f Odmev iz Afrike Mesečnik s slikami v pospeševanje afriških misij onov Izdaja Družba sv. Petra Klaverja Leto XXX. Ljubljana 1933. S M 39254 1 'l H h Kazalo. 17 50 50 6.r) 81 9!) Uvodniki in sestavki Stran Blagoslov našega nadpastirja k SO. letniku Odmeva iz Afrike«........ 1 Srečno in blagoslovljeno novo leto ......... 2 Bili ste nekoč tema zdaj pa ste luč v Gospodu . . . Blagoslov svetega Očeta . . Molile za nas...... Novi preteki propagande . . Milostni klic Jezusov vsemu svetu ......... Biseromašnik dr. A. B. Jeglič Iz Vatikana..........114 Pismo svete kongregacije za širjenje vere......115 Misijonski dopisi in povesti Stotero, P. Tomaž..... 2 Navzlic mrazu — vročino, P. Moršer....... 4 Nebeški posredovalnici na zemlji, P. Kazimir Konopka 5 Daleč notri v Afriki stoji prazna škatlica iz pločevine, P. Paulsen...... . (i Vesele novice iz Korhogo, msgr. Diss...... 8 Manjka najpotrebnejšega, s. Amata ........ 10 Božična zgodba iz Ugande, župnik v Hubagi .... 12 Prerokovanje, ki se je izpolnilo, P. Deniont . .18 Presrečen misijonski poklic, s. Ksav. Lesjak.....20 Naša katehistovska postaja Savi, P. Be it Iva ire ... 21 Misijonarjeve goreče želje, P. Dahon...........23 Počitek po načinu sv. Vincen- cija, P. Pyckman .... 24 Ne samo za zamorce, P. Slan- ton.........26 Iz apostolata sester domačink, s. Emilijana......28 Stran Smrt čarovnika, P. Gaston . 31 Da ohranimo dragoceno življenje misijonarjev, P. Nikolaj 33 Vidni uspeh mladega misi- jona, P. Dckempener . . . 35 Od skrajnega juga črne Afrike, škof Neuman......37 Plačilni dan in — prazna blagajna, P. Kerkhoff .... 38 Bog plačaj za katekizem, msgr. Wartner........ 40 Vzgojno delo v Matjesklofu, s. Frančiška Terezija ... 40 Blagor mrtvim, ki zaspe v Gospodu, P. Rudler . . . 43 Nositelji Kristusa, škof Anneau 52 Pokorni bo govoril o zmagah, P. Ks. D. J...... . 55 Prisrčna zahvala, msgr. Demoni .........56 Kjer je treba znati štiri jezike, msgr. Deniont.....56 Poganski spiritizem in moč sv. Križa.......58 Pustite male k meni, P. Kovan 59 Vso zadevo sem izročila naši blagopokojni misijonski materi, s. Salzman ... 60 Po varstvu Brezmadežne — rešena iz valov in žrela krokodilov, p. Bertram .... 66 Bogata dušna žetev, P. Frag- nier.........68 Iz misijona uršulink v Južni Afriki, s. Bregar .... 70 Za oprostitev afriške žene, škof Vogt ......71 Dolgoletna želja se bo uresničila, P. Hefliger .... 72 Božji blagoslov očividno spremlja naš misi j on, 111. Georgina 73 Prvi katoliški pogreb v misi- jonu Glen-Covie, br. Poznič 76 Črna junakinja, br. Poznič . . 76 Brezmadežna je pomagala. P. Danim........78 češčenje Jezusovega Srca pri zamorcih v Ruanda, P. Peuget 86 Praznik Srca Jezusovega pri gobavcih, I'. Castan ... 87 Ali naj se zgubil kar 400 otrok? P. Azvanger......8H V večnem spominu bo živel pravični, P. Eich . . . 89, 103 Slovenska misijonarka v osrčju Afrike, s. Šteh.....92 Nenadno ozdravljenje po škofovskem blagoslovu, škof Perlo ........94 Zadnje naročilo umirajočega škofa, s. Salzman ... 9(i Ubog, a vendar tako bogat, 1'. Cervello......100 Iskreno se zahvaljujemo za mlin, P. De Marchi ... 101 Kako se poganstvo bori zoper sv. vero, s. Ivana ... 102 Še nekaj v njegov blag spomin, s. Salzman ......105 Trnjeva zemlja, s. Hermene- gilda . .......105 Gobavci v Farafangani, P. llen- riot.........106 Črni kraljevi otrok, P. Dop- ple •.......108, 122 Iz grozne sužnosti k prostosti otrok božjih, P. Duvernois 1l(i Kakšno veselje so imeli za- morčki, br. Poznič . . . 119 O, ko bi imel vsaj enega kate- hista, P. Sclnveiger ... 119 Krst starega čarovnika, P. Rinili.......121 Vneti kristjan, P. Altman . . 129 Mučenec naših dni, P. Lagel . 130 Skrb za zidanje, P. Feurier . 131 Brat Poznič se zahvaljuje . . 132 Slabi časi tudi pri nas, br. Poznič .........134 Potrebujem za Manthe najmanj enega učitelja, P. Vollmer 134 Zadevo sem priporočila naši dobri pokojni misijonski materi, s Salzman . . 135 Za to, kar še manjka, bo skrbel Bog, m. Liena ... 136 Črni Samuel......138 Kako si je priborila Angela svoj poklic, s. Rocha . 139, 157 Ustanovili smo nov misijon, P. Dancen.......145 Misijon Krugersdorp, m. Ks. Lesjak........14(i lz malgaške Bušlandije, P. Falguegretes......146 Dajte nam modernih prevoz nih sredstev za misijone, P. Valat.......148 O, kako lepa knjiga, P. Spa- zian.........149 Felicija ........150 Božič v Kwa Zuba, s. Julijana 162 Preizkušnja za preizkušnjo, škof (irizon......163 Od starosti onemogli misijonar, P. Arhanibau . . . 165 Bogu bodi čast in hvala, P. Steiger.......165 Navzlic krizi, nisgr. Banuytven 167 Veselje v Clocholanu, P. Hen . 167 Naselbina gobavcev pri Pera- miiho, ni. Morrisey .... 170 Preskrbile nam modernih prevoznih sredstev, P. Schulte 170 Težavna pota, P. Ulmer . . 171 Na poti k popolnosti, P. Hiirth 171 Propagandne vesti .... 128 Kratki misijonski dopisi 11, 25, 42, 62, 75, 136, 148, 174 Razno Uslišane molitve na priproš-njo služabnice božje Marije Terezije Ledochowske, 14 29, 46, 62, 79, 95, 110, 125, 142, 158, 175 Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja.....16, 159 Glas iz kroga naših čitate- ljev.......39, 74 Lepa obljuba......74 Boljši časi.......112 Slike Msgr. Vogel blagosljavlja trii zamorske dečke .... 