št. 22 (1001) Leto XX. NOVO MESTO, četrtek, 29. maja ^ M	1969
mmmm
Ivica Jakše
najhitrejša pionirka v Sloveniji
22. maja je bil v IJublJanl relik mednarodni atleteld mltintr ALPE-ADRIA, na katerem so nastopili nekateri na>tx>ljSi evroi>-ski atleti. Med pnogramom mitinga so nastopili tudd pionirji, ki 90 se uvnstila na to kroliteitno prvenstvo prek področnih naato-pov.
Dolenjsko sta letos zastopala IVICA JAKŠE iz Vavte vasi to VLADO SVENDER iz Novega mesta. Oba mlada atleta sta dosegla več, ko>t smo pričakx>vaiU. Nadarjena in skromna Ivica je osvojila prvo znesto z odličalm rezultatom (60 m je pretekla v 6asu 7,8 sek>, ki ^ nov dolenjslkil članski, mladuiGki in pionirk rekond.
Mladima atletoma iskreno čestitamo in jima žeUmo še več podobnih usp^iov!
Južna magistrala obljubljena
Zaradi dokazane upravičenosti gradnje ceste JU2NA MAGISTRALA je upravni odbor sklada federacije za. kre-ditiranje razvoja nezadostno raKvitiih obmodij skienil zago-txmti pogoje za izdelavo glavnega načrta, da bi potem ta objekit (ikot eden izmed preotnostaiili) kandidiral za finanoirarnje iz drugega dela posojil mednaroclne banke. Tako je zanesljivo, tr^ časo-pds Večernje novosti, da bo cesta od Ljubljane prek Plit-vic, Bihaća in Sarajeva do giSke meje kmalu postila stivamosit, čeiprav ne ustreza emaJco interesom vseh republik.
J.
{....:
E
Iz tovarne zdravil KRKA je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher s spremstvom odšel v IMV. Na sliki: podpredsednik izvršnega sveta dr. France Hočevar, Lidija šentjurc, predsednik Sergej Kraigher in direktor IMV Jurij Levičnik.
Predsednik
Kraigher med nami
Obiskal je podjetji KRKO in IMV, bolnišnico ter Dolenjski muzej, govoril pa je tudi vodilnim ka> drom občine
22. maija Je predsedsvtlc skupščine SRS Sergej Kraig-hetr obisikad novomeško ob& no. S soprogo Lidijo Sent> jure in dr. Erancebom Hočo-varjem, podpredsednikom iz-(Nadaljevanje na 4. str^
Sevnica pred svojim velikim dnevom
8. junija bo na veliki proslavi stoletnice slovenskega tabora govoril podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej - Izredno bogat program
Sevnica te dni že živi samo za veliko praznovanje; stoletnico pomembnega tabora — zborovanja Slovencev, ki je pripomogel k narodnemu prebujanju. Dan pred glavno proslavo bo občina praznovala tudi občinski praznik, ki so ga izjemoma prestavili na ta čas.
Program prireditve, ki bo dan bo v Krmelju izbirno trajala od 1. do 8. junija, je družinsko tekmovanje v ri-zelo obsežen in bogat. Prvi bolovu ter ribiški piknik, na
PROSLAVA DNEVA MLADOSTI — Učenci osnovne šole »Savo Kladnik«, predšolski otroci in člani mladiiiskih aktivov so za letošnji dan mladosti izvedli na igrišču TVD Partizan v Sevnici dveumi program, v katerem so prikazali svoje dejavnosti. Posebna skupina je plesala narodne plese. Ravnatelj šole Jože Bogovič je izročil mladini priznale Onkološkega mštituta iz Ljubljane, ki se na ta način zahvaljuje za pomoč pri zbiranju denarja. Zmagovalcem tekmovanj so podelili tudi diplome. (Foto: A. Železnik)
„Pozdrav zletu“ je že na poti
Blanci pa mladinski namiznoteniški turnir.
2. junija bo v Sevnici gostovala ljubljanska Opera s pevci:	Ladkom	Korošcem,
Vilmo Bukovčevo, Rudolfom Franclom idr. 3. jvmija bo medobčinsko strelsko tekmovanje, 4. jimija pa otvoritev gospodarsko-industrijske razstave v gasilskem domu, razstave kmetijskih strojev, filatelistične in numizmatične razstave ter otroške galerije na gradu, 5. junija bo medobčinsko tekmovanje k^lja-čev.
6. jvmija bo v Sevnici nastopilo Setnjakobsko gledališče iz L(jubljane z igro »Sosedov sin«.
Na dan občinskega praznika, 7. jimija, bo najprej slavnostna seja skupščine, zatem odkritje spominske plošče ob stoletnici tabora, otvoritev novih prostorov Ko-
(Nadaljevanje na 5. str.)
Malega Roberta je rešil vojak Pilić
24. maja se je skupina otanok iz Loke pori Gmomlju igrala o(b LaiMnji. OkoSd 16. ure pa je 15-mesečnd Rotoert Hočevar zdrsnili ob blatu in se pogrezM v vodo. Otroci so ziačeili kričati, tako da Jih je slišal vojak Slofbodan Pilič, U se je slučajno mudil v bližini. Talkod je pfrisikačia na pomoč in rešil malega Roberta gotove smrti.
'•♦v *
. i '
Prejšnji teden je arheolog Dolenjsk^;a mu-
zeja Tone Knez odpremil v restavratorje
delavnice Centralnega muzeja v Mamz najlep-
še in najdragocenejše lanskoletne arheološke
najdbe iz halštatsddh gomU na Znancevih nji
vah T Novem mestu. Za novomeške najdbe je
to posebno priznanje, saj v te delavnice spreje-
majo le najvrednejše evrop^e izkopanme.
Na povratku iz Mainza pa je kustos T. Knez
pripeljal na novo restavrirani slavni halštat*
cdd oklep iz Nov^a mesta, Id Je bH izkopan
Se leta 1939 v Kandiji in lani odposlan na po-
pravilo T Mainz. Na sliki: restavrirani brona-
sti oklep ilirsk^^a kneza iz Nov^a mesta iz
7. stoletja pred našim štetjem.
(Foto: Centralni muzej, Mainz)
23. maja je Iz Velike Kla-diuše krenila na pot zastava »Pozdrav zdebu«, ki se bo ustavila v števdlnilh delovnih ko lektiivnlh Bosne, Hirvatske in Slovenije. V krajih, kjer se ho ustavila, bodo člani delovnih toolektiivav siporočili pozdrav pokirovite3ju X. zleta predsednikiu Titu in vsem udeleženoeim zleta. Zastavo bodo laročili pokrovitelju 15.
juniije
stopa.
na dan glavnega na-
OD 27. V. DO 6. VI.
Do 1. junija bo pretežno lepo vreme, v nadaljnjem pa bo nestalno s pogostnimi padavinami.
Dr. V. M.
Po njivah mrgoli koloradarjev
Spomladanska dolgotrajna suša je močno zavrla rast kmetijskih pridelkov v Beli krajini, zadnje tedne pa se rast popravlja. Ob nenadni vročini, ki je izbruhnila pred snegom 20. maja, so kmetje opazili na njivah vse polno koloradskih hroščev. Teh škodljivcev kar mrgoli, zato kmetje kupujejo velike količine zaščitnih sredstev.
Državna vvaterpolo reprezentanca v Krškem
Od 3(). maja do S. junija bo t Krškem trenirala Jugoslovanska vaterpolo reprezentanoa. Od 9. do 17. Junija pa se bo tam pripravljala tudi jugoslovanska plavalna renresentanca za srečanje z Anglijo.	L. HARTMAN
5 +4^
mm
Nisem jih utegnil prešteti! So pa pr«ve kače strupenjače ■ pravimi zobmil Več na IZ, strani! (Foto: Moškon)
tedenski
mozaik
Spremembe na vasi
Kako se hranijo kmečke družine - Kaj nam kažejo podatki za povprečno jugoslovansko družino na vasi, ki ima navadno po pet članov
NASMEJANI »VELESILI« — Sodeč po široko nasmejanemu predsedniku NixoTiu in nasmehljanem sovjetskem veleposlaniku v ZDA Dobrininu se je v odnosih med ZDA in ZSSR marsikaj zboljšalo. Nixon se je nasmejal Dobrininovi šali. .Moža sta se srečala ob nekem koncertu na vrtu za Belo hišo. Telefoto: UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Predstavniki vojaškili paktov so po navadi pogovorijo več na sestankih za zaprtimi vrati, kakor potem beremo v njihovih uradnih spon>či-lih. Tudi zunanji ministri obrambnega pakta za jug;()-vzhodno Azijo (SEATO), ki so se prejšnji teden zbrali v Bangkoku, so se najbrž marsikaj pomenili brez vsiljivili poročevalcev. Toda to, kar je najvažnejše, ne more ostati tajno. In najvažnejše za pakt SEIATO je to, da se je preživel.
Druga svetovna vojna s prihodom Japoncev in potem z razsulom evropskega kolonialnega imperija je bila odločilna prelomnica za .%zijo. Kolonialne slie v prvih letih po vojni niso razumele — ali niso hotele razumeti — kaj sc dogaja. Azijski prerod jih je kmalu poučil. Toda
svojo varnost. To je ameriški zmianji muiister Rogers povedal svojim zaveznikom v Bangkoku. Kaj je povedal ameriškim zaveznikom v Sai-gonu, je več ali manj stvar ugibanja, toda znano je. «la jim je v bistvu to, da Američani ne morejo večno os-* tati v Vietnamu — ne <ato ker Amerika ni dovolj močna, da ne bi mogla vzdržati vojaško v Vietnamu še dolgo vrsto let — ampak «ito, ker Amerika izgubl.)a vie^
Nov
veter
Sodnik vrhovnega sodišča ZDA Abe Fortas je odstopil, ker je leta 1966 prejel 20.000 dolarjev od nekega sklada, če bi 2 istimi merili merili početje ameriških senatorjev, bi jih morala odstopiti polovica — pravijo kritiki. Toda kdor kroji zakone, jih po navadi zelo milo izvaja proti — sebi. Nihče v Britaniji ne stavi več prebitega penija na to, da bodo prihodnje leto laburisti spet zmagali na volitvah. Nekateri ne stavijo niti na to, da bo sedanji premier in voditelj stranke Wilson vzdržal do prihodnjih volitev Zdaj so začeli Američani in Rusi na veliko postavljati medcelinske rakete z več atomskimi naboji. Naj-itečje rakete bodo lahko mo-sile« do (i2set atomskih nabojev. Pogajanja, da bi omejili to smrtonosno dirko, pa se niso še začela. Morda &ni in drugi čakajo, da bodo izdelali take rakete, ki bodo lahko prenašale sto atomskih nabojev... Na študente na univerzi Berkelejj v Kaliforniji so vojaki streljali s Si-brami. Vojaki so nosili plinske maske, podpirala jxi so jih oklepna vozila. Doslej take metode niso kaj prida zalegle ne proti študentom ne proti Vietnamcem ... Ameriški diplomati, ki zdaj prihajajo v Saigon, so deležni apredvojaške vzgoje«, ki traja teden dni. Učijo se rokovati z orožjem za vsak primer. Morda bi bilo dobro tudi generale pošiljati vsaj na enotedenske tečaje — diplomacije... Lani so v Italiji odkrili velikansko goljufijo s ponarejenim chiantijem. Polici' ja je zapečatila nad milijon takega »vina« in pred nekaj dnevi so si ga šli sodniki o-gledovat, ne poskušat. Na veliko presenečenje so ugotovili, da je dobršen del ponarejenega vina izginil. Sodnike je v sodih pričakal pristen chianti... Po junijski vojni 1967 ao izraelski vojaki radi služili svoj rok ob Sueškem prekopu. V prostem času so se sončili in kopali. Oktobra lani so Egipčani nenadoma začeli streljati iz vseh topov. 29 vojakov, ki so gledali nogometno tekmo, je bilo ubitih. Odtlej ni več nogometnih tekem, a tudi ne sončenja in kopanja...
Med mnogimi spremembami, ki jih vidimo v življenju kmečkih prebivalcev, je vsekakor najzanimivejši način in sprememba prehrane, Ta se na vasi namreč močno menja in je čedalje podobnejša prehrani v mestu. Tudi s tem se kaže družbeno-ekonomski, materialni, socialni pa tudi kulturni razvoj vasi.
Znano je, da je povprečen Jugoslovan po porabi kruha in drugih jedi iz moke na vrhu evropskega prehrambenega seznama, med tem ko je po porabi mesa nekje spodaj. Z drugo besedo: sestava in kakovost hrane je pri nas
TELEGRAMI
CAPE KENNEDY — Trije ame-riikl astronavti so v ApoUu 10 uspešno opravili svojo nalogo. Najtežja prelzkuSnja Je bila, ko sta se dva astronavta v posebnem vozilu približala Luni na 15 km.
MOSKVA — 55 sovjetskih državljanov Je rodpisalo pismo, ki so ga izroćili tujim dopisnikom v Mo-skvi. Pismo, ki je naslovljeno, na komisijo OZN za človekove pravice, poziva svetovno organizacijo, naj se zavzame za zaSčito človekovih pravic v Sovjetski zvezi.
MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu zaseda komisija za pripravo mednarodnega posvetovanja komunističivih partij, ki se bo začelo 5. junija v Moskvi. Seje komisije so tajne.
PEKING Kitajska vlada je v načelu sprejela sovjetski predlog, da bi se obe dritavi začeli pogajati o mejnih vprafianjih. Toda Peking postavlja pogoje, med katerimi Je ta, da bi se morali pogajati o celotna problemu sovJetska:kitajsk/e meje, ne pa samo o posameznih odsekih meje.
GBENSBOHO — Nacionalna gar-da Je v naskoku zavzela univerzitetna jjo^opja v Greensboroju v Severni Karolini, v katerih so se zabarikadirali študenti. Studenti so streljali z c^n. helikopterji in le-talha pa so jih obmetavali s sol-zilcem.
HAJDEBABAD — Ciklon, ki je te dni divjal v indijski državi Andhra PradeS, Je povzročil velike povodnji. Tisoč ljudi Je Izgubilo življenje, poručenih pa Je bilo 15.000 hiš.
NEW DELHI — Svetovna zdravstvena organizacija Je sporočila, da Je lani Obolelo za kolero 50 o^tot-kov več ljudi kot leta 1967. Zarl-Iče kolere v Indiji se je premaknilo iz zahodne Bengalije v južno Indijo.
pod evropskim povprečjem. Med nami pa je kmečko prebivalstvo spet pod jugoslovanskim povprečjem, vendar pa v zadnjih letih znatno izboljšuje svojo prehrano.
Manj moke - več mesa!
Kmečke družine so porabi; le leta 1967 povprečno 824 kg raznih vrst moke. V povsem kmečkih družinah je vsak član porabil okrog 140 kg moke. Računa se, da je poraba močnatih proizvodov bila zmanjšana za 6 odst. v primeru z letom 1965.
Vsaka jugoslovanska vaška družina (imajo povprečno po 5 članov) je leta 1967 porabila 79 kg presnega mesa. To je še vedno malo, vendar za 13 odst. več kot prej. Poraba mleka je znašala 392 litrov (12 ost. več), jajc 445 (17 odst. več), sladkorja in medu 51 kg (5 kg več kot 1965).
Družine v mestih porabijo za prehrano več kvalitetnejših živil. Stiričlan^a delavska družina v mestu je porabila za 46 odst. več mesa kot povprečna kmečka družina, sladkorja za 55 odst. več, olja pa skoraj dvakrat več. Poraba moke, krompirja in fižola je na deželi precej večja. Sestav hrane na vasi se sicer izboljšuje, vendar je še vedno slabši kot v mestu.
Več kalorij
Kalorična vrednost hrane je po številu ustrezna. Je celo večja, kot v delavskih družinah. Vsak vaški prebivalec »poje« na dan 2820 kalorij. To bi bilo dovolj, če ne bi vir teh kalorij bil preveč enostranski. Komaj četrtina vseh kalorij je živalskega izvira, vse drugo pa rastlinskega, zlasti žita (87 odst.). Znanstveniki sodijo, da bi moral biti odnos rastlinskih in živalskih kalorij ena proti ena. To pomeni, da bi moral vsak prebivalec na vasi pojesti letno 80 kg mesa — torej toliko, kolikor ga sedaj poje vsa družina.
Pa tudi v samih vaseh so velike razlike. Okrog petina
članov družine ima svoj dohodek v mestu ali drugje zunaj doma. Tudi to vpliva na kakovost prelirane, največkrat ugodno.
Nasploh pa si kmečke družine večino svojih živil priskrbijo iz lastnega pridelka. Le tam, kjer so člani družine zaposleni tudi v gospodarskih dejavnostih, kupujejo več hrane v trgovinah. Sploh tista vaška družina, ki ne živi samo od kmetijskega dela, hitreje spreminja način svojega življenja in se skuša približati ravni, pogojem in načinu življenja družin v mestih.
S. V.
Po osmem sejmu »Alpe-Adria«
18. maja so v Ljubljani zaprli 8. mednarodni sejem »Alpe—Adria«, na^ katerem je uspešno razstavljala vrsta proizvajalcev iz obmejnih pokrajin Avstrije, Italije in Jugoslavije, razstavljali pa so tudi podjetniki iz Anglije, CSSB, .Danske, ZR Nemčije, Švice in Lichtensteina. Sejem je znova doprinesel h krepitvi blagovne izmenjave in k utrjevanju medsebojnega, spoznavanja ter sodelovanja.
ena izmed »belih« velesil, ki sicer ni bila kolonialistična v »klasičnem« smislu besede — ZDA — je bila na knncu vojne s tisoči ladij, desetti-soči letal, stotisoči vojakov in z atomsko bombo nesporna gospodarica necelinskega dela Azije in Tihega oceana.
‘ Prav zaradi svoje velike moči so Združene države mislile, da bodo iahko oblikovale azijski prostor »po svoji volji in podobi«. Toda šele cdaj, po toliko letih strašne vojne v Vietnamu, ki pomeni vrh njihovih azijskih zablod, se je Washingtonu začelo svitati. da so bile skoraj vse milijarde dolarjev, zmetane v brezno Dullesove doktrine o »brzdanju« komunizma, propadla investicija. Zakaj ZDA so se ves čas po dragi svetovni vojni bojevne v Aziji proti nečemu, kar so imele za komunizem, oziroma 80 trdile, da je komunizem.
Brez dvoma, komunizem je zmagal na Kitajskem in v Severnem Vietnamu in na Severni Koreji. Toda komunizem kot mednarodna zarota, ki jo vodijo iz enega središča — Dullesov nauk — to ni bil. Bilo je (gibanje, ki ga nekateil imenujejo azijski nacionalizem, drugi drugače. Bil je »novi val«, ki je preplavil Azijo, val neodvi.snosti. Kako si je sicer mogoče razlagati, da nekomunistična Indonezija 8e danes noče nič slišati o vojaških paktih? Ali Indija ali Burma?
Američani so začeli spoznavati, da ne mo?^jo več biti »svetovni orožnik«. Ne morejo, ker kratko malo celo oni niso tako močni. Zato se skušajo zdaj izvleči iz Vietnama, ne da bi morali v celoti odpisati vseh svojih orjaških investicij tam. Svojim zav»*z-nikom v SRATO govorijo, da bodo ZDA Se naprej stale za njimi, da pa morajo predvsem sami poskrbeti m
namsko vojno v Ameriki. Ameriško ljudstvo je naposled dodobra spoznalo, da je vietnamska vojna najbolj »nepotrebna« vojna v ameriški zgodovini in po vsej verjetnosti edina, iz katere Američani ne bodo izšli kot zmagovalci.
v nedeljo 1. junija bodo Trancoski volilci glasovali za novega predsednika republike, ker je predsednik de Ga-ulle konec aprila odstopil, ko so Francozi na referendumu zavrnili njegov predlog upravnih in socialnih reform.
v slabem mesecu dni po de Gaullovem odstopu sc je položaj v Franciji v nekateiih ozirih razčistil, v drugih pa še bolj zapletel. Razčistil se je v tem smislu, da je ^daj francoska desnica dobila dva kanditlata. Prvi je bil znan od samega začetka. To je Pompidou, bivši ministr.ski predsednik v de GauUovi vla* di. Drugi kandidat, predsednik senata Poher, se je po kratkem omahovanju odločil, da bo kandidral, ko so mu rezultati anket javnega mnenja povedali, da ima precej upanja na izvolitev. Povedan li so mu celo to, da bo znub* gal, če bo prišlo do drugih volitev. (V Franciji .se morajo volitve ponoviti, če kandidat za predsednika na prvih volitvah ne dobi absolutne večine).
Francoska le\’ica je v dosti slabšem položaju. Kakor se ni znašla lani po majskih Studentovskili nemirih v Parizu, tako Je ostala tudi zdaj razcepljena. Zdaj še i>olj. ker Je okupacija CSSR Se povečala nezaupanje med nekomunistično levico in komunisti. Zato ni potrebno ugibati, kdo bo v nedeljo zmagal v Pranci.ti. Zmagala bo desnica ob nodnoH srrdhie.
I tedenski notranjepolitični.pregled - tedenski notranjepolitični pregled
I
■ TOVARIŠ TITO, SE NA »INOGA LETA! Ob dnevu mladosti in svojem 77. rojstnem dnevu je predsednik Tito v nedeljo v Belem dvoru v Beogradu gostil pionirje, mladince, predstavnike delovnih in družbenopolitičnih organizacij iz vse države, ki so mu prišli čestitat.
