2006. The labour market, graduate competences and study programme development: a case study. Higher Edučation in Europe 31 (1): 53-64.
Vukasovic, M. 2004. Employability in the context of the Bologna process. Predavanje na seminarju Employability and its Links to the Objectives of the Bologna Process, Bled.
439.