3 Zamorček vošči dobrotnikom novo leto....... 5 Misijonski sluga pelje ubogega gobavca k sv. maši ... 7 Sestra-zamorka z ubogimi sirotami ........ 9 Prebivalci afriških pragozdov, slonovi zobje, noge, rogovi od biivola in antilope .... 12 Cerkvica, katero je postavil misij, brat Val. Poznič . . 17 Pouk na prostem.....19 Stran Katehist Ferdinand Podanho s svojimi učenci .... 22 Afriški misijonar išče ovčice-duše, od napora se zgrudil na tla........24 P. Ladislav Zebdir, D. .1. s svojimi črnimi muzikanti 27 Misijonar na motornem kolesu 33 Palmov gaj v Kongu ... 36 Črne in bele sestre pomagajo pri zidanju misijonske šole 41 Misijonar deli umirajočemu zadnjo tolažbo.....44 Molimo te Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil......49 Črni katehist Uto Konstantin 53 Misijonar postavlja zasilno misijonsko cerkvico .... 55 Zamorske žene — Lydenburg 57 >Veselo Alelujo« želimo vsem dobrotnikom......59 Kardinal Fumasoni Biondi . 65 Zamorske žene......71 Cerkev sv. Male Terezije v Ly- denburgu.......73 Naši goreči zamorski kristjani 77 Misijonarji zapuščajo domovino .........83 Zamorska deklica .... 89 Prevzvišeni biseromašnik dr. Anton Bon. Jeglič ... 97 Stran Zainorčki se veselijo poslanih katekizmov......100 Iskreno se zahvaljujemo za mlim ........101 P. Henrot in sestre usmiljen- ke s gobavci.....106 Trinajstletna gobova deklica iz Madagaskarja .... 107 Sv. Peter Klaver.....113 P. Karel krščuje.....121 Kratek počitek misijonarja . 123 Siromašna cerkvica v misijonu Glen-Cowie......129 Misijonski brat Val. Poznič 133 Misijonska sestra z zamorskimi deklicami .....137 Poganski deklici prosita za sv. krst .......141 Misijonska hiša v Palimi . . 145 Katehist Kafael Rady s svojo družino .......147 Zainorčki s knjigami, ki so jih dobili od Družbe sv. Petra Klaverja......150 Prve sestre domačinke iz Ka- meruna s svojo prednico . 155 Porušeni zvonik v Stanleyvile 164 Bolnišnica v Perainiho . . . 168 Mungoni se odpravlja na delo (okraj Peramiho) .... 169 Magdalena, učiteljica otroškega vrtca pri zamorčkih . . 172 f&uo? jf Misijonski list s prilogo „Klaverjev misijonski koledar' PoStnina plačana v gotovini. Leto XXX. Januar 1933. i"..... Odmev iz Afrike Izdaja: Družba sv. Petra Kiaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1. a vse naše ljube dobrotnike In naročnike se vsaki dan mnogo moli ter se prosi zanje božjega varstva in blagoslova! Božje Srce Jezusovo naj tisočero povrne vsak dar! 500 svetih maš vsako leto opravijo afriški škofje in misijonarji za vse naročnike „Odmeva iz Afrike" in ..Zamorčka" in za ljube dobrotnike ubogih afriških misijonov. Ta nebeška rosa se razliva tudi nad vse vaše drage. Hvaležna Družba sv. Petra Klaverja. Odmev iz Afrike >fi cts, 2 50 Sil; s prilogo »Klaverjev koledar" 15 Din, 8 Lir, 80 am. cts., 310 Šil. -Naročila in milodare, prosimo, naslavljajte na: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkeva ul. 1. (Ček. št. 10.887). - Za Jul. Benečijo: Rim (123), via dell'Olmata 16. — Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianum". VSEBINA: Blagoslov našega nadpastirja k 30 letnici. — Stotero. — Navzlie mrazu vročina. — Nebeški posredovalnici na zemlji. — Stoji prazna škatljica. — Vesele novice v Korhogo. — Manjka najpotrebnejšega. — Kratka misijonska poročila. — Božična zgodba iz Ugande. — Uslišane molitve na priprošnjo M. T. Ledochowske. Priporočilo v molitev. Materi Božji Dobrega Sveta in Vedne pomoči, sv. Antomi. Pad., sv. Mali Tereziji, škofu Slomšku in Mariji Tereziji Ledo-chovski: S. P. Lj. za pomoč v težkih zadevah, pošilja dar in obljublja še; A. 6. v neki zelo važni zadevi, obljublja dar, če bo prošnja uslišana:, I. J. Orna vas, za zdravje; A. L. Črnuče, za zdravje; M. Kern, v poseben namen zase in za vso družino. Na željo objavljeno: N. N. v zahvalo sv. Antonu za najp. misijone 100 Din; N. N. iz J. Ben. Za odkup zamorčka „Peter Frančišek" L 70- , za gobavce Dr. Peronu L 85—, za P. Fr. Moršerja L 50'-, za katehiste L 50-— Bog povrni! Spomin za umrle. Preč. P. Sieben, lazarist, Coquilhatville, — preč. P. Jean Stas, lazarist. — š. s. Katarira (40 l^t misijonarka), — preč. g. Ivan Zupan, dekan, — preč. g. Hočevar, župnik, - g. Neža Skowronska, — dr. A. Xurzbach, — Mr. Konkajzler, — Mr. Klopčič. — R. L P. ODMEV IZ AFRIKE misijonski list, blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Izdaja Družba sv. Klaverja Ljubljana ŠT. 1. LETNIK XXX. 1933. Sv. Peter Klaver. Blagoslov našega nadpastirja k 30. letniku V0dmeva iz Afrike „Odmev iz Afrike" začenja s to številko svoj trideseti letnik, stopa torej v svojo zrelo moško dobo, zato ve, kaj dela in kaj hoče: Črncem hoče nebesa odpreti, Kdo mu nebi rad pomagal pri tem lepem zveličavnem delu? Kdor je V0dmev iz Afrike" teh devetindvajset let čital, je vzljubil nesrečne zamorce. Saj so njihove duše tudi od Boga ustvarjene za nebesa, a same poti k Bogu ne morejo najti. Če smo dolžni vsak po svojih močeh pomagati poganom in nevernikom brez razlike rodu in plemena, da spoznajo nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa, Odrešenika vsega sveta, smo še posebno dolžni storiti za tiste, ki so v telesni in dušni bedi. In to so pred vsem zamorci. „Odmev iz Afrike" je v 29 letih brez