Pionirjem je Tito želel vse najboljše v prihodnosti. 2elel je, da bi bili dobri učenci, strokovnjaki in draavljani. Pri tem so mu slovenski pionirji pokazali dnevnik s 720 km dolge poti, ki jo je prešla kurirčkova pošta.
Predstavnikom mladine je Tito dejal, da rsičimamo na mlade ljudi. Dejal Je, da si bo prizadeval izpolniti željo mnogih mladih, naj bi Imeli v prihodnje več mladinskih akcij.
Delegati iz vseh republik so ga vabili, naj spet pride na obisk. »Pridite v Novo mesto, v Maribor, v Kranj«, so ga vabili Slovenci. »Saj v Kranj tako večkrat prideva«, se je nasmejala Jovanka.
Pogovor je tekel *elo sproščeno, pogosto v šalah. Ko so mu predstavniki beograjskih kolektivov zaželeli zdravja, dolgo življenje, da bi manj delal in več počival, je Tito odvrnil:
»Saj sem vendar zdrav! Niti revme nimam več v nogah, pa ne morem več napovedovati vremena. Veste, kot država imamo veliko .uspehov. V tem čutim tudi del svojih uspehov. Kadar pa je človek pri delu in v tistem, za kar se bori, uspešen, mu to daje moč in zdravje. Naša dežela se hitro raz-
vija. Kraji in ljudje naglo napredujejo, pa čeprav naši ljudje velikokrat vidijo samo tisto, kar je slabša, pa čeprav imamo toliko dobrega in pozitivnega.«
■ ZBOROVANJE V UMAGU —
V nedeljo je bUo v Umagu velikci zborovanje ob 25-letnici ustanovi^ tve italijanske unije za Istro in Reko in 50-letnici ZKJ, SKOJ in sindikatov. Zborovanja se je udeležilo kakih 30.000 prebivalcev Istre in Slovenskega primorja, kjer živi italijanska manjšina v enakopravni skupnosti s hrvaškim in slovenskim
„Postanite dobri strokovnjaki in državljani"
življem. Navzoči so bili tudi številni antifašisti in demokrati iz Italije. Na zborovanju Je govoril član sveta federacije in član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj. Med drugim je poudaril, da Je Italijanska imija za Istro in Reko čedalje bolj tudi oblika samoupravne organizacije pripadnikov italijanske narodnosti.
■ USPEŠNA VARNOSTNA SLU2-
BA — Predsednik republike Tito Je sprejel predstavnike varnostne službe in Jim ob 25-letnici te službe čestital k uspešnemu delu. Ob tem je Tito poudaril pomen stro-
kovnega usposabljanja pripadnikov te službe ter dejal, da morajo imeti pri svojem delu več podpore kot doslej. C^ozoril Je tudi na večjo budnost, ker ponekod prelahko in preveč strpno gledajo na razne negativne pojave.
■ RATO DUGONJIĆ PROSIL ZA RAZREŠITEV — Predsednik zvezne konference SZDL Rato Du-gonjič je zaprosil, naj ga razrešijo te funkcije. Svojo željo je utemeljil s preobremenjenostjo, saj je hkrati tudi član predsedstva ZKJ in poslanec zbora narodov zvezne skupščine.
■ SEJA CK ZKS BO 3. JUNIJA — Na svoji VI. seji bo centralni komite ZK Slovenije dne 3. junija razpravljal o razvoju samoupravljanja in sodobni organizaciji dela.
■ KONGRES SAMOUPRAVLJAI^ CEV PRIHODNJE LETO — Vse
kaže, da bo II. kongres jugoslovanskih samoupravljavcev oktobra prihodnje leto, v okviru 20-letnjce uvedbe delavskega samoupravljanja.
■ J02E LAMPRET UMRL — V petek Je umrl profesor teološke fakultete v Ljubljani Jože Lampret, ki je bil med vojno verski referent slavne XIV. divizije.
■ NA TUJEM ŽIVI PET MILIJONOV JUGOSLOVANOV — Računajo, da živi v šestdesetih državah po svetu kakih 5 milijonov Jugoslovanov, ki so se tja preselili že pred drugo svetovno vojno. Tistih, ki so se v zadnjih letih začasno zaposlili v tujini, je 400 000, od tega samo v ZR Nemčiji 200.000.
Naše turistično gospodarstvo
»... Kot revolucionarji smo začeli in kot revolucionarji želimo naše življenje tudi končati...« je dejal tovariš Tito, ko je 29. novembra 1951 skupaj s tovarišem Mošom Pijadom in Borisom Kidričem sprejel red junaka socialističnega dela od prezidija Ljudske skupščine
Zmeraj z ljudstvom
S krepitvijo samoupravljanja pri nas se je pospešila borba proti birokratizmu. Tisto, kar je v povojnih letih bilo posebno 2mačilno za našo Partijo, je to, da se je zelo zgoclaj in odločno, odicrito spopadla z birokratizmom in da je že v prvem trenutku opozorila na prava sredstva in pota, da ga premikamo.
'k Boj zoper birokratizem
Zveza komimlstov je opozorila, da se birokratizem enako povezuje z eta-tistično-lastniškimi odnosi kot s slehernim lastniškim monopoliismom. Partija je tudi opozorila na to, da vodilne funkcije niso same po sebi vir birokratizma, ampak da so to določene karakteristike družbenih odnosov.
Partija je birokratizmu napovedala vojno, in sicer tam, kjer je edino lahko zmagala. Odločno je začela obravnavati etatistično-lastniški monopol, tako v njegovih državno-monopolistič-nih kot tudi grupnih manifestacijah, m je prešla na ideološki in politični boj proti pojmovanjem in njihovim nosićem, ki so podpirali takšno usmeritev družbenega razvoja.
Ko je Kardelj nekoč govoril o povojnem razvoju Partije in njenem delu, je poudaril, da se prav nobena dnižba ne more razvijati premočrtno. Pred sleherno kvalitetno sprejnembo v družbenih odnosih so morale biti prej spremembe v družbeni,*material-ni in ekonomski strukturi. Tudi naša socialistična družba je organizem, ki se razvija v takih protislovjih. Ta pro-
tislovja so se uveljavljala toliko bolj, kolikor hitreje in neenakomemeje se je naša družba razvijala. Zato so se tudi težave m problemi pojavljali v splošnejših oblikah.
ir Mladost naše partije
Izhajajoč iz dejstva, da se svet okrog nas neprenehoma spreminja, da ga spreminjajo ljudje in da se obenem z njim spreminjajo tudi sami, je Zveza komunistov Jugoslavije spoznala, da je bistvena značilnost takšne ustvarjalne revolucdoname partije, kot je komunistična, v tem, da mora biti ^osobna občuti^ti te spremembe in da v spremenjenih pogojih prilagodi tudi svojo politiko, organizacijo in metodo dela. Ravno v tem je nepretrgana mladost naše Partije, njena vitalnost in čvrsta povezanost z življenjem.
Tako je nastalo tudi samoupravljanje ter gospodarska in družbena reforma kot imperativni razvoj naše družbe.
»Da bomo,« piše v Programu ZKJ, »izvršili svojo zgodovinsko vlogo v ustvarjanju socialistične družbe v naši deželi, moramo vse svoje moči posvetiti temu cilju, biti kritični do sebe in svojega dela, biti nepomirijivi nasprotniki dogmatizma in zvesti revolucionarnemu duhu marksizma. Nobena stvar nam ne sme biti tako sveta, da je ne bi mogli izboljšati in da se ne bi umaknila tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodn6, še bolj človeško.«
B. Lalic D. Radovanovič
Po najnovejših napovedih obeta postati letošnje turistično leto rekordno, nanj pa se marsikje še nič kaj vneto ne pripravljajo, dasiravno je turizem pomembna gospodarska veja - Tudi v naših krajih: premalo resničnega sodelovanja med gostinskimi podjetji!
Za letošnjo turistično sezono imamo v vseh turističnih objektih okrog 500.000 postelj. Od tega v hotelih, pretežno B kategorije, okrog 100.000, kakih 200.000 v privatnih hišah, okrog 100.000 pa jih imajo delavski, mladinski in otroški počitniški domovi.
Druga ležišča odpadejo na toplice in klimatska zdravilišča, motele, prenočišča, gostišče in podobne objekte, će temu dodamo še blizu 200.000 mest za postelje v kampih, dobimo celotno število vseh namestitvenih možnosti, ki jih ima na razpolago naše turistično gospodarstvo.
Negostinske usluge
Tujec preživi v naši deželi povprečno okrog 5 dni in potroši dnevno kakih 10 dolarjev. V primeru z drugimi deželami, ki imajo razvitejši turizem, je to malo. Toda pred desetimi leti je tujec pri nas
potrošil dnevno 5 dolarjev in ostal manj kot štiri dni. Neugodno je to, da domači in tuji turisti še zmeraj največ potrošijo za ležišča in hrano, kar pomeni, da so negostinske usluge — zabava, šport, trgovina, spominki in podobno — še zmeraj premajhen vir dohodkov. *
Ugoden razvoj turističnega prometa velja predvsem za Jadransko obalo, medtem ko turizem v notranjosti celo peša. V letoviščih vzdolž Jadrana ostanejo tako domači kot tudi turisti pKJvprečno tudi po dva, tedna, v notranjosti pa precej manj.
Od kod prihajajo in kam gredo
Domačih turistov je lani bilo največ iz Srbije (2,136.000) in Hrvatske (1,337.000. Iz Slovenije jih je bilo 938.000, kar je za okrog 37.000 turistov več kot iz Besne in Hercego-
vine. Iz Makedonije jih je bi-
lo	460.000, i^ Črne gore pa 178.000.
Tuji turisti prihajajo iz 30 dežel, malone iz vseh delov sveta, največ pa jih je iz Evrope, zlasti sosednih dežel. Na prvem mest'i je Zvezna republika Nemčija (800.000), Italija (625.000) in Avstrija (500.000). čehoslovaška, Francija in Anglija so imele vsaka nad 200.000 turistov, Ho-lancija, ZDA in Madžarska pa so imele v naših letoviščih la ni več kot 100.000 turistov.
Največ turistov, domačih in tujih, prihaja na naše morje. Domači turisti bivajo tukaj pretežno v delavskih počitniških domovih in privatno, tudi pa v hotelih in kampih.
S. P.
Letos 200.000 ton cementa iz Trbovelj
Trboveljska cementarna bo letos proizvedla okrog 200.000 ton cementa; od tega bodo ' dobila gradbena podjetja 91.625 ton, trgovske organizacije 95.090 ton, za reprodukcijo pa je rezerviranih 13.285 ton.
Ne morejo-ali ne marajo?
Elektrika je za kmetovalce predraga - Vsak kmet bi sl rad pomagal s stroji, če bi jih lahko kupil in vzdrževal
Na posvetovanju o elektrifikaciji kmetijstva, ki je bilo pred kratkim v Radencih, so se mimogrede ustavili tudi pri vprašnju, ali za kmete elektrika ni predraga. Ker niso mogli sprejeti sklepov, obveznih za elektropodjetja, so jim le svetovali, naj proučijo in upoštevajo gospodarske račune kmetov.
Ugotovitve, da bi za elektrifikacijo raandih del v kmetijstvu bile potrebne večje kmetije od sedanjih, so točne. Kdor dela tak račun, pa ga dela brez krčmarja. Iz sedanjih malih kmetij ne bodo kmalu nastale le velike. Torej bo treba še dolgo čakati na večjo porabo elektrike v kmetijstvu ali upoštevati sedanje in spremeniti nekatere stivari. Upoštevati bo treba tudi''predloge kmetov.
Kmetje bi bili še kar zadovoljni s ceno elektrike, če ne bi bilo treba plačevati dodatnih prispevkov. Eelektro-podjetja omejujejo priključitev elektromotrjev z večjo močjo kot štiri kilovate s posebnim prispevkom. Posebni prispevek pa bi kmetje še preboleli, če se ne bi še naprej vlekli mesečni ali dvomesečni prispevki ob plačilu porabljene elektrike. T& prispevek je namreč pogosto višje od vrednosti porabljene elektrike.
Nekateri kmetje plačujejo 12 din za dvomesečni prispevek, porabljeno elektriko pa po 0,50 din za kilovatno uro. če bi v tistem času porabil za svoj električni motor 24 kilovatnih ur, bi ga vsaka ura veljala en dinar. To je previsoka cena. Mnogi kmetje pa porabijo manj, zato je kilovatna ura elektrike še dražja. A kaj storijo, če za svoje stroje nimajo več dela?
Zastopniki elektropodjetij razlagajo kmetom, da Je taksa na močnejše elektromot-je potrebna zaradi tega, da električno omrežje ne bi bilo preveč obremenjeno. Mnogi kmetje pa menijo, da tak odgovor nasprotuje tistemu, kar želijo, namreč prodati več elektrike. Vsi kmečki elektro-
motorija niso vključeni naenkrat, saj mnogi delajo ves mesec le po nekaj ur. Vsi kmetje pa jih uporabljajo takrat, ko ne potrebujejo elektrike za razsvetljavo. Mesečna taksa, ki je enaka ob manjši in večji porabi elektrike, pa jih spodbuja, da bi je uporabljali še več. Torej naj bi bilo omrežje še bolj obremenjeno.
ISelctropodjetija med flru-gim pravijo, da s tako takso na elektromotorje zbirajo sredstva za krepitev električnega onirežja, Zalloaj potem ne zbirajo sonedstva še od doHigih porabnikov eOoktrike? Mino@a gospodizvjstva porabijo veliko več elektrike kot latnetije s svojimd elektromotorji.
J. PETEK
Kmetijski nasveti
isi
M ^ LT. m
Ga vidite, takole vedno dela — za hrbtom!
p. Ivanovida Iz JEZA)
(Karikatura
Zložba zemljišč
v Slovei^i obstajajo kmetije, ki imajo svojo zemljo tudi v 100 parcelah, pa ne presegajo zemljiškega maksimu-ma. Po podatkih kmetijskega inštituta ima na primer v občini Ajdovščina povprečno kmetijsko go<^x>darstvo 34 parcel! Dosti bolje nd na Dolenjakem in St^rskem, podobno pa v Prekmurju
■ Izredna razdobLienost povzroča drago, nedono.sno pridelovanje, pravo zapravljanje dela in denar.|a. Brez posebnega znanja o kmetijstvu je mogoče ugotoviti velike pomanjkljivosti, ki jih prinaša s seboj razdrobljenost. Lahko trdimo celo, da je neustrezna agrarna struktura, kot temu pravimo, osnovna pomanjkljivost našega zasebnega kmetijstva.
2^aj? Stotine kilometrov meja med parcelanu so za kmetijstvo izgubljena zemlja. Ta izguba se poveča še z nepravilnimi oblikami parcel. Vendar vse to še ni najhujše, najhuo'ši so veliki obratovalni stroški, ki jih povzro^ prrfiajanje s parcele na parcelo, obračanje, nepotrebna oddaljenost od gospodarskih dvorišč, To se je pokazalo z uvajanjem kmetijske mehanizacije še mnogo ostreje.
■ Za spreminjanje agrarne stukture poznamo dva p(K. glavltna načina: arondacijo in komasacijo. Arondacijo smo izvajali le za družbena posestva in je zaradi postopka v mnogih primerih dobila slab prizvok. Arondacija ni tako temeljita sprememba kot komasacija, je bolj zaokrožitev, zamenjava zemljišč, pri čemer ostanejo pota, gospodarska poslopja in vse drugo nesjpremenjeno.
Komasacija je taka zložba zemljišč, kjer naredijo popolnoma novo razdelitev zemlje, parcel, lastnikov, novo mrežo poljskih poti. Tak poseg je dra^, zahtevnejši, običajen je ob melioracijah. Ce se dobro oceni vrednost zemljišč in prav ravna z lastniki, je tudi zelo uspešna. Po novih predpisih je dovljena tudi na željo kmetov. Kakorkoli že, eno je gotovo; kolikor dlje bomo odlašali z zlož-bami zemlje, toliko dlje ne bomo dosegli pravega napredka naše vasi.	Inz. M. LEGAN
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
Spet poudarjeno: zveza z morjem
o sodelovanju piri izdelavi programov o družbenoeko-nomskean razvoju občdn Kočevje in Ribnica so 22. maja razpravljali na sestanku v Kočevju	predstavniki obeh
občin	in ljubljanskega
Inštituta za' ekonomsko raziskovanoa. Predstavnika inštituta sta poudarila, da bodo ljudje v teh dveh občinah imeli le tisto, kar so z lastnimi silami sposobni ustvariti, obljubila pa sta tudi pomoč pri izdelo\'anju tistega dela programa (za -tiste panoge), ki bo zanimiv tudi za	republiko. Posebno	|
sta poudarila, da je za obe i občini bistvenega pomena do- j bra prometna povezav-a s so- | sednimi občinami in kraji, s , bejn v zvezi pa predvsem mo- ! dernizacija ceste do Broda , na Kolpi.
VRATA ! I 1 OKNA in les POLKNA
. NA ribnica KREDIT
Gledališki amaterji želijo svoje združenje
Prihodnjo soboto bo' v Ca-teških Toplicah posvet režiserjev in predsednikov dramskih odborov pri kulturnih društvih. Na dnevnem redu bo sprejetje samoupravnega dogovora za ustanovitev Bdruženja slovenskih gledaliških amaterjev. Potrebo po takem usmerjevalnem telesu dramske skupine že dolgo o^ čutijo. Od združenje pričakujejo, da bo usmerjalo in usklajevalo njihovo delo.
Predsednik Sergej Kraigher med nami
Elektrotehna
trgovsko uvozno podjetje v Ljubljani
ponovno razpisuje prosti delovni mesti za
POSLOVODJI v Sevnici in Trbovljah
POGOJ:
VK delavec elektrotehnične in železndnarske stroke ali KV delavec z večletno prakso v trgovini.
Ponudbe pošljite na: ELEKTROTEHNA. Ljubljana, Titova 51.
Cene v Kočevju in Ribnici
Preteklo soboto so vejale t a sacUem in telet>)avo v Kočevju In Ribnlcd naslednje maloprodajne cene (v din za kjlo0nam):
Kočevje Rlboloa
krompir	0,90	0,90
krompir (oo>vi)	4,ao	4,00
svete zolje	3.85	4,00
Idolo ze^	1,75	3,00
IMol v znvju	7,06	5,00 in 7,00
grah (noivi)	4,70	4,00
6(A>ul«	4.10	4,20 In 4,70
('«sen	ae.oo	30,00
»olata	4,60	5,10
	in 5,10	in 5,30
paradižnik	11,70	11,20
kiifnare	5,80	6,00
	4,70	5,00
korenje	5.40	5,70
p«terfiUj	5,00		
irreUtča	5,10	7,00
Juboiltaa	5,30	5,60 in 6,a0
	4,30	6,10
ponuu>M^	5,00 in 5,40	5,50
hroone	5,30	6,50
banane	6,ao	6,40
Jikjca fcem aa (dob)	0,56	0,56
(Nadaljevanje s 1. str.)
vršnega sveta SRS, je zjutraj obiskal najiprej sedež občinske skupščiiine, kjer ga je spirejel in pozdravil Franci Kuhar, prcdsedniik ObS. E^redstavil mu je vodilne delavce iz vodstev družbeno-po-litičnih organizacij in ObS: Slavka Vuteja, Franca Bega, Janeza Potočarja, -Avgusta Avberja in Dušana Zupanca, navzoči pa so bili tudi novinarji Dolenjskega lista ter dopisnik Dela, RTV Ljubljana in Ljubljanskega dnevnika.
Predsednik slovenske skupščine je imed v Novem mestu naporen delovni dan, saj je spored pogovorov in jibiskov praktično zajel ves čas od 9. do skoraj 20. ure. Na sedežu ObS je predsedni'ka Kraigherja Franci Kuhar najprej seznanil z osnovnimi demo-grrafsikimi in gospodarskimi podatki o dosedanjem razvoju največje doJenjske občine, dodal pa jim je tudi vrsto zanimivih številk in dejstev, ki govore o stanju v posameznih največjih delovnih organizacijah, kakor tudi v družbendh službah javnih delovnih, izgradnji novih industrijskih središč, urbanizaciji mesta in doline Krke itd. Predsednik Kraigher se je hikrati seznanil z medobčin-slldm sodeilovanjean doleno-skih občin in s perečimi vprašanji kmetijstva, kakor tudd z načrti, M sestavljajo perspe&tivni program na^j-nega razA’^oja občine. Napol v 6ali, napol zares je prMsed-Qik Kraigher pred odlhodo<m v podjetja na občini dejal:
»Kaže, da težav pravzaprav ni, da občana ničesar več ne pričakuje od drugod, da ste se oprli predfvsem na lastne sole,..«
Ta ugotovitev v pretežni meri ustreiza dejanskemu stanju in ramoram, v kakršnih so ta čas delovne organi-isacije in družbene službe v novomeški občini. S slednjimi se je tovariš predsednik sloenske skuščine nato seznanil na obisku v tovarni zdravil KRKA, v industriji motornih vozil ter v bolnišnici. Popoldne si je predsednik po kratkem kosdlu s spremstvom v gostišču gostinskega šolskega centra na Bregu na.j-prej ogledal arheološka izkopavanja na Znančevih nji'/ah, nato pa. zbirke DoOenjsikega rmizeja in stavbo Dolenjske galerije. Ob 18. m*i se je srečal s političnini in gospodar-siklm aktivom občine, kjer je poHidrugo uro odgovarjal n« postavljala vprašanja.