dvoma mnogo storil za ta namen. Ne samo, da je zbiral materijalno pomoč, budil zlasti pri mladini zanimanje za afriške misijone, vzbudil je tudi v marsikateri duši misijonski poklic, da misijonari med afriškimi zamorci že lepo število Slovencev. Naj to delo „Odmev iz Afrike" z božjo pomočjo še uspešnejše nadaljuje. Naj zbere okrog sebe še večji krog bralcev, ki naj bodo obenem tudi armada molivcev, ki bo izprosila velikemu polju afriških misijonov zadostno število apostolsko gorečih misijonarjev. Vsem sotrudnikom in čitateljem ..Odmeva iz Afrike" pošiljam nadpastirski blagoslov. V Ljubljani, 14. novembra 1932. Dr. Gregorij Rozman, škof. Srečno in blagoslovljeno novo leto! Vsem ljubim dobrotnikom in dobrotnicam Kla-verjeve družbe in ubogih misijonov kličemo iz globine srca: „Tisočkrat Bog povrni!" Iskrena hvala vsem cenjenim naročnikom,,Odmeva" s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče! V presvetem Srcu Jezusovem hvaležno vdana Družba sv. Petra Klaverja. Po namenu naročnikov „Odmeva" in dobrotnikov Družbe sv. Petra Kleverja opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 svetih maš. Stotero. Apostolski vikarijat Tanganyika. P. Tomaž, od Belih očetov, superior misijona sv. Petra in Pavla. Misijonar izkusi sam na sebi — za kar ima večkrat priliko — da „učenec ni večji nego mojster", in da je njegov delež cela vrsta nasprotstev, razočaranj in zoper-nosti; pa vendar po drugi strani okuša, da „je Bog z njim" in mu povrača že tu na zemlji stotero . . . Kar mene tiče, sem se zadnje dni zopet o tem prepričal. Dne 15. junija lani je podelil nas preljubljeni apostolski vikar mgr. Birraux sv. birmo 333 našim kristjanom. Vsi — in bilo jih je vsake starosti — so se s tridnevnimi duhovnimi vajami pripravljali na prejem tega velikega zakramenta. Slično tistim, o katerih pravi sv. evangelij, da so prišli ob 11. uri, so prihajali od vseh strani proti misijonu, nekateri po 50 km daleč; me 1 temi starci in starke pri 70 letih . . . Jaz sem bil sicer razglasil po vseh zunanjih postajah, da stari ljudje lahko ostanejo v domači vasi in da jih bom birmal vsled najvišjega dovoljenja na domu; Msgr. Vogel blagoslavlja tri zamorske dečke, pred odhodom v semenišče. toda večina tega ni hotela tako razumeti: hoteli so potovati tako daleč, da vidijo svojega škofa, da jih on birma... Neki pogan, ki se je moral dva dni po čolnu voziti, je v svojem pirožu (iz drevesa iztesani čoln) pripeljal svojo slepo hčerko. Izročil jo je meni v varstvo in rekel, da bo po sv. opravilu prišel ponjo. Ta vrli mož je torej veslal 8 dni, da je mogla biti njegova hčerka deležna sreče, da jo bo birmoval škof sam. To veliko delo poganskega očeta je ljubi Bog gotovo zapisal v knjigo življenja ter bo ta oče gotovo sprejel milost, da bo nekoč tudi sam s sv. krstom sprejet v pravo vero. Kar me posebno veseli, ko vidim, kako ljudje hite v misijon, je zlasti to, ko opazujem, kako se ljubijo med seboj in si vzajemno pomagajo. Misijonska vas premore komaj 100 koč; in vendar dobijo te stotine ljudi, ki prihajajo v misijon, vedno prenočišče. Večkrat sem že naše kristjane pohvalil vsled njih gostoljubja, pa so mi vselej odgovorili: „Pater, saj vendar ne smemo biti, kakor bet-lehemski bogatini, ki so Mariji in Jožefu odgovarjali: „Drugje si poiščita, pri nas nimamo prostora več . . P. Moršer ima navzlic mrazu — vročino. Apostolska prefektura Lydenburg. Mraz je nekaj zelo nenavadnega v Afriki, ki je vendar dežela solnca; zato pa je ta gost zelo nepriljubljen, ker stanovanja niso prikrojena zanj. Pretekla zima pa (na južni zemeljski polobli je zima takrat, ko je pri nas poletje) je bila izredno huda. P. Moršer F. S. C. misijonar v Ermelo, pa je navzlic mrazu vendar trpel hudo vročino, kakor nam poroča v svojem pismu: „Te vrstice pišein v svoji mali sobici, zavit v debelo suknjo, prikrojeno iz nekega starega površnika; kajti pri nas je sedaj zima. Zunaj v naravi leži mraz (slana) kot tanka snežna odeja na vsehli travi (po drugod je zapadlo več cm snega). Toplomer kaže zunaj 2U pod ničlo, v moji koči pa 5° pod ničlo. Peči tu ne poznamo. Sicer pa peči ne potrebujem, zato ker je neka druga stvar, ki me prav sedajle zelo peče; namreč skrb za mojo novo misijonsko šolo. V začetku aprila sem bil začel zidati novo šolo za številne črnce, ki prebivajo v okolici Ermelo. Bilo je zelo treba, da ustanovimo katoliško šolo. Najprej je bilo treba kupiti dve parceli za prostor, kjer bo stala šola. Lahko si mislite, kako sem se tresel strahu (in z menoj vred, tudi moja misijonska blagajna, za kalero mi služi neka obrabljena škatlja od smodk), ko se mi je reklo: „Izpod 50 funtov šterlingov ne damo!" 50 funtov pa nekaj pomeni. Toda, sprejeti sem moral. Prvega aprila smo začeli zidati. Ampak ne smete si misliti šole, kot jih zidate v Evropi. Naša šola je navadna enonadstropna hiša, stene so iz tramov, med tramovi je vzidana opeka, stene zunaj prevlečene s pločevino, da poslopje bolj trdno stoji. Med zidanjem smo pa poučevali v koči policista črnca, ki je katehumon. Nič table, nič klopi, nič okenc. Malo svetlobe prihaja skozi vrata, ki morajo biti odprta. Eden naših bratov je obenem stavbenik in delavec, nekaj zamorcev mu donaša materijah Pravkar smo položili tla: to je stolčena zemlja, pomešana s kravjim Blagi dobrotniki! 'Mi ubogi zamorčki vsaki dan molimo za Vas in Vam želimo blagoslovljeno novo leto\ blatom. Imeniten parket, kajne? 20. junija smo se preselili v napol dodelano poslopje. Zdaj imamo vsaj svetlobo in prostor, da se moremo gibati. Bog je dal, da je število otrok narastlo na 50. Stotine otrok bo treba še pridobiti. Zdaj delujejo krivoverski učitelji prav močno zoper nas s tem, da ljudi in otroke strašijo pred našo šolo. Nastavil sem učitelja črnca; rad bi otvoril tudi šolo za šivanje, ker to silno vleče zamorce. Žal, da od vlade ne dobivam prav nobene podpore, vendar poguma ne izgubim. Toda spričo slabih denarnih prilik in pa zato, ker bo šola tolikega pomena in koristi, prosim za pomoč za svojo šolo, ki bo posvečena sv. Frančišku Ksaverju. Ako bi se mogel dobiti še Singerjev šivalni stroj (za te vrste stroj se dobe ob obrežnih mestih Afrike nadomestni deli), bi bilo moje veselje popolno." Darove za šolo P. Moršerja hvaležno sprejema Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova 1. Nebeški posredovalnici na zemlji! V lanski božični številki „Odmeva" sem bral o značilni želji nekaterih afriških misijonarjev, ki prosijo za avto in je list to njihovo željo svojim čitateljem za božič gorko priporočil. Žal, da jaz nisem med tistimi srečnimi; pa sem sam kriv, da nisem. Zakaj nisem pisal pisma, kot to store pridni otroci, ko pišejo Jezuščku in pismo naslove na „nebeško posredovalnico na zemlji", namreč na Družbo sv. Petra Klaverja? Zato pa letos to storim in upam, da bom za ta božič kaj dobil. Pa ni treba, da bi bil ravno avto; zadovoljen bom tudi z motornim kolesom. V misijon Kasisi spada namreč tudi 18 vaških šol, ki so do 85 km oddaljene od središča. Ljudje ne morejo večkrat v cerkev; duhovnik pa pri današnjih razmerah more kvečjemu enkrat na leto k njim, da obišče šolo in tam inašuje. Za avto so ceste tu preslabe, z motornim kolesom bi pa prav dobro šlo. Lahko bi naložil tudi masno pripravo in bi bil v par urah na mestu. Z volovsko vprego ali nosači bi tudi šlo, a bi bilo predrago in prezamudno; ne bi mogel do nedelje nazaj in bi naši ljudje potem morali biti brez sv. maše. Zdaj bi tu v Rodeziji vsled redukcije mogel dobiti prav poceni motorno kolo, seveda pod roko in sicer že za 20 do 25 funtov šterlingov. Svojo prošnjo prav zaupno priporočam sv. Jožefu, Jezusovemu redniku, da bi prav krepko podpiral nebeško posredovalnico na zemlji, t. j. Družbo sv. Petra Klaverja. P. Kazimir Konopka, D. J. misijonar v Rodeziji. »Daleč nolri v Afriki sloji prazna škalljica iz pločevine", tako piše v šali P. Paulsen, oblat Brezmadežne iz misijona sv. Klemena, apostolski vikarijat Kimberley, in dostavlja: Je pa ta škatlja toliko velika, kolikor je prazna in ji pravimo, da je blagajna. Družba sv. Petra Klaverja ima med svojimi dobrotniki toliko blagih duš; morebiti je izmed teh kdo, ki bi znal, kot sv. Terezija Deteta Jezusa, kar čez noč napolniti tako blagajno, ali pa vsaj najpotrebnejše v njo vreči. Prosim, povejte tem dobrim ljudem, da se stražar te škatljice ne bo ustrašil, tudi ako o polnoči vstopite s tem dragim namenom, in da tudi ne bo zgrabil za puško, ko boste stopili k blagajni, ampak bo zamrmral le hvaležni „Bog plačaj", pod svojo odejo. Zjutraj bo pa samega veselja zapel „Gloria" tako glasno, da si ljubi Jezus pač ne bo mogel kaj, da ne bo bogato povrnil takemu darovalcu." Kaj pa bi P. Paulsen počel z napolnjeno blagajno, to nam pove v naslednjem: „Šole pri sv. Klemenu še nismo mogli dozidati. Je pa tu 50 otrok, ki bi radi hodili v šolo in bi jih mogli daleč proč od mesta in hrupa temeljitejše vzgojiti in bolje in globlje poučiti o vsem potrebnem. To malo, kar smo Misij, sluga pelje ubogega gobavca v samokolnici k sv. maši. dozdaj v tem oziru storiti mogli, moram priznati, je več, nego sem pričakoval. Stirji notranji učenci so pred 14 dnevi odšli na počitnice ter so se doma izkazali kot pravi apostoli z besedo in zgledom. Vrnili se bodo z dvajset novimi, ki so jih pridobilj. Med temi so otroci glavarjev iz Mariboga in Geneze. Žal, da bo vsled tega naš zavod prenapolnjen, zlasti pa šola, tako, da bomo morali odklanjati drugi naraščaj, ako nam ne pride od kod izredna pomoč. To nam bo tem bolj hudo, ker so nam otroci prvi posredovalci pri odraslih. Po njih bi mogli priti do številnih krajev kot so: Maribogo, Geneza, Tagaineng, Marok-wen i. dr., ki štejejo do 30.000 duš in čakajo naše pomoči. Tu še nimamo katoliške generacije; zato si moramo iz otrok vzgojiti svojih pomočnikov, namreč katoliških učiteljev in katehistov. In ker prav glavarji več drže na notranje šole glede vzgoje za njih otroke, pa naj si bodo to šole katoliške, ali druge: zato bi bilo za nas gotovo, ako bi mogli sprejeti in pokristjaniti njih otroke, da bi v par letih postali glavarji in ljudstvo katoliški. Toda šola, žal še ne stoji; zato tudi naši upi še plavajo po zraku. Dajte nam kaj v prazno pločevinasto škat-ljico! -■- Vesele novice iz Korhogo. Poroča msgr. Diss, lyonski misijonar, apostolski prefekt. Dobri Bog je dal blagoslov misijonarjem v misijonu Katiola, da so mogli ustanoviti malo semenišče. Sedaj imajo 17 malih seminaristov. Ako bi ne bil videl na