Obisk v tovarni zdravil KRKA
v knjižnici inštituta tovarne zxirart^il KUKA so predsednika Kraigherja toplo pozdravili vodilini delavoi boga nagega hitro rastočega podijebja, M bako uspešno rasivija for-macevtsiko in kemično proizvodnjo. Generalni direktor Boris Andrijanič je najprej seznanil tovariša Kraigherja z rastjo KRKE ter njenimi obsežnimi načrti. Medtem ko je Imela KRKA 1963 šele 3 milijarde Sdin bruto proiasvod-nje in 430 zaposlenih, bo dosegla letos že 23 milijard in ima 1100 delavce\\ Njen isrvoz je dosegel 1965 nekaj nad 20 tisoč dolarjev, že lani pa je KRKA izvozila blaga na Z&-hod za 1,400.000 dolarjev ter na VzJiod za 1,900.00 dolarjev. Letošnji plan pi^edvideva 5 milijonov dolarjev Izvoza, od tega polovico ne zahodna tržišča; t«k izvoz predstavlja zdaj že 35 odst. celotne proiasvodivje. Posebej je direktor boivame sesaianil tovariša predsiednika z izrerlno skrbjo za vzgojo kadrov l»i z delom inštituta, v katerm dela letos že 300 ljudi. Trend rasti v kolekitivu znaša zad-ntja leta 60 odt., medtem ko je jiUgosloansko povprečje 16 do 18 odst. Ko je visokemu gostu tovariš Andrijanič razlagal načrte o bodočnosti po-
Potem kq se je na občinski skupščini predsednik Sergej Kraigher seznanil z _go-spodarskim in splošnim družbenim položajem ter razvojem novomeške občine, je najprej obiskal tovarno zdravil »KRKA«. Na sliki: predsednik Kraigher si s spremstvom ogleduje tovarniške objekte; z načrti podjetja ga je seznanil generalni direktor »KRKE« Boris Andrijanič	(Foto:	Tone Gošnik)
odilegu obratov in proizvod-
djetja, pred katerim je razvoj- v farmacevtsko-kemično smer, je podrobneje obrazložil sedanji proizvodni m m-vesticijski program tovarne. S tem da bo KRKA realizirala 8 milijard in 400 milijonov Sdin skupiih investicij, bo sedanjo proizvodnjo v višini 23 milijard Sdin bruto
nje predsednik Kraigher zanimal predvsem za razmere pri jugoslovanski proizvodnji av-tomobUav, kako^r tudd za odnose s tujimi proizvajalci ria naijnovejša dogajanoa v svetovni avtomobilskd industriji. Tudi tu se je predsednik slovenske skupščine zanimal za
proizvodnje čez dve leti dvig- notranje odnose v podjetju ter
nila na 41 milijard Sdin.
Predsednik K^^her se je v to\’ami zanimal za odnos med konfekoioniranjom in lastno proizvodnjo adravO, za sodelovanje s sorodnimi tovarnami v Jugoslaviji in za povezavo inštituta tovarne z univerzo, nakar so si gostje v spremstvu KRKINIH stro-
novomeški bolnišnici
in druge obrate v Ločni. Po ogledu tovarne se je v knjiž-
za oblike in us(pehe samoupravljanja.'Podroibnje se je seznanil s sodelovanjem IM V s tujim partnerjem, pri čemer LMV ne pozna več klasične mcntaže, pač pa je glede tega dosegla znaten napredek.
Zanimive razprave v
Po ogledu prostorov novega kirurškega in otroškega oddelka v bolnišnici so gostje s spremstvom odšla v knjžni-
00	ustanove. Ra\'natelj bolnišnice proif. dr. Oton B&jc
je skupag z vsemi predstojniki oddelkov seznanil predsednika sikupščine z razvojem bolnišnice, ki ima izrazit regionalni ffliačaj tako po svoji zasedbi in izgradnji dosedr.-njih oddelkov, kakor tudi glede na področje, s katerega prihajajo sem na zdravljenje pacienti. Prof. Bajc je opis^rielež sipecialističnih ambulant bolnišnice, njen hitri razvoj -v zadnjih letih ter uspešne odnose s KZSZ. Bolnišnica je hkrati pomemben činitelj pri planiranju zdravstvene službe v pokrajini v širšem pomenu.
Razprava, ki se je nato razvila, je obravnavala stroške zavoda, ceno oskrbnega dne in dograditev bolnišnice, ki nujno potrebuje za zaokrožitev svojega poslanstva že prej predvideni okulistični ter neivropsihološki oddelek, prosekfcuro ter novo transfuzijsko postajo. Domačini in gostje so razpravljali zlasti o
kmečkem skladu, o tekočih ^-prašu-ijih sjciainega ia varovanja ter o rizičnih skuijno-stih te službe v Sloveniji, kakor tudd v pokrajini. 3eseda je tekla o odnosih med področnimi ICZSZ ter o sodelovanju gospodarstkih organizacij pri iagradnji bolnišnice in novega zdravstvenega doma v Novem mestu. Tudi v bolnišnici je predsednika Kraigherja zanimal delitveni sistem in nj^ove izkušnje.
Na večernem sestanku s političnim in gospodarskim aktivom občine je predsednik Kraigher podrobneje opisal raavoj Slovenije v širšem ju-goslovansitoem prostoru, pri čemer je načel tudi nekatera vprašanja nadaljnjega vajrro. ja Dolenjske. Podčrtal je, da pri razvoju regij (širših i>od. roči'j) nikalsor ne gre zapostavljanje funkcij v >mislu starih običajev. Ra2Jvoj avtomobilske, kemično - fairma-cevtske, lesne, tekstilne in druge industrije, ki jo Dolenjska zdaj že ima, naj pomaga pri opredeljevanju go-spodarsike strukifcure, s katero se p>okrajina kot celota vključuje v družbeno-gospo-darskd razvoj Slovenije. Prav to velja tudi za kmetijstvo, ki ima na Dolenjskem prav gotovo svoje specifičn->sti. Pripravljanje načrta o b-ido-čem razvoju občine in potKra-jine pa naj nikar ne temelji na geografsko zaprtem področju, ki bi bilo omejeno na sedanje občinske meje. Tu naj se pokrajina intere.sno . (pofvezuje med seboj, pri čemer mora upoštevati tudi stične točke s Hrvaške in že zgrajene zaokrožene industrijske centre v posa^ meznih večjih krajih. Analitske primerjave bodo nujno potrebne, povsod pa je treba poudariti tudi velik pomen terciarnih dejavnosti. Mlada industrija v pokrajini je v polnem zaletu, to pa je tudi eno izmed jamstev za nadaljnji razvoj Dolenj S'ke in njeno uspešno vključevanje v gospcdarstvo SRS in SFRJ.
TONE GOŠNIK
X. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI
niči razprava nadaljevala. Gostje so se zanimali predvsem za odnose v samoupravljanju, za vpliv delavcev na samoupravljanje in vodenje podjetja, pri čemer so z vodilnimi delavci tovarne izmenjali vrsto dragocenih izkušenj.
Prijetna presenečenja tudi v IMV
v IMV so goste seznanili
z dosedanjo rastjo in z no- -------_	-	-	----- ---------------------------------------------------------------—_
\imd načrti, pri čemer je di- V Bihaću vse nared za X. jubilejni zlet — Bosanci pričakujejo 15.000 nasto-
rektor Jurij Levičruk obraz-	------—:x__	»	. ..	_	.	...
Bihać pričakuje številne goste
ložil koncept razvoja to\Tar-ne. Podrobneje je seznanil tovariša predsednika z osnovno orientacijo IMV; montaža sklopov in delov avtomobilov, predvsem pa montaža avtomobilskih prikolic s programom, da doseže mesečno proizvodnjo 1000 prikolic. Za pet let vnaprej je proizsvod
pajočih — Program prične teči že 3. junija — Zadovoljstvo, ker je pokroviteljstvo sprejel maršal Tito
v Bihaću je bila 23. maja seja stalnega sekretariata Zleta bratstva in enotnosti, razširjena s	predstavnika
družbenopolitičnih organizacij iz Bosne in Hercegovi-
- - -	-	* J iie, Hrvatske in Slovenije,
nja 20.000 prikodic za Šved- Glavna razprava je tekla o &ko In druga zahodnoevrop- pripravah na X. alet in dalj-
ska tržišča že pogodbeno prodana. Sodelovanje z obrati v Brežicah, CsmomUjoi, na Su-hroju in na Mimi, kjer planira IMV budi v bodoče povečano prodzvodnjo sodobnih šivalnih strojev, začetek del v velika notvi industrijski hali pri montaži avtomobilov in povečai^je proizvodnega programa kombijev vseh vrst oz. tipov — vse to je bUo v iivod-dni informaciji, s katero je direlkitor Levičnik seznanil predsednika Kraigherja in njegoive goste.
Ogled tovarne in rvjenih obratov ter proiavodnje je seznanil obisteovalce z lepim napredkom IMV, ki Je, kot vse kaže, prestala najhujše težave in se razvija v podjetje s pomembno gospodarsko rrKJČjo. Že letos bodo v IMV dosegli 40 milijard Sddn skupne proizvodnje, lani pa. so realizirali 23 in pd milj.avde Sdin. če upoštevamo, da je sanašala Se 1967 ta številka k)omaj dobrih 13 milijard S^, potem je napredek avtomobilske industrije na ■ Dolenjskem v okviru IMV več kot očiten.
Pr ponovnem razpravljanju
o	načrtih tovarne se je po
nosežnejših namenih te pomembne politično — 5p.>Tt-ne manifestacije.
Priisotnd so menili, da zlet ne sme biti kampanjska ak-clt}&, ampak stalna o^ka sodelovanja mladine treh republik. To sodelovanje naj ne bo samo v športu, temveč tudi na drugih p<^ročjih. ‘ V glavnem pa mora mladina z raznovrstnimi oblikami poglabljati stike, ki so se pričeli utrjevati že med narodnoosvobodilno vojno, saj je že 1944 bil I. zlet v vasi Tr-novac.
Domačini zleta so gostom poJkazali objekte, kjer bodo glavne zdetne prireditve. Skupaj so v športne objekte vložili že 3 milijone N din; dobili bodo 5 telovadnic, stadion, športni park Itd. Do tek-movainih dni bodo vsi objekti nared; Bihač bo ljubeznivo sprejel oikoli 15.000 nastopajočih in številne obiskovalce te prireditve.
Prihodnji teden se že prič-nejo športne prireditve:
3. in 4. junija — strel.jstvo in Sali;
4. junija — ljud.ski iiinoffO-boj;
5.	In 6. jimija — gimnastika, keglja.ije in košarka;
7. in 8. junija — odbojka, atletika in rokomet;
8. jimija — kajakaško tekmovanje;
9. in 10. junija — namizni tenis;
9.	junija — nastop le-
talskih modelarjev, kolesarstvo, športni ribolov;
11. in. 12. junija — mali nogomet in tenis;
11. junija — nogomet;
15. junija — tekmovanje tabornikov;
14. in 15. junija — javni nastop.	S.	DOKL
V Ribnici teldo 50 el(ip
V nedeljo, 25. maja, je bila v Ribnici lepa spominska in športna prireditev v okviru proslav 50-letnice ZKJ, SKOJ, sindikatov in 24-obletnice osvoboditve Ribnice. Prireditev, Ki je obsegala pohod na 8 km dolgi progi ob žici okupirane Ribnice in »Tek zmage«, je organizirala občinslca zveza ZEL telesno kulturo v sodelovanju z OO ZZB NOV In občinskim sindikalnim svetom Ribnica. V pohodu, kd se je začel kmalu po osmi uri 2yutraj, je sodelovalo 50 ekip
—	odraslih, mladincev in šolskih otrok; le-ti so imeli krajšo progo. Vsaka ekipa Je štela po pet članov.
V »Teku zmage« so bili med člani najboljši pripadniki vojne pošte iz Ribnice, ki so si priborili prehodni pokal, druga pa je bila ekipa Ribniške kovinske industrije, tretji pa TVD Partizan iz Grčaric. Pri mladincih sO bili najboljši mladinci osnovne
šole Sodražica, drugo in tretje mesto pa so osvojili mla-dincl OS Ribnica. Pri mladinkah so bile prve mladinke 8. c Iz OS Ribnica, drugo mesto so sl priborile mladinke
7.	c OS Ribnica, tretje pa mladinke 8. a OS Ribnica.
Pri pionirjih so prav tako osvojili vsa tri prva mesta picMiirjl iz OS Ribnica, in sicer; prvo mesto pionirji 6. c, drugo pionirji 6. b in tretje pionirji 5. b. Pri pionirkah so 2sasedle prvo mesto pionirke OS Ribnica, drugo pionirke OS Sodražica, tretje pionirke I*artizana Ribnica. V teku je sodelovalo 47 ekip. Ekipe, ki so zasedle prva mesta, so dobile prehodne pokale in priznanje, ostali bolje uvrščeni pa priznanja. Prav tako so dobile priznanja tudi vse ekipe, ki so sodelovale v pohodu.
Celotna prireditev je lepo uspela, k čemur je prispevalo tudi lepo vreme.	-r
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
'' '
ž:- /	''
FIŽOLOVKE OPOMINJAJO — Prejšnji teden je Mirna nenadoma prestopila brecove in preplavila pri Jelovcu in pri Tržišču pravkar obdelana polja.
Foto: Legan
Veterinarji so zborovali
Veterirvarji iz vse Slovenije •o se 24. maja zbrali :ia letni skupščini sflcupnosti veterinarskih zavodov v Cateških Toplicah. Poročilo in predlogi upravnega odbora so epodbudili k razpravi izredno veliko udeležencev. Zahteve, ki SK) jih i>ostavljali za ureditev zakonodaje, so bile
Sevnica: asfaltni trak je sklenjen
Minuli teden so se vozniki motornih vozil lahko prvič zapeljali po asfaltni cesti od Sevnice do Celja. Delavci, ki modernizirajo cesto na odseku Boštanj — Radeče, so so sklenili asfaltni trak. Gradnja ceste poteka tako, kol je predvideno, in bo lahko odprta v predvidenem roku. 1. jubj je bil že lani določen kot datum svečke otvoritve.
Sevnica pred svojim velikim dnevom
tNadaljevanje 1. str.)
pitarne, zvečer pa kresovi in velik ognjemet na Lukovcu.
8. junija, ko bo glavna proslava, bo najprej budnica godbe na pihala iz Kapel, nato sprevod, ob 10. uri pa osrednja proslava, na kateri bodo sodelovali; združeni pevski zbori spodnjeposavskih občin, godba na pihala milice iz Ljubljane, koroški pevski zbor, pevsW zbor »Slovenski dom« iz Zagreba in folkorna skupina »France Marolt«. SlaNTiostni govor bo imel dr. Jože Brilej. Popoldne bodo za tem še nekatera športna tekmovanja.
Sevnica, ki se na ta teden že mrzlično pripravlja, pričakuje obisk več tisoč ljudi. Prihod so najavile tudi največje osebnosti družbeno-po-Uličnega življenja Slovenije.
Sejmišča
Novomeški sejem
26. maja so na novomeško sejmišče pripeljali 695 pujskov, prodali pa so jih 584. Za manjše so zahtevali 140 do 200 din, za večje pa 210 do 300 din.
Brežiško sejmišče
v soboto, 24. maja, je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 570 pujskov, prodali pa so jih 522. Za manjše so zahtevali tametovalai 10 dtn od kilograma, za večje p« 6 din od kilograma
zelo odločne in bresskonipro-misne. Udeleženci sobotnega zbora so pod.prli predlog, da je v občinah p>otrebna enotna veterinarska •služba, ki naj se v celoti osredotoči v veterinarskih postajah. V republiki zahteva	^upnost
močno upravo, ki bo prevzela strokovni nadzor nad delom postaj. Postaje naj bi imele v prihodnje več vpliva na pK)speševanje	živinoreje.
Morale se bodo org^izacij* sko in finančno utrditi, zato je združevanje tako imenovanih mini postaj	skoraj ne-
izibežno. Več o problemih veterinarske službe	in načrtih
isa naprej boste lahko prel>ra-li v prihodnji številki našega li^ta.
J. TEPPEY
Danes seja o rudniku
Za danes, 29. maja, je sklicana s^ja občinske skupšči-tM Kočevje i naslednjim dnevnim redom; infromacija o programu postopne preusmeritve proissvodnje Rudnika, obravnavanje in sklepa-nje o predl<^ za ustanovitev obrata VEGA v Kočei^ ju, sprejem lovsJoc^ospodarskega načrta do leta 1972 in potrditev odstrela aa letos, predle^ odloka o parcialnem za-zzidalnem načrtu »Zahodno od Socialnega zavarovanja«, predlog odloka o obveznem odlagainj« smeti in odpakotv na območju Kočevja, program dela občinske skupščine in F>ersonalne zadeve.
»Volga 261«, krava KGP Kočevje iz obrata Mlaka-Slo-venska vas, je bila v skupini starejših krav najbolje ocenjena na razstavi plemenske živine v Lipici. Za vratom ima zvonec, ki ga je dobila za nagrado. Živinorejec Ludvik Koroša, ki jo drži, je na uspeh Volge, ki je imela že 10 telet, zdaj pa je spet breja, zelo ponosen. (Foto: Primc)
Na tekmovanju krav zmagala „Volga"
Na razstavi plemenskih ži- pa »Volga 131«. V osmih letih vali rjave pasme v Lipici je imela povprečno po 5178 na Primorskem je bila v ka- 1 mleka, ki je imelo 3,77 tol-tegoriji starejših krav najbo- Sčobnih enot na liter. Največ Ije ocenjena krava »Volga mleka je imela po šestem te-261« s Kmetijskega posestva letu, In sicer 6392 1, s tolščob Kočevje, obrat Mlaka-Sloven- no stopnjo 3,81. gka vas. Za nagarado je do- Kmetijsko gozdarsko pose-bila zvonec.	«g	^ej razstavi prika
»Volga 261« Je rojena 3.	g	drugih krav, ki so
novembra 1956 in je doslej	dobro ocenjene.
mialat Trlai rm fp jartAt.
Doma so Živinorejci zmago
povrgla 10 telet, zdaj pajespet 9 mesece^r breja. Njen oče Je
Švicarski bik Aellpler, mati svoje »miss« proslavili.
<XK><><>CK>0<X>00<X><><><>00<><X><>0<X><>0<>^<>0<><><XX^
Danes - Rdečemu križu!
Rdeči križ Slovenije vabi vse prebivalce Slovenije: danes popoldne od 17. do 19. ure oddajte na zato določenem prostoru v vaši najbližji okolici kos obleke ali perila, nogavice ali čevlje, posteljno perilo, odeje in še marsikaj, kar je že odslužilo. Suknjiči, hlače, krila, čevlji in perilo otrok, ki so že odrasli in nimajo bratcev ali sestric, da bi to ponosili za nijmi, lahko pomagajo i/nogim družinam, ki živijo vs labših gmotnih razmerah. Lahko pridie ogenj, potres,, poplava ali druga nesreča — takrat bo f.pet Rdeči križ pomagal našim bližnjim.
Zato darujmo Rdečemu križu, česar sami ne potrebujemo več! Danes popoldne oddajmo te stvari čiste, urejene, pošite in dobro zavite najbližji zbiralnici Rdečega križa!
ooooooooooooooooo^oooooooooooooooooo^
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVUE RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
ZAGORJE OB SAVI
razpisuje
VPIS UČENCEV
v I. LETNIK POKLICNE ŠOLE ZA POKLIC
KVALIFICIRANEGA RUDARJA — KOPAČA
POGOJI:
uspešno zaključenih najmanj 7 razredov osemletke,
primemo zdmvstveno stanje,
starost od 15 do 17 let.	^
^Učenje traja tri leta. Center ima svoj internat s popolno oskrbo.
Učenci prej^najo v času izučevanja nagrado po pravilniku o nagrajevanju učencev..
Prijave sprejemamo do 31. julija 1969.
rF
Nič ni prepozno! Tudi vi se lahko odločite še danes: za dopust bomo varčevali pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali pri njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM. TREBNJEM ali METLIKI!
OBČANI!
Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pr! banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji.
S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali posta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vas račun. - če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri njej vsak dan neomejene zneske.
NAJVIŠJE OBRESTNE MERE
vam nudi samo DBH Novo mesto; za navadne vloge 6.5 odst. in
za vezane vloge 7 do 8 odst.!	r, i. i
TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hramlne vloge jamči država. In nikar ne pozabite: vezane vloge prinašajo večje obresti!
št. 22 (1001)
novi tovarni
Prvi lokacijski ogled za tovarno keramzita in tovarno keramičnih ploščic na Rudniku pri Kočevju je bil 20. maja. Desetčlanska strokovna komisija je menila, da prideta za lokacijo v poštev dve temed treh predlaganih inačic: prvi prostor je oddaljen od jalovišča gline 1200 m, dru^ pa 300 m. Ko bo izdelana vsa potrebna dokumentacija in se bo investitor odločil za eno izmed obeh Inačic, bo ponoven lokacijski ogled in nato izdano loka-olijsko dovoljenje. Gradnja tovarn je v zvezi s preusmeritvijo proizvodnje kočevskega rudnika.
PREMOG PO NIŽJIH CENAH!
V	POLETNIH MESECIH NUDIMO POTROŠNIKOM KVALITETNI RJAVI PREMOG
za uporabo v industriji in gospodinjstvu
PO NIŽJIH CENAH,
kot bodo v zimskih mesecih.
Zato priporočamo odjemalcem, da si ie sedaj zagotovijo zalogo premoga za zimo.