lastne oči teh dečkov, ko so bili pri delu, ako bi jih ne bil imel sam v svojem razredu in tako sam ugotovil, kako so nadarjeni, bi ne bil tako navdušen zanje kot sem. Zdaj pa lahko trdim, da imamo od njih še mnogo dobrega pričakovati. Že 2 leti so tu sestre „Maie dekle presv. Srca". Že to, da bivajo sredi črncev, da cesto obiskujejo sosedne vasi in kažejo lepe zglede krščanske ljubezni in potrpežljivosti, da pogosto hodijo po zdravila na okrajno zdra-vilnico in delujejo v bolnišnici za matere: vse to je velikega upliva na naše ljudi. Ljudje lahko stvar globlje premislijo in postanejo naši veri prijaznejši. Ustanovil sem neke vrste delovno šolo za deklice, kjer jih sestre uče šivati, krpati obleko in nekoliko brati itd. Začetek je bil težak; zdaj pa so nastopili boljši časi za inisijon. Ljudje so bolj dovzetni za misijonarjeve opomine, so sv. veri bolj vdani, misijonar pride laže v stik z domačimi, vedno več je duhovskih poklicev med učenci in so sploh ljudje svoje mišljenje napram misijonarjem in sestram izpremenili na boljše. Sestre sedaj laže najdejo otroke, ki so za smrt bolni, da jih pravočasno krstijo in jim tako pripomorejo do večnega izveličanja. Res, to je božje delov okolici Katiola; zato bodi Njemu hvala za to. V Sinematiali, kjer tudi prebivajo sestre, so uspehi tudi lepi, dasi v manjšem obsegu. Sestre obiskujejo okoliške vasi in najdejo često v nedostopnih skrivališčih revne, čisto zapuščene bolnike z gobavo boleznijo. Sestre jih oskrbujejo po svojih najboljših močeh, čeprav ni upanja, da bi ozdraveli. Toda duša je rešena za nebesa. Ah, ko- i Sestra-zamorka z ubogimi sirotami, Zamorčki hvaležno molijo za dobrotnike, ki so pomagali, da so zamogli biti sprejeti v misijon. liko revščine je po teh krajih, ki leže daleč od morskega obrežja. In koliko več bi radi mi storili za te uboge, od ljudi zavržene reveže, ako bi nam bilo dovolj denarnih sredstev na razpolago. Že dolgo se bavim z mislijo, da bi ustanovil zavetišče za gobavce Ne morem se te misli iznebiti. Tudi sestre to žele. Toda, kje dobiti potrebnih sredstev? Manjka najpotrebnejšega. Poroča sestra Amata, misijonska sestra Dragocene Krvi o skromnih začetkih v Cofimwaba. 13. avgusta so poslali nas tri sestre iz Marianhill-a v Cofiinwabo v Transkaji. Ko smo 15. avgusta dospele na mesto, smo našle takorekoč prazen samostan. Toda srečne smo in zadovoljne; saj je Jezus, ki prebiva v mali sobici samostana, prav tako ubog. Zaboj je altar, manjši zabojcek je tabernakelj. Potem sta še dva mala svečnika in sv. razpelo. To je vse. Tako nas Jezus uči, kako je treba biti reven in skromen. Srečne smo, da smo začele tukaj pravzaprav ledino orati. Toda vsak začetek je težak, pri nas še posebno, ker nimamo denarnih sredstev. V vrtičku pred našo hišo smo zasadile nekaj krompirja in fižola; toda predno bo to zraslo, smo navezane na pomoč drugih. Beli katoličani nam zdajpazdaj prinesejo nekaj hrane; toda premalo je za preč gosp. misijonarja in nas tri sestre. Ako bi se ne bala, da bom nadležna, bi prosila za malo denarno podporo, da si bomo mogli kupiti vsaj najpotrebnejše. Pričele smo devetdnevnico k Vaši ustanoviteljici in smo prepričane, da nam bo v tej stiski pomagala. Izročene so nam tri velike pokrajine, kjer živi raztresenih 100 belih katoličanov, 150 mešanih in 50 do 60 tisoč domačinov, izmed katerih je pa le še malo katoličanov. Vzrok, zakaj so nas zahtevali sem, ni bila velika stiska mi-sijonarjeva, ki je bil, kakor nekoč ubogi Lazar, zadovoljen s tem, kar je padlo od mize bogatinov, ampak klicala nas je sem velika dušna revščina, ki vlada vsepovsod. Skušale si bomo pridobiti src s poučevanjem, ženskim ročnim delom i. t. d. Zato pa ta inisijon prav zelo priporočamo, da molite zanj. Jaz sem že 34 let v inisijonu, vendar še nisem bila v tako revnem kraju kot je Cofimwaba. Trdno pa zaupamo na božjo pomoč. Kralka misijonska poročila Msgr. Volnik D. J., apostolski prefekt v Broken Hill-u: ,,Sprejmite mojo in vsega misi-jona Broken Hill zahvalo za bogato darilo, ki ste ga nam naklonili. Obljubim, da boin opravil 30 sv. maš v Vaš namen, zlasti da bi bila Vaša ustanoviteljica kmalu prišteta svetnikom. Daroval jih bom sam, ali pa naprosil druge duhovnike, da to store." Msgr. Mohn, od Sinov prcsv. Srca, apostolski prefekt v Ly-denburgu: „Z veseljem Vam poročam, da se naše šole navzlic slabim časom vendarle stalno množe. O, ko bi le vselej mogel svojim misijonarjem pomagati, kadar trkajo na mojo vedno prazno blagajno. Najbolj hrepenimo za tem, da bi mogli svoje šole držati na višku. Zamorci vedno bolj cenije naše šole. Seveda brez boja ne gre vsled mnogih sekt, ki ovirajo naše delo. Že zdavnaj so nas zamorci prosili, naj kupimo neko posestvo, ki meji na naš misijon, da bi se tam nastanili. Gotovo bi to bilo zelo koristno. Tako bi obvarovali mnogo revnih družin, ako bi bile odpuščene iz svojih služb, njihovi otroci bi pa potem k nam hodili v šolo. Toda, kako naj to izpeljemo v teh težkih časih? In vendar moramo na to misliti." P. Pra, misijonar de la Salette, piše iz Antfirabe (Madagaskar): „Leta 1907, ko sem bil dijak v Rimu, sem z velikim zanimanjem poslušal predavanje Vaše pokojne ustanoviteljice. Takrat že sem sklenil, da bom misijonar. Goreče