Gospodinjstvom, oddaljenim od rudnika do 20 km, dostavljamo premog na dom brezplačno, na večjih razdaljah pa po nizkih prevoznih cenah. ^
Naročila sprejemamo na komercialnem oddelku.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIŽARICA
ČRNOMELJ
TELEFON: 76-070 in 76-071
iS®®®®®®®®®®®®®®®®®!^
ZA NABIRALCE ZDRAVILNIH ZEUŠČ V SLOVENIJI
razpisujemo
VELIKO
NAGRADNO
ŽREBANJE
S sledečimi dobitl<i:
1 AVTO »ZASTAVA 750« 1 PRALNI STROJ »GORENJE« PS 653 1' MOPED »COLIBRI« 1 MOTORNA ŽAGA »STIHL« 050 1 TELEVIZOR »ORION« tip 848 1 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 80 I 1 ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE tip Kola
2 ŠIVALNA STROJA »BAGAT;JADRAN«
2 HLADILNIKA »HIMO« 80 I
3 RADIO APARATI »SIMFONIJA« 2 KOLESI »PONY« I 2 GRAMOFONA »EMONA« 2 TRANSISTORJA »KOJO« in še 180 PRAKTIČNIH DARIL V VREDNOSTI OD 100 DO 150 DIN (10.000 do 15.000 starih dinarjev).
2Mravilna zelišča in gozdne sadeže oddajajte VAŠI KMETIJSKI ZADRUGI ALI ODKUPNI POSTAJI »KRKE«, NOVO MESTO, kjer vam bodo prevzeto blago plačali po najvišjih dnevnih cenah.
Poleg plačila za oddano blago vam bomo izročili za vsakih zasluženih 50 din (5.000 starih din) še nagi*adni kupon (s katerim boste soudeleženi pri nagrad* nem žrebanju 23. 11. 1969), ki bo takle:
KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
ODDELEK Zft ZDRAVILNA ZELlIČA, Novi trg 9	'
Nagradni kupon N?
Potrjujemo, da smo prevzeli za račun Krke, tovarne zdravil. Oddelek za zdravilna zc'iišča, Novo mesto
od tov,  ..............................- i*  .................- —•— h«  —- 
pošta .......................................zdravilnih	zelišč	In gozdnih sadežev
v vrednosti din S0.» (sterih dinarjev 5000.»).
>:agradno žrcbar.jc v Novc.v. maslu d.'iO 25. tl.	ob	navzočnosti 20 naj-
bs!jših nabiralcev »Uvcnljc.
Mvigradni icupsril	.::dajt2jo od 1. maja do St. oktobra
 .........................       1949
Žig 10 pUpIt jel.iig., ki ji klapi ptmila:
Cim več nagradnih kuponov boste zbrali do 31. oktobra 1969, tem \'ečja je možnost, da boste srečni dobitnik lepih nagrad!
Za vsa pojasnila in navodila se obračajte naravno.st na naslov:
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZEHSCA, NOVO MESTO, NOVI TRG 9. TELEFON 21-304.
Za l(al(šne kmečke pokojnine?
Nekaj predlogov za poi<oJninsko zavarovanje kmetov - V Sloveniji menijo, naj bi i^ilo to zavarovanje kmetov za vse obvezno
Delovna skupina za preučitev sistema zdravstvenega m invalidskopokojninskep zavarovanja pri skupščini Socialistične republike Slovenije je dala v razpravo predloge za izpopolnitev sistema p>okoj-ninskega in invalidskega zavarovanja. Skupina je posebej obdelala tudi vprašanje starostnega zavarovanja kmetov.
V	predlogu ugotavlja, da se vse bolj kaže potreba po u-vedbi starostnega zavarovanja kmetov. To zavarovanje je u-rediti s splošnim zakonom, ki naj bi določil le okvire tega zavarovanja, podrobnosti pa naj se uredijo z republiškimi zakoni.
Delovna skupina predlaga, da bi bilo potrebno v Sloveniji izpeljati to zavarovanje kot obvezno v okviru posebne rizične skupnosti, in sicer ločeno od pokojninskega zavarovanja delavcev. Zaradi ekonomičnosti bi lahko prepusti-
li	strokovno službo kmečkega zavarovanja organom, ki bodo izvajali pokojninsko zavarovanje delavcev.
Glede na premalo preučene probleme s tega področja je
o	obsegu starostnega zavarovanja kmetov težko dati povsem konkretne predloge, zato delovna skupina navaja le nekatere podatke in ugotovitve, ki naj služijo kot izhodišč za razpravo o tem za varovanju.
Iz podatkov o katastrskem dohodku se ugotavlja, da je
v Sloveniji od 272.933 zavezancev prispevka od katastrskega dohodka le 101.085 kme. tijskih gospodarstev, ki so bila v letu 1968 zavezanci prispevka za zdravstveno zava-ro^"anje kmetov, še bol] neugodna pa je struktura kmetijskih gospodarstev po višini katastrskega dohodka. V skupini od 0^.000 din Kd. je od 101.085 kmetijskih gospodarstev 65.975 kmetijskih gospodarstev, nadaljnjih 16.949 kmetijskih gospodarstev pa je oproščenih plačevanja prispevka od katastrskega dohodka. Čeprav sedanji katastrski dohodek ne kaže stvarnega dohodka kmečkih gospo, darsteiv, pa podatki o katastrskem dohodku kažejo, da je izpeljava starostnega zavarovanja kmetov z vidika samo-financiranja problematična.
Za financiranje starostnega zavarovanja kmetov je po membna tudi starost kmetov in njihovih družinskih članov.
Od 92.212 kmečkih zavarovancev je starih 65 let m več 31.685 ali 37,36 odst. Od vseh zavarovanih oseb v kmečkem zdravstvenem zavarovanju je starih 65 let in več 57 520 ali 18,98 odst. Takšna starostna struktura zavarovancev in zavarovanih oseb je za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov neugodna, ker bi imelo zavarovanje ob samem začet ku veliko število upra-'’ičencev do prejemkov.
Podatki kažejo tudi, da se
Hromi dobili organizacijo
Nova sekcija dela pri Zvezi društev telesnih invalidov Slovenije — V Sloveniji 500 hromih
Sredi aprila so v Zavodu SRS za rehabilitacijo invali dov ustanovili sekciio paraplegikov in tetraplegikov Sekcija združuje telesno najbolj prizadete osebe, saj imajo vsi člsnl-mvalidi ohromele spodnje nekateri pa še zgornje ude Ker je takih inra^.dov v SIo'''eniji precej (Oioli 500), so organizirani enotno ze vso republiko, in ne razdrobljeni po občinah. Sekcija je/obsia-jala že prej in združevala težke invalidne osebe, ki sc prihajale vsako leto za nekaj tednov na medicinsko rehabilitacijo, športno udejstvovanje in rekreacijo v Zavod
SR& za rehabilitacilo invalidov v Ljubljano.
Sekcija se bo zavzemala za enakopravnost težkih ir'v’ali-dov z ostalimi državliam. Na 'ožila pa si je tudi nalogo skrbeti za naj ožje stike z rehabilitacijskimi us^^anovami doma in na tujem zaradi pr o uče vanj a sodobnih rehabilitacijskih metod.
Invalidi — član’ sekcije sn sklenili, da bodo skušali vključiti v sekcijo čim več o-seb iz gospodarstva, družbe-no-političnega in lOiltuinega življenja ter vse ljudi, ki čutijo človekoljuben odnos do telesno najteže prizadetih oseb.
zmanjšuje število kmečkih gospodarstev kot . zavszancev zdravstvenega zavarovanja kmetov in zavarovanih oseb. Od leta 1960 do 1968 se je zmanjšalo število kmetov-za-vezancev prispevka za zdravstveno zavarovanje od 122.635 na 100.145, šte\ilo zavarovanih oseb pa 387.267 na 302.940.
Glede na upadanje števila kmetov-zavezancev za zdrav ■ stveno zavarovanje in ob dejstvu, da se število kmečkih gospodarstev ne zananjšuje sorazmerno z zmanjševanjem števila zavarovanih oseb, bi moralo biti kmetijsko g~spo-darstvo zavezanec prispevka za starostno zavarovanje kmetov ne glede na to, ali je kmetijsko gospodarstvo edini vir za preživljanje ali pa je gospodar kmetije hkrati tudi v delovnem razmerju.
Delovna skupina je 'pripravila predlog dohodkov in pričakovanih izdatkov za 15 let izvajanja starostnega zavarovanja kmetov brez družinskih članov ob naslednjih predpostavkah:
— plačniki prispevka so kmetijska gospodarstva
— prejemek za starostno zavarov^inje je \ezan na kmetijsko gospodarstvo, kar pomeni. da se na eno kmetijsko gospodarstvo izplačuje le en prejemek, četudi sta še živa mož In žena
— čakalna doba je o let
— vstopna starost v pokojnino je ^ let
— prejemek upiavičenca znaša 300 din mesečno
S predpostavko, da se to zavarovanje uvede s t januarjem 1970 m da traja čakalna doba 5 let, bi moralo po izdelanih računih kn'.etijsko gospodarstvo plačevati letno v čakalni dobi 742,17 din prispevka v sklad za starostno zavarovanje kmetov
v prvih 15 letih zavarovanja in po 10 letih izplačevanja prejemkov bi se zbrala sredstva tako, da l*i plače^u-la kmetijska gospodarstva let-no 520 din.
Ce bi se to zavarovanje razširilo še na družinske člane, bi znašal prispevek na kmečko gospodarstvo letna okrog 1.345 dinarjev.
Predlog za izvedbo starostnega zavarovanja kmetov, ki ga je pripravila skupina, ne daje končne rešitve, pač pa nai služi le kot izhodišče za razpravo. FRANC BEIG, predsednik obć konf. SZDL v Novem mestu
Aprila že presežek v skladu!
Ugodna ocena za gospodarjenje v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev - V novomeški skupnosti samo aprila 661 novih zavarovancev
Po zadnjih podatkih ima sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu že okoli 50.000 din presežka, kar se do letos še ni zgodilo. Uspeh pripisujejo boljšim osebnim dohodkom »aposlenih in povečanemu šte. vilu aktivnih zavarovancev. Mimogrede naj omenimo, da se je število aJctivnih zavarovancev samo v aprilu povečalo za 661, tako da jih je skupaj že 29.442. Lani pa je bilo v novomeški skupnosti povprečno 27.800 zavarovancev.
Izvršilni odbor skupščine zdravstvenega zavarovanja de-lavcev je 14. maja na seji u-godno ocenil tudi poslovanje sklada v pn'em četrtletju, čeprav je izkazoval 248.000 din primanjkljaja. Dohodkom je bilo pobranih v tom času za 1,93 odstotka manj, Izdatki pa so bili manjši od predvidenih za 1,28. V lanskem prvem četrtletju je imel sklad 568.900 din primanjkljaja.
Seveda je treba upoštevati, da je sklad letos vse rizike prenesel na zdravstveno služ-
bo. Zdravstveni dom iii splošna bolnišnica v Novem mestu sta si ga razdelila ” razmerju 44,64 proti 55,36, kar pomeni, da ima malo veJjl ri-ziko bolnišnica. Zadnji podatki pa tudi zdravstveno službo postavljajo v dobro luč.
Izvršilni odbor je ugodno ocenil tudi letošnje sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavo-
di. V nasprotju z minulim lećom. ko so bile p>og >dbe podpisane šele v drugi polovici aprila, so bile letošn e pogodbe v obojestransko zadovoljstvo podpisnikov sx enjene že 28. februarja. Značilno za pogodbe je, da predvide a.io tudi delitev morebitnih presežkov sklada ob koncu eta n.ed zdravstvenimi zavodi
Invalidi bodo letovali
Senovski rudarji bodo tudi letos od 1. julija do konca avgusta preživljali dopust na morju. V Vrsarju imajo svoj dom, v katerem jim sindikalna podružnica vsako leto omogoči bivanje s popustom. Delovnim invalidom je kolektiv ponudil 10-dnevno brezplačno letovanje na morju ali v koči na Bohorju. Ta človekoljubna odločitev je vredna vse pohvale, saj si sicer invalidi, ki imajo manjše prejemke od drugih članov ko-
lektiva, ne bi mogli privoščiti oddiha na morju oziroma v hribih. Nasploh zelo malo Invalidov preživi letni dopust ob morju, čeravno imajo v domu brezplačno oskrbo. Vzrok vidijo v tem, da nimajo denarja za kritje drugih stroškov. Prav bi bilo, da bi sindikalna podružnica ob odhodu na letovanje- dala enkratno denarno pomoč vsakemu invalidu. Ta denar naj bi jim kril stroške za vožnjo in nekatere druge denarne iz.datke.
To stran ste napisali simi! To strS ste napisali samil — To stran ste napisali sami!
Moje srečanje z Vido Brest
Fred kratkim je mojo mamo obiskala pesnica Vida Brest. V živahnem pogovoru je omenila čase, ko je bila partizanka, in nam pokazala tudi nekaj fotografij iz tiste dobe. Ker sem prebrala njeno zgodbico »Ptice in grm«, sem jo vprašala, kje se je t,o zgodilo. Povedala mi je, da je v zgodbici opisala doživljaj z Debenca v Blatnem klancu. Z mojim stricem smo se odpeljali tja, med potjo pa nam je Vida Brest pokazala gozd, v katerem se je skrila. Videli smo tudi ostanke partizanskega taborišča.
ROZI RAMOVŠ novinarski krožek osn. šola Šentrupert
Lepa hvalal
Za Marijo Turk s Tanče gore 33, p. Dragatuš, o kateri smo pred tedni pisali v našem tedniku, in za njenega moža je poklonila Alojnja Potokar iz Kostanjevice 20 dinarjev. UpraA'a našega lista je primaknila še 80 dinarjev in poslala prejšnji teden Turkovima 100 dinarjev. Znano je, da živita starčka v veliki bedi. če bo še kdo kaj poslal, naj nakaže z denarno nakaznico svojo pomoč kar njima, lahko pa jo pošlie tudi našemu listu, ki bo denar zbiral in poslal naprej.
Uprava Dol. lisla
Odgovor DS Gozdnega gospodarstva Brežice
21. maja je bila v Ljubljani pred muzejem NOB svečana prireditev ob zaključku kurirčkove pošte. Zastopnica novomeške občine je bila pionirka Jelka Štok (na sliki) iz Vavte vasi (Foto krožek: o. šola Vavta vas).
Čemu tak odnos do bivših borcev?
Ker pri tistih, ki so odločali, nismo našli razumevanja, vprašujemo s tem* pismom javnost za njeno mnenje.
Podpisani borci NOB smo dobili pred leti od bivše uprave za nepremičnine v Novem mestu v najem neobdelani pas zemlje na levem bregu Krke, ki leži vzporedno s Cesto talcev. Ravni del zemlje je bil takrat zapuščena ledina, breg nad ledino pa je bil zaraščen s trnjem in drugim grmovjem. Z vztrajnim večletnim delom smo zemljo spremenili v rodovitne vrtičke in njihovo rodovitnost zboljšujemo s prinašanjem usedlin iz Krke. Vrtičke obdelujemo vsa leta zelo skrbno ne le zaradi pridobivanja povrtnin in drugih pridelkov, pač pa tudi zaradi razvedrila in telesne krepitve, ker smo danes vsi podpisani borci NOB že upokojenci, oz. med nami je vdova po umrlem borcu NOB, ki je bil aktiven v XIV. diviziji.
Nad našimi vrtički ob Cesti talcev je pred nekaj leti zgradil enonadstropno hišo zasebni obrtnik Marjan Bevc. Zemlje je dobil od SLP toliko, da ima okrog hiše tudi
V Prekopi so ustanovili aktiv ZMS
24. maja so mladinci s Prekope, Dobrave in Ostroga ustanovili aktiv ZMS. Na ustanovnem občnem zboru
se je zbralo 22 mladincev in ——----------------------—
mladink, ki so sprejeli delovni program. Sklenili so, da Pustni_Veseljaki: le-bodo zgradili športno igri-	^
šče, saj je mladina močno
lep vrtiček, ki pa mu ni zadostoval. Pred nekaj tedni mu je bivše »Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij« danes »Dominvest«, dodelilo še breg pod hišo, ki smo ga urejevali dolgo let mi, poleg tega pa še precejšen del naših vrtičkov pod njegovo stanovanjsko hišo in pod stanovanjsko hišo soseda Janeza Potočarja.
Kljub našim prošnjam pri predstavnikih podjetja »Dom-invesi«, naj nam zemljo, ki jo z veseljem in zaradi osebne rekreacije skrbno obdelujemo, pustijo, nismo v ničemer uspeli. Preko vrtičkov, ki smo jih mi z lastnimi rokami napravili iz zapuščene zemlje, je zasadil sosed, bogat zasebni obrtnik, živo mejo in zemljo že obdeluje njegova hišna pomočnica.
Naj bralcem povemo še to, da smo z zemlje, ki smo jo toliko let obdelovali, odstranili vso nesnago in odpadke, ki so nemalokdaj prifrčali preko brega, medtem ko je breg više in niže od tu na nekaterih mestih zasut z nesnago in odpadnim materialom stanovalcev ter zasebnih obrtnih delavnic. Ta ureditev prav gotovo ne more pozitivno ocenjevati organa, ki naj skrbi za urejevanje naselij.
Končno vprašanje: Ali nismo borci NOB zaslužili z aktivno štiriletno udeležbo v narodnooosvobodilnem boju vsaj pravico do obdelave tolikšne površine zemlje, ki
nam služi za razvedrilo in zdravstveno krepitev v jesenskih dneh našega življenja?
JANEZ SEDLAR, RUDI SIMONIČ, MIHA POČRVINA, HELENA ZATELETELJ, JOŽE PRIMOŽIČ, vsi iz Novega mesta
Na članek, ki ga je v vašem listu št. 20 od 15. maja t. 1. objavil pod naslovom »Ni opravičila za prikrito prodajo družbenih zemljišč zasebnikom« tov. M. Jakopec, želimo dati zaradi objektivnega in odgovornega obveščanja javnosti nekaj pojasnil.
Priznati moramo, da smo bili presenečeni nad omenjenim člankom, ker v njem kar mrgoli netočnih informacij. Domnevamo, da je temu vzrok neobveščenost pisca, sicer bi lahko trdili, da je članek napisan z določeno tendenco.
Začeti moramo kar pri naslovu. Mar je bilo nujno, da se že v sam naslov vrine neresnica? Kako more pisec članka trditi, da je podjetje »prikrito prodalo družbena zemljišča zasebnikom«, ko je vendar o tem razpravljal 25-članski delavski svet podjetja, v katerem je zastopano 11 delovnih enot. Z zapisnikom delavskega sveta so bili obveščeni vsi člani kolektiva o možnosti nalmpa zadevnih parcel. Vse prošnje za nakup teh parcel so bile ugodno rešene, in 7 parcel je ostalo celo neprodanih. Mar to dejstvo še ne dokazuje dovolj, da so vsa namigovanja pisca na »prikrito prodajo« in pa trditev, da so si nekateri člani »v ozkem, zaprtem krogu razdelili družbeno dobrino«, iz trte zvita.
, Tudi v podnaslovu opažamo podobne netočnosti, ko pisec članka trdi, da je 1 m^ stavbnega zemljišča v Brežicah naprodaj po 15 do 30 din. Pisec je verjetno prezrl občinski odlok (glej Skupščinski Dolenjski list pt. 9-110/671, s katerim je bila določena cena za 1 m^ stavbnega zemljišča, in sicer 10 din. če to še mi prikažemo matematično, izpade, da je trditev v podnaslovu pretirana za 150 — 300 odst.
Trditev: »Kupci so največ vodilni delavci...« ravno tako ni resnična. Povedati moramo, da so izmed 21 kupcev štirje na vodilnih položajih, medtem ko so ostali na delovnih mestih administracije ter mehaniki. Sprašujemo se, čemu naj služi takšna trditev pisca članka.
Nemajhen spodrsljaj pisca je tildi trditev: »Zemljo so prodali brez javne dražbe, ki je z zakonom predpisana.« Da ni tako, se pisec lahko sam prepriča na podlagi veljavnih zadevnih predpisov. Kar pa se tiče vrednosti obravnavanega zemljišča, naj povemo tole. Zemljišče je bilo kup-jeno na javni sodni dražbi 12. februarja 1965. Sodna cenilna komisija je ocenila najnižjo cenilno vrednost 0,23 din za 1 mS izklicna cena pa je bila 0,31/m^ Parcela je v naravi travnik, in sicer zamočvirjen, izven zazidalnega okoliša. Po izjavah pristojnih pri občinski skupščini Brežice ni pričakovati, da bo kmalu vključena v zazidalni okoliš, ker so potrebna znatna sredstva za usposobitev te parcele za granjo (cca 20 din/m’). Kaj lahko na podlagi navedenega sklepamo o vrednosti? Kaj je realna vrednost tega zemljišča, ki je dejansko kmetijsko zemljišče: 0,23 din/m% 0,31 din/m^ 0,70 din/m*, 5 din/m* ali še več? Saj je v istem stanju kot ob času sodne dražbe. Smatramo, da se vrednost zemljišča odreja po trenutni vrednosti, ne pa vnaprej za 5 ali 10 let. In končno tudi priznamo, da vprašanje vrednosti zemljišča na splošno ni rešeno, da je to dejansko pereč problem, ampak ne samo za družbene organizacije, temveč tudi za kmeta. Če je od sodne cenilne komisije bila določena cena 0,23 din/m^ ko je bila še last kmeta, za-
navdušena nad nogometom, rokometom In odbojko.
Na Prekopi so nekoč že imeli mladinski aktiv, vendar je kmalu razpadel. Mladinci namreč niso imeli pro-, štora v katerem bi se zbirali. Zdaj se zbirajo v gasilskem domu, kjer poslušajo plošče in igrajo šah.
J. ZAGORC
I ^rufella
pa hvala za pomoči
Skupina razigranin »pustnih veseljakom'« 125 Boštanja nam je v februarju letos poslala 50 dinarjev za slepo Darinko Kutnar iz Šmihela pri Žužemberku. 24.2.1969 smo ta denar Izročili tov. Milanu Senici iz ZužemberKa, ki je denar (kot že \*ečkrat prej) izročil slepi deklici. Po pomoti ta vest ni bila objavljena v Dol. listu. Na žeijo »pustnih veseljakov« poro';amo o tem zdaj, da bodo vsi, ki so takrat prispevali, vedeli, da Je bilo darilo v reda izročeno.
Uprava DL
KB
LJUBLJANA
Pri 20. nagradnem žrebanju Kreditne banke in hranilnice Ljubljana ste lahko dobitnik ene izmed številnih nagrad, in sicer:
3 osebni avtomobili MAZDA 1500
2 osebna avtomobila MAZDA 1200 1 osebjii avtomobil RENAULT 4 L
3 osebni avtomobili TRABANT
1 predsoba ALPA-ALPLES, ŽELEZNIKI
10 televizijskih sprejemnikov GRAND-ISKRA-RIZ
10 televizijskih sprejemnikov ADRIATIC-ISKRA-RIZ
20 zlatih izdelkov HARTER po 500 Ndin
100 gramofonov z ojačevalci TRAVIATA mono-ISKRA-RIZ
100 gramofonov z ojačevalci TRAVIATA stereo-ISKRA-RIZ
Skupna vrednost 250 razpisanih nagrad znaša preko 450.000 Ndin.
V nagradno žrebanje Kreditne banke in hranilnice Ljubljana so vključeni varčevalci vezanih hranilnih vlog, stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki namensko varčujejo po pravilnikih bar^e ter lastniki vezanih deviznih računov, to je: vsi tisti, ki bodo imeli do 31. avgusta 1969 vloženih najmanj 2000 Ndin z odpovednim rokom nad eno leto.
Javno nagradno žrebanje bo v mesecu septembru 1969.
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA NAGRAJUJE VAŠE ZAUPANJE Z NAJVIŠJIMI OBRESTMI IN BOGATIMI NAGRADAMI
kaj bi vrednost istega zemljišča bila sedaj toliko večja, ko pa v to zemljišče od takrat do danes ni bil vložen niti 0,01 din. Zakaj dvojna merila in zakaj na podlagi teh uporabljati tako težke obtožbe, kot npr.: »... raznašati socializma ... prisvaja in raznaša ...« in podobno!
Toliko smo hoteli napisati v odgovor na vaš članek in upamo, da smo marsikaj pojasnili v prid objektivnega obveščanja javnosti. Menimo tudi, da bi mnogokatera obtožba na rovaš našega kolektiva odpadla, če bi si vaš dopisnik vzel čas in skušal kaj več izvedeti tudi od druge strani, če se tov. Jakopec že postavlja v položaj sodnika, bi moral vedeti, da je kot takšen dolžan zaslišati tožnika in obtoženca in šele potem izreči sodbo.
Sicer pa cenimo prizadevanje tiska za objektivno obsojanje negativnih pojavov, ker je ravno tisk že dostikrat prt si^’al k odklonitvi raznih negativnih tendenc v družbenem razvoju. Vendar smatramo, da je to odgovorno 'delo In da se te odgovornosti mora zavedati sleherni, ki je v položaju, da vpliva na javno mnenje, ter da mora svoje stališče oblikovati na podlagi objektivnih in realnih podatkov in vsem brez razlike ta izjem soditi po istih kriterijih.
Predsednik DS inž. VIKTOR FETTICH
Zakaj je akcija propadla?
v 21. "številki Dolenjskega lista je študent Jože Kržič seznanil javnost s ponudbo, ki 80 jo dali študentje za srečanje « novomeškimi maturanti.
Klub dolenjskih študentoif je v začetku aprila sporočil gimnaziji, da so študentje pripravljeni seznaniti letoS-nje maturante s študijskim programom in režimom na fakultetah in akademijah in stanovanjskimi možnostmi študentov. Sporočili so tudi, da je možno organizirati srečanje le ob sobotah, v drugi polovici aprila.
Gimnazija pozdravlja tako pobudo. Menimo, da bi bilo tako srečanje zelo koristno in nujno. Da to resnično me-nimo, je dokaz v tem, da je prav gimnazija dala pred tremi leti idejo o takih srečanjih in jih tudi organizU. rala.
študentom se opravičuj jemo, ker v aprilu ni bilo mogoče organizirati take* ga srečanja, še posebej pa za to, ker jih nismo seznanili a tem, da sobote v drugi polovici meseca aprila nu so bile proste.
Kot nam je znano, je mladinski komite gimnazije . v sredi maja sporočil Klubu dolenjskih štiideniov, da želijo organizirati srečanje v soboto, 24. maja.
Prav tako menimo, da bi bilo tako srečanje koristno organizirati že prej, morda že v februarju in marcu, ko učni in drugi programi dopuščajo te možnosti. V aprilu, posebno pa maju, ie toliko najrazličnejših akcij, da že resno ogrožajo izvedbo učnega programa.
Za gimnazijo: VELJKO TROHA, ravnatelj
kultura
in
izobra-
ževanje
»Hlapci« tudi v Novem mestu
v nedeljo, 8. jimija ob 20. uri, bo v novomeškem Domu kulture gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s »HIai>ci« Ivana Cankarja. Kranjski igralci bodo pirišli v Novo mesto iz Brežic, kjer bodo dan prej nastopili na zadnji prireditvi XII. sreča-D(ja amaterskih dramskih skupin Slovenije. -
Šentjernejski oktet za RTV
Pomlajeni šentjernejski oktet, ki ga v zadnjem času pripravka Ernest Jazbec, ravnat^j glasbene šole iz Nove^ mesta, bo 17. junija pel v studiu ljubljanskega radia, kjer bodo poaieli šest no'egovih najnovejših pesmi, će bodo tonski posnetki do-t>ri, bodo oktet posneli tudi za nastop na televiziji.
Kregarjeva razstava podaljšana
Umetniško razstavo aka-dem. slikarja staneta Kregarja Je v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki do te nedelje obiskalo že skoraj tisoč ljudi. Zaradi splošnega zanimanja so razstavo za teden dni podaljšali in bo odprta budi to nedeljo.
Kettejeva razstava podaljšana
Zaradi Izrednega zanimanja BO v študijski knjižnici Mirana Jarca sklenili razstavo dokumentov Kettejeve literarne »Zadruge« podaljšati. Do sedaj si Je razstavo ogledalo veliko število dijakov iz raznih slovenskih krajev, 2. ju-nija pa Jo obiščejo študentje pedagoške akademije iz Ma-ritoora.	p.	b.
Likovna razstava v Kočevju
25. maja so v Likovnem SBilonu v Kočevju odprli razstavo lilkovnih izdelkov učencev kočevske osemletke. Riiz-Stava bo odprta teden dni.
Lutkovna predstava na Prevolah
v soboto, 24. maja dopoldne, so učenci četotega razreda osnovne šole na Prevolah uprijziorili za sošolce lut-toovno Girico »Meh za smdi«, fcl 'Jo Je z njimi naštudiraJa ojd^va razredničarika Metoda Ceh. Z lignico nameravajo gostovali tudi po okolišnih SoMi.
Dvanajst igralskih skupin na XII. srečanju v Brežicah
Dolenjsko, Belo krajino in Spodnje Posavje bosta na reviji najboljših amaterskih dramskih skupin Slovenije predstavljali brežiški društvi DPD Svoboda bratov Milavcev z Machiavellijevo »Mandragolo« in amatersko gledališče s Hamiltonovo »Plinsko lučjo«
V ponedeljek, 2. junija, bodo fanfare v dvorani brežiškega kulturnega doma, ki premore okoli 450 sedežev, naznanile začetek XII. srečanja slovenskih amaterskih draanskih skupin. Po običajnih slavnostnih nagovorih in pozdravih bodo dvignili zaveso za uprizoritev Machiavellijeve »Mandragole«, ki jo je naštudirala igralska družina DPD Svoboda bratov Milavcev pod režiserskim vodstvom Ivana Kramariča.
Komisija republiškega sveta ZKPOS je za to, letos najimenitnejšo revijo sloven^ega amaterskega igralstva izbrala dvanajst del, ki bodo na sporedu vsak dan do sobote, 9. jimija, tako da bodo obiskovalci videli eno na popoldanski in eno na večerni predstavi. Skupina, ki bo s svojo igro najbolj zadovoljila člane ocenjevalne komisije, si bo pridobila pravico sodelo-\-ati na reviji najboljših jugoslovanskih amaterskih o^ov, ki bo poleti na Hvaru. Ocene nastopajočih bodo objavili na Sklepni slovesnosti v nedeljo, 10. jimija, dopoldne v čate-ških Toplicah. Tedaj bodo starejšim igralcem za večletno delo v amaterskih gledališčih podelili Linhartove plakete, Brežičani pa bodo družini in vsem igralcem podarili v spomin na XII. srečanje po naro. Čilu izdelane majolike. Ob koncu srečanja je predviden v Cateških Toplicah za vse udeležence revije, tako igralce kot člane ocenjevalne komisije, predstavnike ZKPOS, novinarje in druge, slavnosten sprejem.
Kot smo rekli, bo v brežiškem kulturnem domu dvanajst dramskih predstav. Začeli bodo torej Brežičani z »MandragOlo«. Za njo se bo s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini šentflorjanski« pred stalilo dramatično društvo iz Idrije. Popoldanska predstava drugi dan revije, 3. junija, je rezervirana za nastop amaterskega gledališča iz Velenja s Pugetovimi »Srečnimi dnevi«. Zvečer pa bodo Celjani upri zorili Župančičevo »Veroniko Deseniško«. Tretji dan se bo začel z Moližrom. Njegove »Scapinove zvijače« bo igralo DPD Svoboda s Prevalj. Večerno predstavo — »Ptice brez jat« Duška Roksandiča
—	bo imela trboveljska Svoboda. V četrtek bodo najprej nastopili člani brežiškega ama. terskega gledališča (na novo ustanovljenega pri PD Stanko Černelč) s Hamiltonovo »Phn-sko lučjo,« ki jo je režiral Vlado Podgoršek. Večerna pri. reditev tega dne bo Johna Synga »Vražji fant z zahodne strani«, ki ga bo predstavilo prosvetno društvo iz Horjula. Na prvi prireditvi v petek bodo gledalci videli edino predstavo zamejskih Slovencev; to bo Mire Pucove »Svet brez sovraštva«, ki ga bodo uprizorili člani Svobode iz Konto-vela. Amatersko gledališče »Slava Klavora« iz Maribora
Mali kulturni barometer
■ »VAJE« SPET NA SVET-
LEM — Cetjrta mapa slovenskih Uteramih spomenikov ininaSa faksimilirano issdfOo »Vaj«, Mt«-rainega srednješolskega glasila, v katerem so 6bjavljali prva dela SimOD Jenko in drugd slovenski pesniki in pisatelji prejšnjega stoletja.
■ PONATIS AŠKERCA — V ■biilcl »Ls slovenske kulturne zakladnice« saloibe ObsxirJa Je pred kratkim izid ponatis Aškerteve čitanke, kot Jo Je uredil dr. Ivan Prijatelj in Ji napisal pred-govor. Kr\]iga vsebuje izbrane pesmi slovenskega epika Antona ASkercA.
m *SO,SEDOV SIN« NA KO-ROŠKEM —• Šentjakobsko gleda-UfiCe is Izubijane Je gostovalo pced kratkim z Jurčičevim »Sosedovim slnccn« v Celovcu in nekaterih drugih fcrajdh s sloven-ifldm življem na KoroSkem. Ko-lo&ki Slo>venol so goste Iz ma-Ufine domovine 2»lo prisrčno aprojell.
■ FESTIVAL OTROSKm PESMI — V Ohridu (Makedonija) Je
bil pred kratkim festival otroSke poezije. Sodelovalo Je 70 otrok in 30 mladinskih knjiže^-nikov te vseh krajev Jugosla\^e.
■ SPOMENIK IVANA REGENTA — V prostorih koprske delavske imiverze so pred kratkim odkrili doprsje Ivana Regenta, revolucionarja in publicira. Sklenili so, da se bo po Regentu imenovala delavska univejKa.
■ »KRVAVA BAJKA« NA FII^ MU — V Kragujevcu so pričeH snemati film »Krvava b^ka«, ki obnavlja spomin na množičiK) strel jai^e rodoljubov leta 1941. To je že drugi film o tragičnih dogodkih v Kragujevcu, ki jih je v svoji pesmi obdelala tudi pesnica Desanka Maksimovič.
■ POGAČNIKOV nL.M V CANNESU — V Cannesu so pred festivalom Igranih filmov prikazali tudi nekaj najuspešnejših te-levizijskih lUmov, med drugim film »Močneje od sločina« slovenskega avtorja Jožeta Pogačniks. Film Je v močni konkurenci požel Številna priznanOt.
je za zvečer pripravilo noviteto Mira štefanca »Večna lovišča«. V soboto bo najprej na sporedu delo J. Devala »Etienne«, ki ga bodo upri-zonli igralci z Raven na Koroškem. Zadnjikrat na XII. srečanju bodo zvečer dvignili
zaveso za predstavo Cankarjevih »Hlapcev«, ki jih bo u-prizorilo Prešernovo gledališče iz Kranja.
Dolenjsko, belokranjsko in spodnjeposavsko amatersko dramsko dejavnost bosta v brežiškem kulturnem domu predstavili igralski skupini o ben brežiških društev — »Bratov Milavcev« in »Stanka čer-nelča«. To bo za gledalce, ki bodo večinoma domačini in ljubitelji gledališča iz drugih kraje\ Spodnjega Posavja, prav gotovo mikavno.
I. Z.
Dokument neke mladosti
V Dolenjski galeriji razstavlja Ivan Beznik dela iz svojih srednješolskih let
v mali dvorani Dolenjske galerije y Novem mestu razstavlja svoja slikarska dela Ivan Beznik. Osemindvajset del v olju, gvašu, litografiji in perorisbd predstavlja v Dolenjski galeriji novo ime, do Zidaj še neodkrit talent, profesorja filozofije na novomeški gimnaziji. Presenetljiv talent, kajti Beznik je dal javnosti (»predvsem dijakom, bi se z njimi še bolj zbližal«) šopek, ki je nas^ na slikarski paleti v njegovih dijaških, srednješolskih letih. Po maturi je namreč zaprl skicirko in se v Ljubljani posvetil študiju filozofije in umetnostne zgodovine. Da nes ne slika več.
Lepote Bohinja, odkoder je doma. so začele Beznika pr\'e vabiti, da bi jih upodobil. Risati je začel že kot otrok, prve napotke pa mu je dal slikar bohinjskih gora Tone Hodnik. Ko je bil v nižji gimnaziji, je pogosto videl delati Pavlovca pa Kregarja in se navduševal ob s.ikah srbske umetnice, Nemke po rodu. Bete Vuka-novid. Po naravi plah je večkrat bežal v samoto in vz-
trajno slikal. Ko je prišel v Ljubljano, je delal s še večjo vnemo, celo z zagrizenostjo, kajti slika mu je postala prepotreben izraz za sporazumevanje s človekom, izraz za izpoved samega sebe, na katero se je vseskozi pripravljal. čeprav slik ni razstavil ali jih kazal sošolcem, je začutil, da Je ljudem bližji.
Slikanje Bezniku že od začetka ni pomenilo samo nanašanje barv na likovno ploskev, saj je slikal iz sebe, s čustvom. Bil je preprič^, da mora biti vsaka slika izraz notranjega doživetja ali pa sinteza literarnega in likovnega elementa. To načelo ga je vodilo pri vsem njegovem ustvarjanju, predvsem še v ljubljanskih letih, v katerih je nastala večina njegovih v Dolenjski galeriji razstavljenih del.
Slikanje pomeni Bezniku izpovedovanje, in čeprav ta izpoved ni izbrušena, čutimo, da je iskrena, slike pa zategadelj globoko doživete. Beznik Je z njimi ohranil dragocen dokument neke mladosti.	I.	Z.
Trije glasbeni večeri
Pripravljajo jih gojenci novomeške glasbene šole v Novem mestu, Šentjerneju in Straži
Gojenci glasbene šole v Novem mestu bodo imeli ob koncu šolskega leta 5. jimija v Domu kulture na Prešernovem trgu javno produkcijo, na kateri bodo izvajali dela, ki so se jih najbolje naučili. Nastopili «bodo najboljši učenci iz vseh letnikov.
Podobno prireditev bodo imeli 7. junija zvečer v Šentjerneju, kjer ima novomešika glasbena šola samostojen oddelek. Prireditev bo popestril šentjernejski oktet, ki bo po večtedenskem marljivem delu spet nastopil.
Samostojen nastop gojencev glasbene šole pripravljajo tudi v Straži, četudi so v tamkajšnjetn oddelku do
Zbor »Stane Žagar« pel v Straži
v počastitev 50-letnioe ZKJ in SKOJ Je bila 24. maja v Straži slovesnost, na kateri je pel učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« iz Kranja. Gostujoči zbor je pod vodstvom dirigetnita Petra Liparja izvajal predvsem deJa slovenskih sikladateljev.
zdaj poučevali le igranje na harmoniko.
V	novomeški glasbeni šoli so pred kratkim ustanovili tudi mešani oktet, ki ga sestavljajo solo pevci. To je zarodek večjega pevskega zbora, ki naj bi se z leti oblikoval v Novem mestu. Marljivo pa vadd tudi mladinski orkester, ki bo prihodnje šolsko leto že tolikanj' pripravljen, da bo lahko uspešno sodeloval na javnih prireditvah.	I,	Z.
V	Okviru letošnjih prireditev XIV, dolenjskega Icultiir-nega festivala bo v soboto, 31. maja zvečer ob 20. uri v kostanjeviškem domu kulture gostovala Mala drama SNG iz Ljubljane z igro pisatelja Richardsona »Smeh pod vislicami«. Delo je režiral ŽARKO PETAN, sceno je zasnoval SVETA JOVANOVIČ, kostume ALENKA BARTLOVA, plese pa je pripravU JANEZ MEJAČ. V glavnih vlogah nastopajo ŠTEFKA DROLCEVA, ANDREJ KURENT in MAKS BAJC. Predstava je v kratkem času doživela več kot dvajset ponovitev. Delo je mladini neprimerno, zato posebej vabimo odrasle k številnemu obisku. Na sliki: ^rv'akinja Drame SNG in Prešernova nagrajenka Štefka Drolčeva z Maksom Bajcem, nosilcem glavne vloge (Foto: Marjan Pal)
Poznale Pečarjeve „žr(ve“?
Duhovit in pronicljiv opazovalec, odličen risar, oster sodnik, hudomušen družabnik in prijeten sobesednik — tak se nam je pretekli petek v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu predstavil Borut Pečar, mojster karikature. Vse stene galerije so polne njegovih prefinjenih, a čistih in ostrih črt, za vsako pa se skriva oz odkriva znan obraz. Dolga je vrsta slovenskih pisateljev in pesnikov, slikarjev in kiparjev, skladateljev, pevcev in pevk, zdravnikov, vzgojiteljev, telovadcev, gledaliških igralcev in političnih delavcev pa še drugih, ki jih poznamo iz javnega življenja. Niso samo- »naslikani«; Sivijo pred nami, taki so kot jth v resnici poznamo iz gledališča, televizije, filmov, s fotografij in z nastopov: polnokrvni, močni, živi.
Pečarjeve portretne karikature so prijetno poživile kul-
^ Mii
Borut Pečar, inženir arhitekture po pokUcu, posvo-
turno življenje Novega mesta, jem »konjičku« pa_ pr^-Slehememti obiskovalcu se vsem znan sIoven.ski lji ju-nenadoma zazdi, da karika- goslovanski karikaturist, turista »že od nekod pozna« na otvoritvi razstave ▼ pa se res spomni, da je Dolenjski galeriji.
v časniku, časopisu ali kje drugje videl »njegove« žrtve.
Pisana razstava v Kcškem
23. maja so v krški galeriji odiprJi tretjo skupinsko raistavo članov krškega kluba likovnih amaterjev. Svoja dela je razstavilo 25 avtorjev ie kršike, brežiške in savni-Ske občine. Predstavili so se z olji, akvareli, slikami na steklo in z drugimi deli. Kakovost je zelo radična in niha od podpovprečnosti do resnih umetniških poskusov. Tudi s>tiild so zelo različni. 2^načilno je, da so nekateri Ee začeli ubirati poti naivcev.
Po poedravinem nago>voru Matka Matjana je o razstavljavcih spoegovoffil predsednik kluba Oton	Mikolič.
Omenil je izreden napredek,
Id so ga likovni amatarji d0(seg']d v zadmjem času. V imenu vseh se je zahvalil ki- ^rntiditi; do 10. junija je čas.
(Foto: M. Vesel)
Realist v izrazu, vedno in po-vsod pa dosledno hudomušen in v tem zvest sebi do kraja, se nam Pečar tokrat prvič predstavlja na Dolenjskem s širokim pregledom svoje dejavnosti in rasti zadnjega poldrugega desetletja.
Obisk Pečarjeve razstave v Dolenjski galeriji je wojevr-stno doživetje. Ne kaže ga
porj-u Vladimiru Stovičku, ki Je bil dalj časa njihov mentor. Ob koncu pa je bil Se kratek literaimi večer, na katerem so predstavili pesnico Ančko Salmič iz Leskovca in recDLirall nekaj njenih del.
da se z mojstrom svinčnika, ki je po poklicu inženir arhitekt, podrobneje seznan'mo. Na otvoritvi, ki je bila lepo obiskana, je karikaturista predstavil ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. J. Jarc.