besede govornice so me v tem sklepu še potrdile. Prosil sem, naj me pošljejo na Madagaskar . . . Danes se obračam s prošnjo na Vas, da mi pomagate, da si kupim mal avto. Moram obiskovati 32 cerkva s približno 10.000 verniki. Razdalje so časih zelo velike, tako da se mnogo časa izgubi s po- tovanjem. Ko bi imel avto, bi z manjšim trudom lahko mnogo več storil. Pomagajte ubogemu misijonarju v teh madagaskar-skih krajih, ki Vas prosi za pomoč v večjo čast božjo in blagor duš." Sestra Nikola Welte, misi-jonarka-benediktinka, Litembo, „Nedavno se je odcepila od našega misijona nova postaja, Na-ugombo, ki je posvečena Brezmadežni. Doslej misijonar še nima stanovanja, kjer bi stanoval ob svojili mesečnih obiskih. V cerkvici, ki je zidana v domačem slogu, se je napravil poseben prostor z 2 sobicama. Kadar bo božja volja in bo dobil od ljudi kaj podpore, si bo sezidal malo hišico. V tistem kraju je tudi mnogo gobavih in drugih bolnikov, ki potrebujejo čimprej pomoči sestra." Sestra Sekonda, od sester N. Lj.Gospe apostolske: „Danes Vam pišem glede naših jaselc v Iiadanu in naših malih otrok, ki jih nam pošiljajo ljudje v vzgojo, ako so ji m pomrle matere. Naši dohodki so tako pičli, da si često pritrgamo od ust, da moremo kupiti mleka za te sirote, ki dobesedno stradajo. Lani smo sprejele 40 malih otrok vsake starosti: od 4—5 dni do 8—10 mesecev. Vsi dobrotniki naj bodo prepričani, da bomo molili zanje mi in ubogi zamorci. Sestra Magdalena Rafaela, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega, reka Oranje: „Naj se Vam najprisrčnejše zahvalim za Vaše tako lepe darove, ki ste jih poslali : perilo, obleko, potrebščine za ročna dela itd. Vsebina zaboja je bila tako pisana, da ste ustregli prav vsem našim potrebam in nam pomagali v stiski. Potrebovali bi še harmonij. Res da ni tako potreben kot vsakdanji kruh; toda kdor pozna zamorce, kako ljubijo glasbo, ta bo vedel ceniti vrednost te priprave. Božična zgodba iz Ugande. Misijonar Belih očetov, župnik v Rubagi, kliče radodarne kristjane v Evropi na poinoč tamkajšnjim poganskim otrokom. V ekvatorijalni Afriki umrje 40 procentov otrok vsled pomanjkljive nege. Danes zjutraj smo že ob 4 mogli ločiti v polmraku na trgu pred cerkvijo postave vrlih zamorcev, ki so se- Prebivalci afriških pragozdov; slonovi zobje, noge; rogovi od bivola in antilope. deli na goli trdi zemlji in čakali molče, kedaj se bodo odprla cerkvena vrata. „Pridi božje Dete in nikar se ne mudi!" so zdiho-vala njih srca. Žene in deklice so molčale, čeprav jim je bilo težko zadrževati besedo. Otroci so se zdajpazdaj nekoliko izpo-zabili. Poslušajmo jih, kaj si imajo povedati. Peter: „Zakaj pa ne vidimo angelev v zlatih oblakih? Zdaj bi imeli peti „Gloria in excelsis Deo." Marija (resno): „Saj vidiš, da luna preveč sveti. Zato !" Jožef: „V Betlehemu niso hoteli sprejeti Jezusa, danes pa mi zunaj stojimo". Marija (jezna): „Kaj ti na misel ne pride! Jezušček gotovo še ni rojen; saj zvon pri patrih še ni zazvonil." Elizabeta (ponosno): „Prav gotovo je že rojen. Snoči, ko so sestre zapustile cerkev, sem šla prav do jaslic in sem videla, da sta bila Jožef in Marija že v hlevcu. V jaslicah ob kravici pa je ležalo belo platno. Prav gotovo je Jezus ležal pod platnom, ker je bilo tako mrzlo. Zato pa zdaj še spi." Zdaj se oglasi samostanski zvon in naznanja zgodnjim obiskovalcem: „Jezus je rojen." Pater misijonar odpre cerkvena vrata in ljudje, ki so tako dolgo in hrepeneče čakali, smejo vstopiti. Elizabeta je pokleknila najprej pred tabernakelj in počastila nevidnega Jezusa. Potem se je prerila prav tja do jaslic. Kmalu za njo je prišla Marija. O sreče! Ljubko božje detece je ležalo v jaslicah, razprostiralo ročice in se smehljalo. Ubogi Jezušček: na slamici in suhi travici leži! Ponosna je Elizabeta in zašepeta: „Ali nisem prav vedela, da sta Jožef in Marija bila prišla in to že snoči?! Poglej Marijo, še danes je videti trudna." Marija (čudeč se): „Ah, kako sladko je to Dete! Belo oblekco ima, a zelo revno." Potem pogleda po sebi in vidi svoj predpasnik, ki je bil pravtako reven. Sv. maša se začne ob 4. uri. „Molči zemlja, molči nebo!" pojo verniki. Dva patra obhajata ljudi. Tudi otroci pristopijo k obhajilni mizi. Jezus jim bo dal notranjo modrost, moč in veselje. Marija je stara 6 let, Elizabeta 7. Sv. maše se vrste druga za drugo, sv. obhajilo se deli nepretrgoma dalje. Po glavni sv. maši obhajajo 3 gospodje in še vedno je dosti tistih, ki pristopajo. Mnogi so prišli zelo^ daleč. Otroci porabijo priliko, da morejo iz cerkve, držeč se za roke, da jih val ljudi ne potegne nazaj v cerkev. Naposled so zunaj. Marija: „Toliko, da me niso pohodili." Elizabeta: „Vsa sem mokra, kot da me je kdo potegnil in vode." Marija: „Ali si prebrala, kaj je stalo napisano na papirju pri jaslicah?" Elizabeta: „Ali ne znaš sama brati?" Marija: „Znam že, toda to je bilo z roko pisano, jaz pa berem samo tiskano". Elizabeta: „Pridi, poprašali bova pri Banebikirovih." Črna sestra jima razlaga: „Poglejta, mali Jezus pa že zna brati in pisati. Tole je zapisano: Jezušček prosi dobra srca za kak milodar, da bi se mogla zidati sirotišnica za otroke, ki bi bila lepša kot kaka štalica; kajti otroci umirajo, ker nimajo