T. GO^MIK
ATLETIKA
Lepa atletika v Novem mestu
Novomeščani so porazili Straubing STV 1861 iz Zahodne Nemčije — Jakše-tova postavila nov dolenjski rekord — Janez Penca najuspešnejši
Cicibani, pionirji in mladinci iz Sevnice so ob dnevu mladosti, pokazali svoje športne spretnosti. Zlasti je lepo uspel nastop mladink na gredi.
(Foto: A. Železnik)
PLAVANJE
v Krškem Franc
Čargo najboljši na 200 metrov crawl
25, maja se je na baznu Celulo-sarja v Krškem zbralo kar 280 jugoslovanskih plavalcev na tradicionalnem mitingu v počastitev dneva mladosti. Ta prireditev je tudi otvoritev naše plavalne sezone. Nastopili so tekmovalci klubov: Ilirija (Lj.). Triglav (Kr.), Bled, Kadar (Trbovlje), Fužinar (Ravne), Neptun (Zagreb), Primorje (Reka), Delfin (Rovinj), 1’OŠK (Split) in Partizan (Bgd.). Razen teh so nastopili reprezentanti iz avstrijske Štajerske. Največ od vseh domačih tekmovalcev je dosegel Franc Čargo, ki je zmagal na 200 m crawl.
Rezultati: pionirji — 50 m prosto: 8. Barbič 32.3, 11, GrajzI 33.9, 18. Pečnik 35.5, 22. Škafar 39.1 itd.; 5(1 m prsno: 9. Pečnik 40.6, U. li^pctave 43.0, 16. Rovan 47.5; 50 m hrbtno: 10. Grajžl 39.8, 17. Škafar 52.2; 50 m delfin: 6. Turk 35.1; pionirke — 50 m prosto: 8. Novak 37.0, 15. Pogačar 41.0; 50 m prsno: 3. Novak 43.7,
7.	Pogačar 47.3;	50	m hrbtno:
10.	Novak 46.3.
Člani: 200 m prosto — 1. Čargo 2.13:8; 100 ra prsno: 18. Pečnik
1.33:4, 20. Šepetave 1:37:5; 100 m hrbtno; 15. Prosenik 1.23:9; 100 m delfin: 13. Turk 1.20:8; 100 m prosto: 3.C,argo 60.0, 21. Turk 71.2,
24. Barbič 1.14:0; štafeta 4 x 100 m mešano: 11. C^lulozar 5.27.0.
članice: 100 m prsno — 13. Novak 1.39:9; 100 m delfin: 3. Jen-kole 1.23:4; 100 m prosto: 9. Novak 1.19:5.	L.	HARTMAN
V	nedeljo, 25. maja, je bil v Novom mestu velik atletski praznik; srečali so se najboljši slo-veaski atleti. Med številnimi atleti so bili tudi gostje iz zahod-noneinškega STRAUBINGA STV 1861, fci so se v posebnem dvoboju srečali z atleti Novega mesta. Novomeški atleti, ki so jim pomagali še atleti Kladivarja, Olimpije in Kočevja, so prepričljivo premagali goste, fci so se nekoliko bolj upirali samo v moški konkurenci. Dekleta pa so z gostjami opravile na kratko in dosegle zasluženo zmago, ki je nismo pričakovali. •
Kljub temu da je bilo vroče, so se atleti potrudili in dosegli nekaj prav dobrih uspehov. V prvi vrsti moramo omeniti rezultat pionirke Ivice Jakše, ki je postavila nov doleniski rekord v teku na 100 m; progo je pretekla v času 12,7 sek. V glavnem nihče ni zatajil, vsi so se potrudili in pripomogli, da so dolenjski atleti pc^li pomembno zmago.
Dvoboj med Straubing STV 1861 in Novum mestom se je končal 136:85 (moški 74:53, ženske — 61:32) za Novo mesto.
Rezultati: moSfci — 100 m: 1. Penca (Nm) 11,1;	2. Hočevar
(Nm) 11,1; 3. Katzinan (Staub.)
11,5;	4. Hoppfl (Staub.) 11,8;
ostali tokmov^oi: šlajkovec 11,1; Hribernik 11,4; Hvala (Koč.) 11,6; šimunič 11,6; 400 m: 1. Schliesel (Staub.) 53,2; 2. Beer (Strau.) 54,0; 3. Divjak (Nm) 54,1; 4. Kuzma (Nm) 55,8; Homoki (KI.) 92,3; 1500 m: 1. Schliesel (Strau.) 4:23,4; 2. Bučar (Nm) 4:26,5; 3. Košir (Nm) 4:26,5; 4. L6v (Strau.) 4:26,7; Važič (Klad.) 4:01,2; 3000 m: 1. Kovačič (Nm) 8:55,6; 2. Trum (Strau.) 10:17,0;	3. Zeli
(Straub.) 10:21,7; Cer\an (Klad.) 8:53,7; daljina; 1. Slak (Nm) 6,68;
2.	Šlajkovec (Nm) 6,57; 3. Krau.s (Straub.) 5,91; Somrak 6,23; Hribernik 6,18; Pelko 5,29; višina: ■l. Pene* (Nm) 1,88; 2. Slak (Nm)
1.85; 3. W6hl (Straub.) 1.80; Kristan 1.80: konie: 1. špilar (Nm) 62,49; 2. Smodej (Nm) 54,30; 3. Mtniann i Straub.) 37,85:	4.
Schmidtt (Staub.) 25,20; Suhy 50,64; Simčič 47,65; krogla:	1.
šega (Nm) 13,12; 2. .Smodej (Nm) 12,07; 3. Schulz (Staub.) 11,65;
1. Amann (Staub.) 10,07; Virant
11,83; disk: 1. Šega (Nm) 40,30;
2. Wohl-(Staub.) 38,80 ; 3. Virant (Nm> 35,80; Schulz (Staub.) 32,30; 4 X 100 m: 1. Novo mesto (Šlaj-kovec, Penca, Slak, Hribernik) 44,2; 2. Straubing 45,3; 3 X 1000 m: 1. Straubing 8:36,3; 2. Novo mesto (Gričar, Šimunič, Polovic) 8:53,2.
Zenske: 100 m — 1. Jakše (Nm) 12,7 (nov dol. rekord); 2. Gazvoda (Nm) 13,1; 3. Plaul (SUub.) 13,5; 4. Melsel (Staub.) 13,7; Bo-jano^č 13,4; RadanOvič 13,6; Jurečič 13,6; 400 m: 1. Ertl (Staub.) 64,1; 2. Perše (Nm) 66,2; 3. Henigman (Nm) 67,9;	4. Woike
(Staub.)	71,4;	4.	Lavrih 68,0;
Vene 68,4; Zupanc (Klad.) 63,6; daljina:	1. Bajc (Nm) 4,70; 2.
Bojanovič (Nm) 4,58; 3.' Melzel (Staub.) 4,46; 4. Plaul (Staub.) 4,42; Osterman	4,28;	Jurečič 4,10;
višina: 1. Mervar (Nm) 1,35; 2. Lužar (Nm) 1,35; 3. Wedgl (Staub.)
1,30; 4. Melzel (SUub.) 1,25; kopje: 1. Zagorc XNm) 33,95; 2. Lippl (Staub.)	27,60;	3.	Šmalc (Nm)
26,58 ; 4. \Veigel (Staub.) 19,00; krogla: 1. Zagrorjan (Nm) 9,91; 2. Zagorc (Nm) 9,57;	*3. Lippl
(Strau.) 9,38; 4. Woike (Straub.) 7,19; disk: 1. Humer’HNm) 28,50;
2.	Lippl (Straub.) 3. Zagorc (Nm) 25,10;	4.	Ertl (Straub.)
16,95; 4 X 100 m: 1. Novo mesto (Gazvoda, Bojanovič, Jurečič, Jakše) 52,7; 2. Straubing 53,7.
S. DOKL
Novomeščani spet najboljši
V	ponedeljek dopoldne je bilo v Novem m^u medobčinsko pionirsko atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili najinlajši atleti iz črnomaljske, metliške, trebanjske in novome^e občine. Naj’večji uspeh so dosegli atleti iz osnovne šole »Katje Rupd>»a« Iz Novega mesta; zmagali so v moški in ženski konkureoci.
Remiltatd: pi«iirji — 100 m: 1. Svener (N. m.) 17,3; 400 m: 1. Rahne (N. m.) 55,9; 4 x 60 m: 1. Novo mesto 29,1; daljina: 1. Gajič	(N. m.)	5,42;	višina: 1.	Mi-
lek	(MetUka)	1,50;	loogla: 1.	He-
nigman (Metlika) 13,60.
Pionirke: 1.—2. Jakše (V. vas) in Gazvoda (Nm) 7,9; 3. Kalino-vič (Nm) 8,5; 300 m: 1. Koionač (Sentgemej) 46,5; 2. Sotlar (Nm) 46,7; 3. Repar (Dol. Toplice) 47,1; 4 X 60 m: 1. Vavta vas 33,3; daljina: 1. Saje	(N.	m.) 4,59;	višina:	1. Lužar	(N.	m.) 1,35;	kro-
gla: 1. Grabrijan (N. m.) 9,75.
Kon&ii vrstni red pri ekipah je bil naslednji: pionirji — 1. Novo mesto 6.609; 2. Šmihel 4.461; 3. Metlika 4.377; 4. Vavta vas 4.219;	5. Črnomelj 3.932 itd.;
pionirke — 1. Novo mesto 6.005;
2. Vavta vas 4.613; 3. Dol. Toplice 4.334 ; 4. Šentjernej 4.266; 5. Črnomelj 4.109 itd.
Srednješolci odlični
Na srednješolskem atletskem prvenstvu Novega mesta so bili doseženi nekateri odlični rezultati. Zlasti lahko i>ohvalimo Slaka, Jaz. beca, Hribernika, Bučarja, Viran. t«, Zagorčevo in Bajčevo.
Rezultati: dijakinje — 100 m: 1. Radovanovič 13,6, 2. Plut 13,7; 600 m; 1. Perše 1:46,1, 2. Henigman 1:48,1; daljina: 1. Bajc 4,60, 2. Jurečič 4,30; višina: 1. Mrvar 1,40, 2. Pučko 1,^: krogla; 1. Zagorc 9,93,
3. Facja 9>07; 4 x 100 m; 1. sred. med. Sola 56,4.
Dijaki: — 100 m; 1. Hribernik
11,5, 2. Pekolj 11,6; 300 m: 1. Jazbec 37,5, 2. Kuzma 39,8; 1000 m; 1. Bučar 2:48,4, 2 Polovič 2:50,4; daljina: 1. Slak 6,56, 2. Suhy 6,20; )dšina; 1. Slak 1,88, 2. Kristan 1,75; krogla: 1. Virant 14,61, 2. Verček 13,93; 4x100 m; 1. gimnazija 45,6.
ROKOMET
Bodo Krmeijčani na Olimpu?
brežiški rokometaši igrajo vedno bolje in bodo s tako igro pristali v samem vrhu republi.ške lige. Vse kaže, da jim je us^h proti Slovenj Gradcu vlil toliko moči, da bodo hud tempo zdržali do kouca. Dekleta so gostovala v Selcah in so priznale premoč do-mačili igralk. Krmeijčani, ki so trenutno na drugem mestu, se borijo za najvišjo lovoriko. Vodilna ekipa Kranja je pred njimi za dve točki. Ce bo Slo vse po sreči, jo bodo lahko celo ujeli. Ribničani so v težkem položaju. Res, da ni izgubljeno vse, vendar se bodo morali močno potruditi, če bodo hoteli priplavati na suho. Novomeščanom tako ni več pomoči; igrajo brez volje. Enako je tudi pri Krčanih, ki kar krpajo svojo ekipo.
Jenkoletova zmagovalka
V	Krškem je bil plavalni dvoboj mladinskih reprezentanc avstrijske štajerske in Slovenije. Zmagala je Slovenija z rezultatom 72:48. V reprezentanci Je nastopila plavalka Celulozarja Nevenka Jen* kole, ki je na 100 m delfin zmagala. V slovenski reprezentanci je nastopil v štafeti 4 X100 m prosto tudi Igor Turk.	I. H.
Topol (II. Bistrica) : Brežice 15:21
Brežičani so že v prvem polča su pokazali igro, ki jim je obetala celoten izkupiček, in so zaslužno zmagali.
Brežice:	Berglez 1, Rovan 3,
Antolovič 4, Bi-šec 2, Šetinc 1, Bo.sina 3, Svažič 2, Lipej, Zlvič. Pavlič 5 In Zorc.
Ribnica : Piran 14:18
■Ribničani, ki se borijo za obstanek med najboi.šimi, so to-
krat zapravili lepo priložnost, da bi se rešili lepljivega repa. Za-streljali so več sedeiiiraetrovk.
Ribnica; Kersnič 1, Puželj 1, Ponikvar 5, Lesar, Ma elič 3, .\b-ram, Pelc 1, Andoljšek 1, Radič
2,	Tanko, Kersnič II 1 in I>ov-šin.
Novo mesto : Krmelj 18:32
Dolenjski rokometni derbi je postregel z igro, kd je bila po zadetkih zelo bogato; obe ekipi sta dosegli 50 zadetkov, kar je
svojevrstni rekord. Gostje iz Krmelja -so bili boljši, njihova zmaga je zaslužena. Z igro so upravičili sloves, ki ga uživajo kot solidna ekipa.
Selca : Brežice 18:9
CJosbje iz Brežic, kljub testiuda so bile poražene z 9 goli razlike, niso pokazale slabe igre. Vendar so domačinke zaigrale tako, kot znajo. Pri Brežičankah je bila zelo dobra vratarka Božični-kova.
Brežice; Božičnik, BužančiC 1, Molan 5, M. Zorko, Bah, Mišič I. 3, Mišič II. in Zorko.
Radovljica : Krško 29:18
Krčani so gostovali v Radovljici in izgubili. Na pot je odšlo s&mo 7 igralcev, vendar niso zmo-gU naporne tekme. Pri Krčanih Je bil najbcjjši Pogačar.
Krško: Levičar, Kovačič 4, Ko-man 2, Jelen 6, Pogačar 1, Božič 5 in Robič.
L. HARTMAN
Kdaj, kje in kdo?
Nogometaši Celulozarja bodo v Krškem imeli srečanje z vodilno Dravo iz Ptuja. No-vom^M Elan bo v Novem mestu igral z Enotnostjo iz Jevnice, Bela krajina z Rakekom, Ali^a pa z vodilnim Usnjarjem z Vrhnike. Rokometaši Brežic bodo doma igrali z Branikom Iz Maribora, ravno tako tudi dekleta. V Krškem bo srečanje KrSkcga In No%’cga mesta, v Krmelju pa bodo domači imeli gosto-(ranje Grosupljega. Odbojkarji Novega mesta bodo igrali z Izolo, Kočevarji pa z Mariborom. Brestanlčanke bodo sku-^le priti do prvih dveh točk v srečanju s Fužinarjem (Ravne). Trebanjci bodo potovali po dve točki v Kropo. Košarkarji Novega mesta bodo gostovali na Prulah, Metličani pa v Zagorju.
NOGOMET
Novomeščanom
Metličani so se predramili gre kar dobro
Obljube Metličanov, da bodo kakšnemu od favoritov spodnesli g£T| ; Prule (Lj.) 74:71 noge, 80 sc tokrat uresničile. Igralci Prul, ki so prišli v Metliko popravit razliko v koših, so igrišče zapustili razočarani. Novomeščani so sc potegovali za nič drugega, kot da bi dosegli stotico. Vendar jim io v preveliki želji ni uspelo. To je /e njihova peta zaporedna zmaga in jim gre tako, kot res nismo pričakovali. Tudi na Kočevskem košarka dobiva svoje privržence.
Metličani so projšivj'l ted«i napravili velik podvig. Premagali so solidno ekipo Prul, ki se celo poteguje za eno višjih mest v ligi-Belokranjci so že v prvem polčasu vodili z 41:37 in v nadaljevanju obdi'žali razliko ter zasluženo zmagali. Pri domačih so ee odlikovali ^asti Polojac, ki je dosegel 28 košev, ter Guštin in Mervar. Sodnika Hvalič in Drvarič sta bila dobra.
Novo mesto: Šentvid 99:58
Novomeški košarkarji so obračunali s Sontvidčani. Trudili so se, da bi dosegli stotko, vendar jim to ni uspelo. Gostje se niso usp>ešno upir^i domačim, ki so bili v vseh pogledih boljša eki-pa.
Novo mesto: Pirc 35, Kopač
8,	Kovačevič I 15, šepetave 2, šetina II 4, Počrvina 4, Splihal 27 in Blažič 4.
Kočevje : Slovan B (Lj.) 64:62
Kočevski košarkarji postajajo od tekme do tekme boljši. To so pokazali tudi v srečanju s Slovanom, ki so ga premagali tesno, vendar zaslužea^.
Kočevje: Osterman, Sterle, Pezdirc, Vovk, A. Smole, F. Smole, Borič, Novak, Švigelj, Kajtne, Mascen in Arko.
A.	Arko
ODBOJKA
Košarkarji Novega mesta (na sliki), ki so uspešno startali v II. republiški košarkarski ligi. Igrali so petkrat in so vsa srečanja prepričljivo odločili v svojo korist. (l-'jjto: S. Dokl)
KANAL ; NOVO MESTO 2:3 KOČEVJE ; BRASLOVČE 3:1 TREBNJE : BOVEC 3:1 BRESTANICA : CELJE 2:3
Novomeščani niso imeli prevelikega dela z Borovnico in so ji zabili kar 7 zadetkov, čim bolj gre tekmovanje h koncu, tembolj očitua je dobra forma Novome-ščanov. Mirenčanl so napravili pravi podvig, saj so sredi Ibana oskubili domače nogometaše za 2 točki. Belokranjci, ki so go. štovali pri vodilnem Usnjarju, pa so plačali precejšnjo ceho; 4 zadetki so le nekoliko preveč za solidno ekipo iz Črnomlja.
Usnjar : Bela krajina 4:0
v nedeljo so črnomaljski nogometaši gostovali pri vodeči ekipi v ligi. Usnjarju na Vrhniki, in doživeli največjl poraz v letošnjem prvenstvu. v prvem polčasu so Cr-nomaljci igi^i dobro, v dnigem pa so nekoliko popustili in 10 minut pred koncem prejeli kar 3 zadetke in srečanje iz^bili.
A. L.\TERNER
Ihan : Mirna 1:2
z vročega terena v Ihanu so mirenski nogometaši prinesli dve dragoceni točki. Za uspeh je zaslužno celotno moštvo. Najbolj sta se izkazala vratar Logar in obrambni igralec šmuc. Zadetka sta dosegla štefanič in M. Tratar. Mirenčanl so dosegli vodilni zadetek dve minuti pred koncem in s tem odločil srednje v svojo korist.
A. TRATAR
Borovnica : Elan (N. m.) 2:7
Novomeščani so gostovali v Borovnici in krepko obračimali z eno naj.slabših ekip v tej ligi. Tekma je bila razburljiva in je v glavnem tekla na igrišču domačih. Zadetke za Novo mesto so dosegli: Maksi, movič in Sadek 2. Velagič 1, Ma-ccle 1 In Kovčin 1.
B.	ROKSANDIC
Od tu in tam
■ Nt)VO MESTO — V finala atletskega prvenstva za starejše mladince, ki bo v nedeljo, 1. junija, v Ljubljani in Varaždinu, so se uvrstili naslednji novomeški atleta: Kostja Virant (krogla, disk), Branko SiUiy (kopje), Franci Kri.stan (višina) in	Meta	Zagorc (kopje).	.	(N.	M.)
■ CELJE — Sredi maja jo bilo šahovsko srečaixje med gimnazijo Celje in gimnazijo 5xe-žice. V dvokrožnem dvoboju so anagali Brežičani z 10,5:3,5. Za Brežice so dosegli točke; Leskovar
2, Zbontar 2, Bizjak 2, Butara 2, Zagrajšek 1,5, GOršič 1.	(R. B.)
■ ŠENTJERNEJ — V čast dneva mladoati so Seotjomejskl športniki priredili rokometni tur-nk, na katerem so sodelovale e-kipe IZ (I^kelj, Melike in Šentjerneja. Pii mladinkah je zma-g^a ekipa SD SontjomeJ pred ŠSD Polet (Sentjemed); pri moških pa so Ceridjaai pranagaM SD SoatJemeJ z 12:10.	(A.	B.)
■ BREZICE — V počastite« dneva mladosti j« organiairal% SSD Brežice ttunir v malem no-gcon^u. Zmagala Je ekipa gim^ nazije Samcrt>or pred Brežicami, JLA Ceiklj« in Kolon^o (Blažiče). Najuspešnejši ste»loi	na
tiniilrju so bdli; Geršak, Čork-hodžič in Bosina.	(B.	G.)
■ SEVNICA — Na rokotnet-nem turnirju v počastitev dneva mladosti je	ekipa	Svo-
bode Knnelj in tako te drugiO oavojtla pokal oibčin^ega komir taja ZMS Sevnica. Rezultata; Seiv^ nica !• — Vajeniška šoja 22:0, Knnelj — Sevnica n. 20:8 in Se>fc nica I. — Knnelij 8:10. Najboljši strelec je bil C. Logar. U j« dosegel 13 ssadetkov.	(B.	D.)