nege." Takoj drugi dan so naši kristjani naredili po Jezuščkovi besedi in od svojega bornega zaslužka položili 60 Din na jaslice. Pač vedo, da sirotišnice res potrebujemo. Toda vse poslopje bo stalo 200 tisoč Din. Kdo v Evropi hoče kaj prispevati za uboge afriške otroke? o (t MAHIJA TEJILZJJA LLDOCHOVSKA V-—' jUilncme cmoliKie- Jo c/CM« lonjorosfijo xo jluzdbtjicC Or 1 v* o ' bOZJG $ o * O ( 'O 1862. Padla sem na kamenite stopnice in sem si pri tem težko ranila nogo, tako, da skoro pet dni nisem mogla nič na nogo stopiti. Nato mi je dala č. s. prednica podobico z relikvijo častite ustanoviteljice Klaverjeve družbe, Marije Ter. Ledochowske in mi je rekla, naj jo navežem na rano. Storila sem tako in že po 4 do 5 urah nisem čutila nobenih bolečin ter sem lahko stala. Skoro od veselja sem vsled tega jokala. Čez štiri tedne je bila rana popolnoma zaceljena, pa nisem imela nikakih bolečin. Misijonska sestra iz Bazutolandije. V neki zelo važni zadevi pri študiranju sem se zatekel k služabnici božji Mariji Tereziji Ledocliowski in sem bil na njeno priprošnjo očividno uslišan. Iskreno se služabnici božji zahvaljujem, se ji še nadalje priporočam in pošiljam v zahvalo mal dar za misijone. Š. O. iz V. pri Celovcu. Zahvaljujem se Mariji Tereziji za zboljšanje zdravja ter pošiljam obljubljeni dar. Priporočam se še nadalje njeni priprošnji. H. K. Vrhnika. Iskrena zahvala služabnici božji za hitro pomoč, darujem v zahvalo dar za odkup sužnja in za misijone. I. M. Vič. Priporočila sem se M. Ter. in sem bila uslišana. Zahvaljujem seji, pošiljam dar za misijone ter se še nadalje priporočam. Slovenka iz Zagreba. Prisrčna zahvala služabnici božji Mariji Ter. Ledochowski za izprošeno zdravje moji materi in meni. Izpolnjujem svojo obljubo in pošiljam dar za misijone. Priporočam se ji še. N. V. iz bližine. Priporočila sem se Mariji Ter. v neki težki bolezni in sem bila uslišana. Izpolnjujem obljubo in prosim objave v „Odmevu". V. M. B. Jul. Benečija. Zahvaljujem se Mariji Ter. za uslišano piošnjo in pošiljam misijonski dar. N. N. Ljubljana. Na priprošnjo Marije Ter. Ledochowske sem bila že mnogokrat uslišana. Iskreno se ji zahvaljujem in prosim objave v „Odmevu", da bodo vsi ljudje vedeli, kako služabnica božja rada pomaga. Priporočam se ]i še. N. N. Koroško. V bolezni sem se zatekla k služabnici božji Mariji Tereziji ter sem bila uslišana. Zahvaljujem se ji in pošiljam dar za misijone. E. E. Ljubljana. Zahvaljujem se služabnici božji, da mi je pomagala v neki nujni zadevi. Pošiljam mal dar in prosim objave v „Odmevu". F. P. Sv. Lovrenc na Poh. V zahvalo za dobljeno zdravje na priprošnjo služabnice božje Marije Terezije pošiljam dar za misijone in se ji še priporočam. M. Š. Vič. Priporočala sem se Mariji Tereziji v neki važni zadevi in sem bila uslišana. V zahvalo pošiljam botrinski dar za krst za-morčka, za en katekizem zamorčku in za kruh sv. Antona. Priporočam se ji še v neki drugi važni zadevi in obljubljam dar, če bo prošnja uslišana. C. B. L. Petrovče. Prip. uredn. V popolnem soglasju z dekretom Urbana VIII. izjavljamo, da se v vsem, kar v zgoraj omenjenih uslišanjih kaže na čudežno ali slično, popolnoma podvržemo sodbi sv. Cerkve. Služabnici božji Mariji Tereziji Led6chowski se priporočajo: I. I. Med. Gor. za zdravje dveh fantkov, obljublja dar, če bo prošnja uslišana. — N. N. za zdravje v družini in za spreobrnjenje neke osebe. — R. H. Ljubljana, za ljubo zdravje, obljublja dar. — M. T. Ljubljana v neki važni zadevi, obljublja večji dar za misijone, če bo prošnja uslišana. — M. B. Fara pri K. za ozdravljenje večletno bolezni, obljublja dar. — P. M. Ljubljana v neki važni zadevi in obljublja dar. Za „Ledochowskino spominsko kliniko." Da bi pomagal ubogim bolnikom v svojem misijonskem področju, zlasti pa revnim otrokom, ima P. Klayle, oblat Brezmadežne, v načrtu, da sezida priprosto bolnišnico. Takole piše: „Veliko zaupanje imam do pokojne Marije Terezije Ledochowske. Vsi tukajšnji otroci jo poznajo, ker jim večkrat pokažem njeno sliko in ob raznih prilikah o njej govorim. Nameravano kliniko bom imenoval „Ledochowskina spominska klinika". Kdo želi kaj prispevati, da se uresniči ta lepi načrt? Kronika. Slovenski misijonar iz Afrike v Ljubljani. Dne 20 novembra je obhajala Ljubljana veliko misijonsko slavnost. Imela je v svoji sredini afriškega misijonarja, veleč. P. Jožefa Musar-ja. Slovesno in z velikim navdušenjem ga je vsa Ljubljana pozdravila. P. Jožef Musar je iz Kongregacije misijonarjev Sinov presv. Srca ter je bival dvanajst let kot misijonar med zamorci. Letos, ob priliki volitve novega vrhovnega predstojnika je bil poklican tudi on v Evropo k volitvam. Pa, česar se niti najmanj ni nadejal, se je zgodilo, on sam je je bil izvoljen za vrhovnega predstojnika. Zelo je ljubil svoje uboge zamorce, imel je že vozni list, da se popelje zopet nazaj v Južno Afriko, vikariat Lvdenburg, pa ni mogel več nazaj v ljubljeni misijon. Mesto sebe je novi vrhovni predstojnik poslal nekega drugega svojih misijonarjev. Slavnost v čast dolgoletnemu afriškemu misijonarju in novoizvoljenemu vrhovnemu predstojniku misijonarjev Sinov presv. Srca se je vršila v veliki dvorani hotela „Union". Vsi prostori so bili polni. Med prisotnimi smo videli odlične ljubljanske osebnosti, zlasti razveseljiva pa je bila udeležba častite duhovščine, bile so častno zastopane vse moške redovne kongregacije. Najprej je pozdravil častitega g. misijonarja mali križar s pogumno in lepo deklamaeijo »Pozdravljen misijonar". Nato so nastopili križarji, ki so ljubko zapeli več pesmic nabožne in otroške vsebine. Del pesmic je spremljal mali križar na harmoniko. Nato je sledila igrica „Pozdrav iz Afrike", v kateri so nastopile učenke Lichtenturnovega zavoda kot ljubke zamorske deklice. Bile so res črne kot saje v peči, le zobki so bili beli. Prizorček je bil prav posrečen. Luštkani „zamorčki" so peli, deklamirali, molili in rajali, da jih je bilo veselje gledati. Tudi tu je ena kodrolasa zamorska deklica igrala na harmoniko, druge pa so rajale in skakale. Ena teh zamorskih deklic je še deklamirala pesmico: „Kdo prešteje solze vroče?" Sedaj je pozdravil gorečega afriškega misijonarja tudi stolni kanonik in župnik preč. g. Dr. T. Klinar. Opisal je velike dosedanje zasluge in uspehe č. P. Musar-ja ter mu ob koncu obljubil, da bomo Slovenci spemljali njegovo delovanje v Afriki z molitvijo in darovi. Za tem je P. Musar predaval s toplo besedo o razmerah v Afriki in o velikih uspehih, pa še v večjih nalogah, ki čakajo tam katoliško Cerkev in katoliške misijone. Pazveseljivi so bili darovi, katere so obiskovalci prostovoljno prispevali za uboge afriške misijone. Dolgoletnemu afriškemu misijonarju želimo božjega varstva in pomoči v njegovi novi odgovorni službi! Ponatis člankov iz „0dmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Ljubljani. Predstavnik in odgovorni urednik: prof. Fr. Sal. Watil, Kranj. Za tiskarno Tiskovnega društva v Kranju : Jos. Linhart. XII.32. - 7.600 „Odmevu" za 30 lelni jubilej. Prijatelj, saj veš, da obhaja letos dragi „0dmeva 30 letnico svojega obstoja? Pa boš vsaj nekaj malega podaril neutrudnemu misijonskemu poslancu za njegov lepi jubilej! Kaj bi to bilo? Nič velikega ne prosi, saj ve, da je sedaj težko. Pa tudi „0dmev" ti za to darilce ne bo ostal dolžan, oziroma služabnica božja Marija Terezija Led<5-chowska, katera je v svoji apostolski vnemi in misijonski gorečnosti pričela izdajati „Odmev iz Afrike", ti bo gotovo s svojo priprošnjo v nebesih bogato povrnila! Če si na priprošnjo služabnice božje prejel kakšno milost, ali pa želiš, da bi ti izprosila kakšno posebno milost, daj, pridobi njej na ljubo vsaj enega novega naročnika „Odmevu iz Afrike" kot »jubilejni dar", ali pa pošlji skromen prispevek za „sklad Odmeva iz Afrike". Dosmrtni naročniki I Kdor želi postati dosmrten naročnik „Odmeva" ter ostati misijonu zvest do groba, naj plača enkrat za vselej Din 300'- Kdor zmore, vsakemu toplo priporočamo. Tako ne boste imeli nič več skrbi, kedaj bo treba obnoviti naročnino. Afriški misijonarji'pa bodo vse življenje za vas molili. Za dober šivalni stroj * znamko „Singer" iskreno prosi slovenski misijonar v Afriki, P. Franc Moršer. Kdor bi bil tako velikoduSen in mu hotel takega podariti, naj to naznani Družbi sv. Petra Klaverja, katera rada oskrbi pošiljatev v Afriko. Kaj misli sv. Oče o misijonski Družbi sv. Petra Klaverja? Slavno vladajoči papež Pij XI. je že neštetokrat dokazal svojo res očetovko ljubezen naši skromni misijonski družbi. On, ki ga tako radi imenujemo »misijonskega papeža", je že ponovno poslal svoj apostolski blagoslov Družbi sv. Petra Klaverja in vsem njenim sotrudnikom in sotrudnicam. Namen Družbe sv. Petra Klaverja je, pomagati razširjati božje kraljestvo po vsej črni Afriki, dokler se ondi ne spreobrnejo vsi narodi. Zato podpira na vse njej lastne načine uboge misijone istotarn in odicupuje zamorske sužnje. Vsak lahko pri tej misijonski družbi sodeluje in pomaga reševati duše, odkupljene z drago Krvjo Jezusovo. ki bi se rade popolnoma posvetile misijonski ® službi, naj prosijo sprejema pri vodstvu Družbe sv. Petra Kla.erja. Starost 16-26 let. „Pomožne misijonarke za Afriko" imajo redovne obljube in žive po pravilih, ki so jih papež Pija X. 1. 1910 končno veljavno odobrili. Popolni odpustek za ude Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: 6. januarja, na praznik sv. Treh Kraljev. 2. februarja, na Svecnico. Zahvale. Presvetemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu, Mariji Pomočnici, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Mali Tereziki, služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski in drugim nebeškim patronom: N. N. Slov. g. se iskreno zahvaljuje za prejeto milost, pošilja za afriške misijone 20J Din in se še priporoča; N. N. za mnoga uslišanja; K. U. Ižakovci, za srečno ozdravljenje v grlu brez operacije; N. V. Studenice, za uslišano prošnjo, dar 100 Din; M. Š. za uslišano prošnjo v dušnih in telesnih potrebah in se še priporoča; M. M. zahvala in prošnja za zdravje v glavi, obljublja še dar; M. B. Stara Loka, za uslišano prošnjo, se še priporoča v raznih zadevah; K. B. G. za uslišano prošnjo v družinskih razmerah; M. Č. Dravograd, za uslišano prošnjo, dar; N. N. Ljubljana, za dve uslišani prošnji v važni zadevi, dar; M. N. Ma-kole, za večkratno pomoč v raznih težkih zadevah. Ostanite zvesti »Odmevu'4! Pridobivajte mu novih naročnikov!