■ KOČEVJE — Mladi odboi]-karji Kočevja so sodelovali na republiškem turnirju na Jesenir cah. SSasedll so odlično .2. merto, takoj za pionirji iz
(A. A.)
■ NOVO MESTO — Končano je sindikalno občinsko šahovskio prvenstvo. Zmagala je ekipa Kriče pred Prosveto, Pionirjem, Iskro (2užanbeo:k), družbenimi službami, NOVOTEKSOM, IMV, NO-VOLESOM itd.	(N.	N.)
■ CRNOMEU — V nedeJao je bUo izbiino sitrelsko teknx> vanje, ki so se ga udeležili to-kmovalcd iz Canomlja, Novega mesta in Trebnjega. Tekmovali so z zračno pn^o, malokalibrsko pištolo in puško. Pet najboijšib v vs^ disciplini bo tekmovalo na republiškem tekmovai^ju. Rezultati: zračna puška — 1. Žlogar (Cr.), 2. Berlan (N. m.), 3. Mi-lekova (Cr.), 4. Bič^ CBr.), 5. Bojane (N m.); MK puška — L Bcrian (N. m.), 2. Hutar (Cr.)«
3. Žlogar (Cr.), 4. žibert (N. m.), 5. Bratožev« (N. m.); MK pištola — 1. Doleuikar, 2. Prosinečki
3.	Bojane, 4. Kos (vsi Novo me-'6to), 5. Planinc (Cr.). (T L.)
■ SEVNICA — V nedeljo, 1. Junija, bo v sklopu prireditev 100-leitnice taltora v Sevnici drugi ulični tek. Hkrati bo tudi namiznoteniški turnir.	(A.	2.)
■ NOVO MESTO — Na šahovskem prvenstvu Novega mesta za mlajše pionirje je sodelovalo 14 šahistov. Zmifial je Tomo žigante s 13 bo<%ami, sledijo: Fuis, Mt-žan, Kržan, Križman, Grča, Plantan, Čampa, Krajnc, Medved, Piletič, Jevšek, Vahtar in Suln.
■ KOČEVJE — Za dan nvla-dosti Je priredilo SSD Pionir razna tekmovanja. V rokometu 90 pionirji Kočevja premagali Ribnico z 18:7, pionirke Ribnice pa Igralke Kočevja s 7:1. Pionirke E osnovne Sole pa so premagale igralke šole oblačilne stroke a 5:2. V nogometnem srečanju je Kovinska premagala SSD Pionir z 10:4.	(A.	A.)
■ NOVO MESTO — Na šahovskem pn-enst^Ti Novega mosta za starejše pionirje je igralo 14 pionirjev. Končni vrstni red; 1. in 2. Konielj in Poredoš,
3.	In 4. Suhi In Puc<'lj, 5. do 6. nc In Jerčin. 7. Naras itd.
IN. N.)
■ TKEBN.IE —. Na občinskem strelskem tekmovanju z MK puško so bili dosečeni naslednja rezultati: člani — 1. Igor Slak (Trb.), 2. Alojz Stane (Dob), 3. Ilonat (Mokronog); mladinci —
1.	Mirico Polanko (Trb.), 2. Franc Petelin (Trb.),	3. Hrovat ml.
(Mokronog).	(N.	N.)
■ NOVO MESTO — Na sindikalnem nogometnem prvenstvu sodeluje 12 ekip. Rezultati prvih dveh kol: Pionir — Škocjan 5:2, IMV — družbene službe 2:2, Pro. sveta — Stopiče 1:7, Krka — Kovinar 17:1, NOVOLES — NOVO-TEKS 5:5, Ela — Iskra (2bk.) 4:0, Kovinar — Ela 2:8, NOVO-TES — Krka 0:10, Iskra — NO-VOLES 5:2, IMV — Pionir 5:6, Škocjan — Prosveta 3:0, Stojn-če — družbene službe 2:1.
(J. M.)
■ KRSKO — V vaterpolo srečanju med veterani in mladimi igralci Krškega ni prišlo do odločitve: končno se je s 4:4. Za veterane so bili uspešni H”">:»r, Kreutz, Sulc, an mlade pa Zlatič, Bizjak. Mugoštt in Krajnc.
(L, H.)
Ali je res nastopilo,kačje leto‘?
Meteorologi napovedujejo muhasto, vroče in deževno poletje, astrologi vojske in revolucije, seizmologi potrese na Japonskem In v Dalmaciji, herpetolog Toni Vašata pa razlaga, zakaj je letos toliko kač — Pik odraslega modrasa zaleže za tisoč čebeljih —
Anton Golobič iz Vavpče vasi pri Semiču je oral njivo za semiškim prosvetnim domom. S plugom je prerezal 20 kač...
Delavci novomeške Vodovodne skupnosti so merili strugo Krke nad Žužemberkom. Naleteli so na kače v vodi, v grmovju, po vejah, ena jim je padla celo v gumijast čoln, ki so ga peljali na kombiju.
Na Vrtači pri Mavsarjevih so pobili modrasa, ki se je plazil proti hlevu.'Menda je hotel priti do kravjega mleka...
Otroci so videli več kač, ko so šli v šolo ...
Ljudje hodijo v gozd samo še v visokih škornjih .,.
Take in podobne vesti prihajajo zadnjih štirinajst dni vse pogosteje v naše uredništvo. Ali smo res v kačjem letu?
Ker se prav te dni mudi na Dolenjskem človek, 39-letni herpetolog iz Splita, ki je dobršen del življenja posvetil kačam, smo ga vprašali, kaj misli o tem:
»Verjetno ne gre za 'kačje leto’, pač pa je dolga zima v hribih prignala kače, ki se zbude iz zimske otrplosti konec marca, v dolino. Tudi narasli hudourniki prineso kače s hribov. To sem večkrat opazoval na Gorenjskem. Celo v Apatinu v Vojvodini sem naletel na modrase, ki jih je Donava prinesla z Alp kar v klobčičih!«
Pravi, da je Slovenija zanj izredno zanimivo področje, ker se je pri nas zaradi velikih temperaturnih sprememb obdržala samo kačja »elita«, najmočneje in najbolj strupene kače, ki'te velike naravne spremembe še prenesejo. Razveseljivo, mar ne? Poslušali smo njegovo predavanje in povedal je marsikaj zanimivega, kar lahko tu^ komu od nas še koristi.
V rajskem vmtu je ena sama kača imredila pra/cato simešnjavo, v šoflBki sobi osemletke v Šmihelu, kjer je v’ petek lezlo kar 17 strupenih kač, pa ni bilo nič manj žjivahno. Mož, ki se že več kot 10 let iilkrvarja s kačami, je v kraOd demcmtrac^i pokazal iBvojo zbirOco	struipeiiih
kač. s katerimi je od šole do šole preOcrižaril domaJa VBO Jugoslavijo. Skrbno shranjuje v treh zajetnih svežnj<ih pobrdLla, kd mu jjh napiSei}o vodstva Sol, da Je ta in ta dan obislkail njihcm) ustanov ter imel »(poučno, zandminro in zelo poljudno predanraitx]e o kačah in zaščiti pired njimi«.
Ko oc^e mojster Vašata svoj srednje veaik potova’joi kovček in prdvizdiiiine še žična-to mrežo, dobesedno pisano pO(gAedate. Pisana dmščdna pisanih gadov, gožev in beloušk z aloveščdm kačjim kmaJjem — modiraisom na čelu se vam odi kot sanjski pri-vdd. Sele prvi tanki vratovi, ki se pnLćno vdrti čez rob kovčka in ootro sdikanje, s Ai-mer nassnanjajo, da so začutile bližino dru^, toplokrv-ndh živih bitij, vas zxlrami, da se oesrebe, kam bi se dalo odskoči« in kje so na^bližja vrata ali olkno ali vsaj primemo visoika oonara ...
Zdaj mojster Toni hladnokrvno poseže v kovček z ipo-ko in mdrno ian^leče najlepšega gada, da bi vam ga prijasmo poikazal kar čdm bolj od blizu. Tifitd, ki se bolj od-kritosrčiDO boje za življenje^ so že na hodniku, drugi vztrajamo kot prikovani in bolSčimo v šiljasto glavico, iz katere šviga čmn, preSclan ^ezik. Gdavioa se bliža zapestju ...
... kss ... iksisist!
Mojster z Iflhdootaiinii, po-časniimi kretnjami s(piretno izmika mesta, kamor bi glaivi. ca lahko usekala. Neverjet-
no. Oh, seveda! šine nam tolažilna isel:
»Zobe ste jdm prej polomili, kaj ne?«
Vašaita se nasmehne in poprosi za vžigalico. Kačo previdno ujame s prsti za vrat tik za glavico, ji z vžigalico razkilone čeljusti in privzdigne kot jOLna zobčka strupnika, ki ležita v zgornji dlesni in se postavita pokonci takrat, kadar hoče kača usekati.
50 pikov!
»Kače v ujetništvu že tako ne žive dolgo,« jKJjasnjuje herpetolog, »če pa bi jim polomil zobe, potem bi še proj poginile. Hranijo se samo z živimi žabami, miSmi, mar-tinčM in s pcxk>bndmi živa-licamd, ki pa jih hočejo iije-ti in usmrtiti na svx3j način. Piinesejo mi jih šolarji ali pa jih kupujem v ustanovah, kjer rede posikiusne živali...«
Kačjih pdikov, pravi, da je na svojo kožo prestregel že več kot 50! Prvič ga je pičila kača, ko je bil star 10 let. Posegel je v treje, da bi utrgal g^x)0d in nenadoma je začutil, da se je nekam zbodel. Kmalu mu je prst otekel in predno so iigotovili, da gre za kačji pik, so mu morali že odreeati konec prsta!
Kače se rade sScrivajo po trtah, kjer čaikajo na ptičke, ki prilete zobat asrelo groadje. To dobro vedo tudi tigači, saj se v vdnogiradih nemalokrat srečajo z nevarnimi ptičjimi lovci.
»Kače ne slišijo, tudi vidijo slabo, predvtsem tisto, ksr se premika pa zaznajo in tja tudi zasade svoje ssobe« nadaljuje Vašata. »Se posebno dobro pa občutijo tresljaje tal, torej tudi stopinje visa-kega živega bitja, ki se jim pobldža^e. Fakirsike zigodbe o kobrah, ki plešejo na zvoke piščali, 80 iz trte ssvite — te
kače prestrezajo le ritem udarcev krotilca, ki tolče z nogo ali kar s piščal j o ob tla.
Pri nas v Jugoslaviji živi 18 vrst kač. Najbolj pc^ostne so belouške, goži, gadi in modrasi. Na splo^o kače ne napadajo človeka, dokler jih ne razdražimo, če pa jih nadlegujemo, ko se sončijo ali hranijo, ko počivajo ali love, potem moramo sprejeti doikaj neenak boj.
Najbolj strupen je modras, ki ima v mešičkih nad obema zoboma strupnikoma lahko do 50 miligiramov strupa. Csmi gad ga za en ugriz pripravi 30—40 mg, navadni skalni ali travnišM gad pa do 25 mg. Na splošno velja, da en kačji pik zaleže za 800 do 1000 čebeljih! To pa je seveda odvisno od velikosti in starosta kače, od letnega časa (v vročini več strupa!), od raasrjenosti kače in od tega, kdaj je nazadnje ugriznila! Najnevarnejše in najbolj razdražene so kače spomladi, ko se parijo.«
Katere so strupene?
Težko je na prvi ogled, še posebno na »prvi prestrašeni pogled«, ugotoviti ali gre za strupeno kačo ali ne. Travniški gad je sivo zelen, rjavi gad je ujav, sivi, skalni gad je siv z izrazito črno cikcak progo po hrbtu, črni gad pa IK)polnama čm s skoraj neopaznim vzorcem i>o lirbtu. Vsaka kača se prilagodi z barvo okolici, v kateri živi. Vsaj travniški in rjavi gad se nič kaj dosti ne razlikujeta od belouške, zato pravi Vašata, da je bolj pametno pustiti vse kače na miru, kot pa med 10 belouSkami zagrabiti prav gada!
Tudi vmičevatl ne gre kač kar tako! Saj so zelo koristne, ker uttiičujejo različno golazen, glodaloe in mrčes.
Najizanesljivejši znak, da vas je pičila kača, sta dve rdeči piiki 3—5 milimetrov vsaksebi, ki sta sledova kačjih zob strupnikov.
Mojster Toni svetuje, da ugrizeno mesto nemudoma navBnkriž prerežete z ostrim rezilom (ibriitvica ali nož, ki ju prej razkužite z alkoholom aU nad prižgano vžigalico) 1 centimeter na dolgo in pol centimetra na globotoo ter iz rane skušate iztisniti čim več krvi, ki odnaša s seboj tudi strup. Zastrupljeno kri lahko izsesate tudi z usti in iz-p>];j.iiinete, če site popoOnoona prepričand, da v ustih nimate niti najmanjše ranice, pa čeprav samo od skoci:\je kruha, ker bi strup tudi tu prišel v ikri. Kačji strup namreč razkraja rdeče krvna telesca (hemoliza).
Ugriznjeni ud (običajni so pdtol v roko ali nogo) prevežite nad komolcem ali kolenom z robcem, muto, kosom srajce ali s čdm podobnim, pod ta zavoj pa na notranjo stran uda podstavite okrogel kamen ali drug podoben pre-
dmet, ki ga pritisnete na žilo in tako vistavite odtekanje zastrupljene krvi v druge dele telesa.
Priporoča tudi, da pijete mleko in vodo za razredče-nje strupa, ki bi prišel že do ledvic, in črno kavo za poživitev srca. Odsvetuje pa vsak alkohol, ki širi žile in strup še hitreje spravi do srca!
Sodobna metoda
Ko smo o tej metodi povprašali za mnenje novomeške kirurge, ki zdravijo na leto povprečno od 8 do 10 ljudi, ki jih je pičila kača, pa smo slišali še za eno, novejšo metodo, čeprav drži, da v večani primerov pri nas še vedno uporabljajo preve-zovanje, so na novomeškem kiruršikem oddelku dosegli lepe uspehe z novokainakimi injekcijami.
Novokain,, ki ga zdravniki sicer uporabljajo za lokalno anestezijo, deluje pri kačjem piku kot odličen protistrup. Ubri^ajo ga okoli pičenega mesta ali pa tam, do kamor je zastrupitev po udu že prišla, kar ugotove po temno modri barvi kože in močni oteklini, ki nastopita nekaj ur po piku. Boljše uspehe so doseli, kadar ud ni bil prevezan! Razp>ad rdečih krvnih telesc (eritrocitov), je pri poi-vezanem udu večji! Zato svetujejo kot učinkovito prvo pomoč samo mrzle obkladke in imobilizacijo (mirovanje) pičen^a uda ter seveda čun hitrejši prevoz v bolnišnico. Niti rezanje ubodenega mesta, niti različne pijače ne morejo kaj prida iXMnagati. Tudi če se nesreča ^odi osamljenemu popotnaiku na odročnem kraju, je bolje, da pK)hiti do najtoližjih ljudi (časa ima uro ali tudi dve), ki mu bodo pomagali do bolnišnice, kot pa da se zanaša na lastno umetnost, kar ga lahko stane ud ali celo življenje!
Samo v najtežjih primerih uporabljajo serum proti kačjemu piku (antLviperinvmi).
Na kirurškem oddelku so tudi povedali, da so imeli letos dozdaj 4 primere kačjih pikov, kar ni več kot pK)-vprečno, toreo najbrž ne gre za posebno »kačje leto« — seveda pa v hudi poletni vročini previdnost nikoli ni odveč!
Predvsem naj bodo previdni vsi izletniki, kopalci, planinci, taborniki, gobarji, imu biralci zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev kot so borovnice, jagode, maline In podobno. Trgači v vinogradih naj pazijo na prste!
Taborniki naj posujejo tla v šotorih z DDT praSkom ali pa nalijejo okrog šotora črto izrabljenega motornega oflja, ki kačam smrdi. Ne škodi tudi iztresti posteljnino, preden ležemo k počitku pod šotorom.
Predvsem pa pomi.slimo, da so tudi kače bitja našega planeta, ki imajo pravico do sikiromnega, čeprav malce po-selbnega pogleda na svet »iz kačje perspekitive«. Kolikor več vemo o njih, toliko manj bo preplaha in zverinskih mučenij, ki naj.brž ne morejo biti prepričljiv dokaz, da smo za kače ^ »inteligentna nadvrista«! M. MOŠKON
Če bi fotografijo modrasove glave nekajkrat povečali, bi kmalu kdo verjel, da smo slikali pravega pravcatega — zmaja. Za človeške pojme nosorogi reptil res ne gleda prijazno. Spoznamo ga po majcenem, 3 do 3 milimetre visokem rožičku na gobčku, če imamo seveda čas proučevati ga tako natančno...
Gož je, vsaj kar zadeva strupenost, bolj miroljubna žival. Vendar ga je mojster Toni, že ves zaripel v obraz, komaj snel z vratu, kamor si ga je pred mlado publiko v razredu nataknil, češ, poglejte kako lepo kravato imam! Mrzlokrvnemu gožu je neznan.sko prijal topli gospodarjev vrat, kamor se je nameraval prisrčno stisniti. Če bi se kačar obiral še kakšen trenutek, bi ga s tako kravato lahko nesli tudi na pokopališče...
In tole je pogle<I v herpetologovo malo menažerijo, zaradi katere, pravi, se najbrž ne bo mogel nikoli
S oročiti. Se pred posnetkom sem se pozanimal, kako aleč lahko kača skoči! »Sploh ne more skočiti,« prijatelja, im »terenu« se sploh ne trpita — mnogo močnejši modras prežene gade. Na pravi Toni, )*največ, kar lahko naredi, je, da se dvig-nMi sliki »(m seveda tudi v Tomjevem kovčku!) pa sta prisiljena na koeksistenco. Spodnji, bolj pi.sani, je ne za dve tretjini svoje dolžine!« Za vsak slučaj sem skalm gad, zgornji pa je bakreno-svetlorjavi modras. Na jermenu kovčka vidite senco gadovega jezička. sUkal z razdalje trikrat po dve tretjinL
llagradne
uganke
ki sina jo razpisali zadnji četrtki na 11. strani našega to. še niste rešili. — če ?a ste jo, nam še niste P^lali odgovora! 20 nagra<l čaka tiste, ki bodo ^ ^jbolje odgovorili na z® stavljeno vprašanje: kolil^O milijonov Dolenj-gjtegs Usta smo tiskali v 999 tednih! Pohitite —samo petka, 6. junija, bomo čakali na odgovor!
^ v ■ -
Trčenje z medvedom
Medved in avto sta trčila na	cesti Ljubljana-Ko-
M Jasnici. Do nesreče je priSo 20. maja ob 22.:>5, ko j6 Zalar, kemični čistilec 12 Ribnice, peljal z av-bom pr^ti domu. Medved se mu je nenadoma spustil iz skalo^j® nad cesto pred av-tomobi*- Zalar je zaviral, vcn-dar nes^®če ni mogel prepresti.	trčenju je medveda
zbilo 0^ drugo stran ceste, vendar^ je urno pobral in ge zapodil proti avtomobilu. Vofflii^ ^ ni čakal, pač pa je hitro Potisnil na plin in pobegnil-
po podobne nesreče je na pribli^® istem mestu prišlo ge pred wema letoma. Takrat Je	najprej trčil en
avtoioo^ in ga odbil pred drugi ki je vozil napro-
avtomobila sta bila takrat Precej poškodovana, nesT®^. ®^edved, ki se pred prečk8^®m ceste ni prepri-gal, prosta, pa je izšlih-nll.
JOŽE PRIMC
Krava v drveči
avtobus
g.\e^ Marija Kovač iz Vinje ^ j® maja dopoldne krave ob cesti čez Gorjai^^* Ko je gnala živino domov.se je ena krava splašila in se zaletela v drveči a'N’tobui ^ ga je vozil Franc Lesar, VOeaiik pri SAP. Žival si p okomila rog in dobila o^’Snine po životu, na avtobui^ pa je škode za 5.00 din.
Dva hudo poškodovana
Do	prometne nesre-
če Je	24. maja ob 14.15
na kri?^ pri osnorai šoli v EibnP- Tr<5ila sta kombi, ki ga je	Stane Goršič iz
Bibnic« ® nioped, ki ga je upravlj^ Ivan Barič z Rakitnice.	J®	peljal po pred-
nostni > lodvorski cesti, mopedist je pripeljal po ne-prednc^^^ti iz smeri pod-jetja	Voznik	komoija
je	^ se izognil celo
^	Učenja ni mogel
prepT®^ • Barič ima hud alom	sopotnik	na
mope<*‘‘^®*' Nigerla iz Rib-levega glež-in več-
>0 rano na 6elu. Oba sta bila prepelP*® v ljubljansko bd-nišnic<’'	na	vozilih še
ni occ*W^^» vendar ni velika.
v ciganski šotor
22.	so
etirje	Brajdiči	-
MUan,	Rado	in	Rajko —	naselje	Riniš
pri	^ začeli stre-
l|j9'ti	katerem	je bil
40-detr^	Kovačič z dra-
krogle precej na	Kovači-
nobena ni za-dela ‘palcev. Razlog za napad ^ Pojasnjen.
Nap^^ se že dalj casa
^IM*ostranem Kra-kovskeiP ^u. Milan in Anton sta “ ®®uka iz kpd Dob, kjer stii > restajaia kazen, RaJ-* Pa se izmikata
KAKO VOZIJO OVINKE! — Nedeljske dirke za VeU-ko nagrado Loke 1969 so prinesle rekorde v vseh kategorijah! Najbolj smo lahko ponosni na tretje mesto A. Bemetiča in njegovega TOMOSA D6GP v kategoriji do 50 ccm. Posebno navdušenje je požel Švicar Gyula Marszovsky (štartna številka 1), ki je v kategoriji do 500 ccm postavil nov rekord proge v enem krogu —144 km na uro! Tako je posekal lansk^a rekorderja J. Doddsa iz Avstrije (18), ki pa je tudi letos osvojil lovorjev venec v kategoriji, ker je Marszovszky na nekem ovinku padel in zamudil dragocene minute. Na spodnji sliki sta naša tekmovalca na prikolici Salobir in Seljak, ki sta se v hudi konkurenci uvrstila *na 9. mesto. Dirke je gledalo 40.000 ljudi, kar je seveda tudi rekord prireditve! (Foto: M. Moškon)
Ansambel Steva Teodosievskega, v katerem poje popularna ciganka Esma, je z gostom Perom Dimitrijevi-cem nastopil 23. maja tudi v novomeškem domu JLA in navdušil obiskovalce (Foto: M. Vesel)
?
Zakaj prav jaz l
S spodnjo zgodbo začenjamo objavljati prispevke, ki so nam jih poslali naši bralci v okviru razpisanega natečaja »STE IZKORISTILI VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?« Napisala jo je gospodinja, žena mizarja iz industrijske šole v R., mati dveh hčera; mlajša se te dni pripravlja na maturo. Naša naročnica ki je dobila za spodnjo zgodbo nagrado 500 din, nam je medtem že poslala lepo pismo, v katerem opisuje svoje življenje: po nepričakovani bratovi smrti sta s sestro odšli v partizane, njuno mamo pa so Nemci odgnali v zapore. Svoj prispevek je napisala med vsakodnevnimi skrbmi in gospodinjskimi opravki. — Na tem prostoru v našem listu bomo objavili tudi ostale nagrajene in dobro ocenjene prispevke. Pred bralci Dolenjskega lista se bodo dolgo vrstile vesele in žalostne, resne in okrogle, vzgojne in ljubezenske, pa še vse mogoče drugačne zgodbe — kot jih vsak dan piše življenje ...
Ponosni gozdovi zelenega Bohorja, mnogo slovenskih sinov spi v vašem tihem okolju! šume jim pojete večno neizpeto, slikovito uspavanko, noč in dem...
Bili so prvi dnevi avgusta 1944. Doma smo pleli korenje na rženem stmišču. čeprav so bili hudi vojni časi, smo se pri delu kratkočasili s petjem. Kdo bi sicer vzdržal čemeren na vročem avgustovskem soncu! V trenutku pa me je minilo veselo razpoloženje. Do njive sta prišli mama in neka gospa iz doline, s katero smo bili že vrsto let v prijateljskih odnosih. Njena hčerka je bila uslužbenka na naši tedanji občini. Imela je dobre veze s partizani; marsikaj so dobili prav po njeni zaslugi. Prav ta uslužbenka je zdaj poslala svojo mamo k nam, pravzaprav k meni, z važno novico.
Poklicala me je malo vstran na travnik in mi razložila, da je iz avstrijskega Gradca telefoniral moj edini brat njeni hčerki na občino ter jo prosil, naj nemudoma prideni k njemu. Sporočil je, da se nahaja pri njeni teti in sestrični v Gradcu; takrat slovenski fantje namreč niso smeli več na tla Spodnje štajerske. Doma so vsakega dopustnika iz nemške vojske dobili partizani v svoje enote. Zame je bilo v novici najvažnejše, da moram takoj na pot, prav to pa me je popolnoma zbegalo. Obiskovalka je še povedala, kako je brat naročil, naj se spomnim dane obljube, za katero me je prosil takrat, ko sem ga ob njegovem zadnjem obisku spremljala na postajo.
Ob spominu na to naročilo mi je še danes, ko bo že skoraj 25 let od dogodka, hudo pri srcu. Spomin na dano obljubo in pogovor z bratom med potjo na postajo ob njegovem zadnjem dopustu ni bil enostavna zadeva. Prevzeti je bilo treba nase težko in odgovorno nalogo. Z glavo bi lahko plačala dejanje, če bi me Nemci odkrili pri nedopustnem opravilu. Brat me je namreč prosil, naj mu priskrbim ssvezo z našo osvobodilno vojsko, ko me bo obvestil, da je na dopustu. V Gradec naj bi mu prinesla civilno obleko, v kateri bi potoval z menoj do domače postaje, tam pa bi samo skočil iz vagona in odšel čez cesto v hrib, da bi zvečer, ko se stemni, prišel k tej družini neopažen prespat.
Takrat sem se bratovi prošnji upirala in mu dopovedovala, da bi sicer vse z veseljem storila zanj, ne bi pa mogla prenesti udarca, če bi se zgodilo, da bi kdaj pozneje izgubil življenje. Do smrti bi me pekla vest, sem se izmikala njegovi prošnji. Ni odnehal; rekel mi je, da sem edina, ki mu lahko pomagam, saj kaj takega ne more zaupati komurkoli. še nisem mogla prevzeti nase odgovorne naloge, po krajšem oklevanju pa sem le pristala. Dopovedoval mi je, kako grozno je na ruski fronti, kjer je ponoči svetlo kot podnevi, ker bruha ogenj noč in dan kot iz peklenskega žrela. Vprašal me je, če se mi ne zdi dovolj, da je bil že dvakrat ranjen, in če bi lažje prenesla, da bi ga zakopali kje na ruskem Krimu kot pa v domači zemlji. Poudaril je, da bi ga imela v takem primeru res jaz na vesti, če mu zdaj ne maram pomagati, še mi je povedal, da je bilo pred kratkim v njegovi enoti še sedem Slovencev. Odkar pa mu je pred kratkim zadnji znanec, Celjan, izdihnil v njegovih rokah in mu umirajoč naročal pozdrave za svojo mater v CJelju, tudi on ne vzdrži več. In če bi prvi teden tu doma padel za svobodo domovine, naj si nikoli ne delam zaradi tega težke vesti. Naj se raje veselim, ker bom k temu pripomogla, mi je ponovno dejal.
Vse to se je nizalo v mojih spominih, kljub temu pa se je hkrati zasidral vame tudi nekak strah. Odšla sem proti domu; vroče in hkrati mrzlo me je'spreletavalo po telesu, v meni pa je odmevalo: zdaj, zdaj je prišel tisti odgovorni, drzni korak! Kaj bi? Bi ali ne bi? Pustiti na cedilu dragega, edinega brata? Kaj mi bo j*ekel, če ne pridem in če bi res padel na ruski fronti, ko je preložil to odgovornost name? In kaj bo, če ga smrt doleti tu, v bližini doma — bom jaz kriva, da je prišel sem?
Izipolnila bom obljubo, sem si dejala. To je edino, kar moram narediti. Skoraj neprisebno sem zdevala v kovček njegovo civilno obleko in nekaj prigrizka. Drugo jutro navsezgodaj sem odpotovala. Srečno sva prispela nazaj in dosegla vse, kar je bilo dogovorjeno ...
Težko mi je danes, po več kot dveh desetletjih pisati to zgodbo. Rane v srcu znova krvave. Nihče izmed domačih, razen sestre, ni vedel, da sem pripeljala brata v partizane! Zato so čez dobre tri tedne začudeni pogledali, ko je neki sosed sporočil očetu, da je brat padel. Vse težave, strah in odgovornost me niso strli; potrla pa me je vest o bratovi smrti. Zaprla sem se vase; ne morem se več dvigniti do pravega, sproščenega veselja in razpoloženja. Vendar — člo^ vek vse prenese, če njegovo delo zaključi uspeh. Ne bom opisovala strahu na vlaku, ko sva mimo nemških straž in vohunov potovala z bratom v domači kraj. Ne morem opisati, kako sem jokala v zemljo in zarila glavo v travo, da nisem videla ničesar okoli sebe, tako so mi oči nabrekle od joka. Vem, nič ni pomagalo, morda pa mi je bilo laže pri srcu.
Vsa leta doslej mi je bilo hudo in nikoli nisem mogla s to življenjsko zgodbo na dan. Zdelo se mi je, da je svetinja, skrita v mojem srcu. Resnica je bila kruta in neizprosna: nimam več brata, dobrega, edinega. Ko bi mu v borbi z Nemci ne odpovedal takrat mitraljez, bi morda ne prišlo do tako nesrečnega konca in njegove prerane smrti.
Ko sem brala v »Dolenjcu«, da bi bralci in naročniki napisali zgodbe, ki še niso prišle v javnost, sem se odločila, da napišiem zgodbo svojega življenja. In svojo željo: da bi svet nekoč napredoval tako daleč, da bi ne bilo več vojn in da se ne bi več uničevali! V znanosti in drugje je svet vendarle prišel že tako daleč, da se ubijanje v sedanjih novih vojnah prav nič ne sklada z doseženo stopnjo kulture človeštva. Pa kljub temu se ljudje še vedno ubijajo z najsodobnejšim orožjem. Nemirno je okrog po svetu in ljudje padajo ranjeni in mrtvi dan za dnem...
MARIJA
>oooooooo<xxxx><>oooo<xxx><x><x><xx>ooc>o<>o<xxxxx>oooo<xxxxx><
ko i«	-
kflssoi — ^Janja, ki sta jih storila P*"«« napadom v Rim-
Belokranjska revija je končana
Rezultate bodo objavili kasneje - Predstavnik pokrovitelja izrekel nastopajočim priznanje
Minulo soboto zvečer se je E nastopom igralske družine PD »Miran Jarc« v Črnomlju zaključila petdnevna Belokranjska kulturna revije. To je hkrati konec tekmovanja za 2u|)a(nčičeivo nagrado, ki sta jo lainsko jesen razpisali obe belokranjski občini za igiralslke eikupdne, pevsike zbo-
re in gla^beno-vokaJne ansamble.
Odaiv na tekmovanje je 'bil slabši kot lani, zato pa je treba prdsanatl dobro voljo in prizadevnost prav vsem, ki so se trudili, da dbnovijo in poživijo Ijudsiko prosvetno dejavnost v Beli kirajini. Ceiprav neikeitere sku-
pine s svojimi deli luso prišle v ož^ i^rfbor, je vendar njihov uspeh, pa naj je bil še tako skromen, vreden pri-znanja m nadaljnjih pobcid.
Tekmovanje se je pričelo 20. maja, ko so v črnomaljskem Domu ljudske prosvete [anfaire naznanile začetek revije in je spregovoril predsednik občinslkega svera Zveze kiultJU!mo-p<rosvetnih organizacij Janez Kuire. Na tem večeru .se je občdnstivti predstavil mda^nisikd aktiv »Isikra«
iz Semiča z Goddonijevo komedijo »Stric Ihta«. V naslednjih dneh so se zvrstili še igralski nastopi mladinskega aJctiva iz Gribelj (Oamoletti-jeva kXMmdeiJa »Boeing-Boe-ing«), draanskega krožka čamomailjske osnovne šole »Rdeča kapica«) in igralske družine prosvetn^ja društva ia Gmomlja (Spewack »Naši trije angeli«). Revijo so s samostojnimi nastopi uspešno popestrili še nstrumentalnl ansambel »Hoby«, gimnazijski zabavno glasbeni vokalni ansambel in mladinski pevski zboff osnovne šole vsi trije iz čcmomlja. Vsa dela so bila ocenjena in bodo rezul-
tati razglašeni Scasneje.
V soboto, 24. maja je na zakOjučlcu revije spregovoril Prane Košir, direktor semiške tovaime kondenzatorjev »Iskna«, M je prevzela pokroviteljstvo nad revijo. Njegove besede so izzvenele v priznanje vsem nastopajočim, v željo, naj bd kultura postala in ostala last delovnih ljudi ter zagotovilo, da se bodo za to kulturo tudd morala najti potrebna srad-64Ara.
Naj Se zapišemo, da je Dr-ftavna zaiožba Slovenije za vse nasitopaijoče člane dramskih družin poipiravlla lepa lci>}ižna deirilla.	*•>.
Zdaj ni več nobenih zadržlcov
Vsa spoma vprašanja o lokaciji novega mostu čez Savo v Brežicah s<3 rešena, tako so povedali predstavniki brežiške občine, ki so danes teden prisostvovali seji komisije za izdajanje lokacijskih dovoljenj. Ko bo dokimient podpisan, bo objavljen natečaj za gradnjo. Posnetki terena so napravljeni. Predstavniki republiškega cestnega sklada bodo v kratkem prišli v Brežice na pogovor z lastniki zemljišč, na katerih bo stal novi most.
Pomoč tistemu, ki več prispeva
Krajevne skupnosti v brežiški občini bodo letos prejele iz sklada za negospKXiarska investicije 61.000. dinarjev. Ta denar bodo uporabile pretežno za napeljavo vodovodov. Njihov delež v skladu je odvisen od prispevka občanov. Cim več so dali zraven iz svojega žepa, tem več lahko pričakujejo od občine. Glede sklada je bilo na sejah izrečenih že več pjipomb, češ da bi morali ukiniti financiranje iz občinskega središča, pa je le obstal. Bilo bi kiri-vično do tistih, ki zdaj gradijo vodovode, če bi ta denarni vir ukinili. Tudi prejšnje gradnje so delno financirali iz centralnega sklada.
Zamenjati nedelavne člane
Dne 10. junija bo v Brežicah druga letna konferenca Zveze mladine — tako so sklenili na zadnji seji predsedstva občinskega komiteja. Na tej seji so bili prisotni tudi predsedniki in s :ekretar-ji mladinskih 'aktivov. Med drugrim so analizirali vzroke za neuspeh oddaje »Pokaži, kaj znaš« v Artičah in se odločili za ponovitev oddaje v oktobru. Odpadli sta tudi prireditvi minulo in prihodnjo nedeljo. Mladi so kritizirali neaktivnost v aktivih in predsedstvu in predlagali zamenjavo nedelavnih članov.
Ponudba za obnovo vinogradov
v brežiški občini je pod-jet>9 SLOVENIJA VINO pripravljeno investirati do deset milijonov dinarjev v obnovo vinogradništva in postavitev nofve predelovalne kleti. Svet za gospodarstvo pri občinski skupščini meni, da je taka ponudba sprejemljiva, če bodo koristi te naložbe prartrilno porazdeljene med proiz\'ajaloe oz. organizatorje obnove in med trgovino. Pogodbe še niso sklenjene, ker o predlogh razpravljajo.
m
Vse dobro razen knjižnice
Pogovor s predsednikom PD »Stanko Vogrinc«, ravnateljem osnovne šole Dobova Francem Vu-čanjkom
Prosvetno društvo »Stanko Vogrinc« v Dobovi je razvilo dramsko, lutkovno, pevsko, folklorno, knjižničarsko in druge dejavnosti. Med redkimi v brežiški občini ima to društvo tudi svoje prostore In lepo urejeno dvorano z odrom, na katerem se vrste domače in tuje prireditve.
Reka mladih športnic in športnikov je 24. maja preplavila brežiške ulice.
(Foto: Jožica Teppey)
TISK IN RADIO UTRJdJETA VEZI Z VOLIVCI
Zakaj vsak zase, če je skupaj laže
z gradivom preobremenjeni poslanci so slabo informirani - Na srečanju v Brežicah so poslanci zavzeli za medobčinsko sodelovanje
Vodstvo družbeno političnih orgaaizacij so 20. maja priredila razgovor z novo izvoljenimi poslanci republiške in zvezne skupščine. Povabilu so se odzvali z željo, da bi pobliže spoznali občino in da bi se dogovorili za učinkovito sodelovanje z volivci in skupščino.
Informacijo o občinskem gospodarstvu in družbenih službah je podal predsednik skupščine Vinko Jurkas, nakar se je razvil zanimiv pogovor o načrtih občine v bliž-nj-i prihodnosti in razvoju Posavja kot celote. Pospeši ga lahko le učinkovito sodeHva-nje med občinami v tej pokrajini
Medobčinsk^u sodelovanju utira pot za sedaj edinole medobčinski svet Zveze komunistov, ki je pred mp seci že sklical prejšnje poslance na skupen posvet o nadaljnjem razvoju in vlogi Posavja v slovenskih >k7inh. Poslanci so vsi po vrsti tudi tokrat izjavili, da je začeto sodelovanje treba poglabljati in ga razširiti na posamezne gospodarske panoge, šolst/o, kulturo, zdravstvo in dniga p>odročja.
Ko so prešli na stike po-slanceiv s skoupščino in volivci, so dosedanji {x>S'lanoi povedali najprej nekaj izkušenj iz minule mandatne dobe. Poslanci gosF>odarske-ga in republiškega zbora so pogrešali predvsem :>tike s podjetji, ker ta niso kazala posebnih želje po takem sodelovanju. Le redke delovne organizacije so bile izjema.
Pogowr se je nato sukril
še okoli obvešč^ja poslancev. Franc Šetinc, ki je bil že do zdaj štiri leta zvezni poslanec, je dejal, da je bil celo prev^ informiran in vsega niti ni utegnil prebrati. Prejemal je informacije zvezne skupščine, razen tega pa še sejno gradivo šestih občin. PošUj^e so mu ga skupščine in družbenopolitične organizacije. Sredi take poplave papirja se poslanec težko znajde. Predlagal je se-
lekcijo Iradiva iz občin. Vsak-l.do naj bi prejel le tisto, kar zadeva njegovo delovno pobočje in kar je zanj oz. za občino res pomembno. Nje. govemu mnenju so se pridružili tudi drugi. Tov. Setiric je nadalje poudaril, da sta Dolenjski list in lokalni radio lahko uspešna posredovalca stikov ■ med volivci in poslanci. Vabilom na zbore volivcev se poslanci ne" morejo odzvati tako pogosto kot ljudje želijo, razen tega pa ni mogoče, da bi obiskali vse kraje. Tisk in radio povečujeta te možnosti, ker sega njifcia beseda v najbolj oddaljene vasi.
J. TEPPEY
VTISI Ž GOSTOVANJA BREŽIČANOV V SRBIJI
Razšli so se koi prijatelji, ki bi se še radi srečali
Kulise za »Razvalino življenja« so ostale na odru v Vel. Plani — Sprejem je bil lep
NOVO V BREŽICAH
IIANK.S MKU 17. IN lU. UKOludali so .si nekaj filmov o prO-
VAS HOIK) OBISKALI doma predstavniki občinske organizacije Rde-6©ga križa. Pohitite, Ce Sc nisto uteRnili odbrati obleke, perila, posteljnine in čevljev, ki jih nameravate pokloniti Rde6emu krl-6u za občane v stiski. Cez zinv) se je v omarah nabralo marsikaj. Cesar vi ali vaSi otroci ne boste več uporabljali, a revnim ljudem bo v.se to prišlo prav.
■ »AN MI.AIK).STI JK MLADI NA proslavila z veliko Športno manifestacijo na nogometnem stadionu. Sprovod osnovnošolske mladine. gimnazijcev, tabornikov, pripiidnikov JLA je v soboto popoldne oživil glavno mostno ulico, kjer se je zbralo precej gledalcev. Mladi so se nato ustavili na stadionu. Pripravili so dveiu--ni SportJil program. S to prireditvijo so poCa-stail Titov rojstni dan ter .so-letntoo SKOJ in ZKJ.
■ IZi.KT V NKZNANf) organi-alra A^’to—moto druStvo za prihodnjo nedeljo, člani so se dogovorili o tem na sestankti 2.‘i. maja. Lotos .so se prvič zbrali. Og-
metu ter .se seznanili z novimi predpi«.
■ ZVKZA HKIJATEIJKV MLADINE se je v ponedeljek sestala in dogovorila za razpored loto vanja otrok v Savudriji. Razpravljale Je tildi o zaklju^^ku t^ono-vanja med druStvl prijateljev mladino v občini.
■ fU>STJE NA XII. SREČANJU DRAMSKIH SKUPIN SLOVENIJE bodo prejeli majhna darilca v spcMnln na revijo najboljših amaterjev v Brežicah. Pripravljalni odbor Je naročil zanje majolike pri lončarju. Večje bodo izročili skupinam kot kolektivno darilcf, manjSe pa reži serjem In vsem nastopajočim.
■ ZAGREBŠKO MESTNO (;LI:< DALI<;CE KOMEDIJA je minuli teden gostovalo v Brežicah z Rok-sandićovo 2ENrrVIJO. Imelo je dve prestavi: popoldne za vojake corkljanake garnizije in mladino, zvečer za drugo občinstvo. Oostovanje zagrebAJclh RledallSčnl-kov Je bilo nametvleno počosUtvl Uneva letalstva.
BREŽIŠKE VESTI
sa?-
Ludvik Metelku: »Ziiusiuo bili veseli umetniškega lesoreza, ki .so nam poklonili v Veliki IMani v trajen spomin na naše srečanje.«
»Finžuarjova beseda jo o^rreila o«lxMns.tvo v Veliki Pla-
ni,« je ob vrnitvi z gostovanja ves navdušen razlagal Ludvik Metelko iz Brežic.
»Kako so vas razumeli?\<
»Pred vsakim dejanjem jim je napovedovalec v srbšOini na kratko razložil dogajanje na odru. To je zadostvovalo.
V	začetku so bile vezi z občinstvom rahle, potem pa so se utrjevale od dejanja do dejanja. Za nas nastopajoče je pomenilo to veliko zadovoljstvo.«
»Ste se srečali tudi z igraJ-
oi	amaterji iz Velike Piane?«
»Seveda. Takoj smo se spopnjateljili. Bili so tako navdušeni, da so sklenili to delo zaigrati samd, čeravno ni prevedeno. Vsebina jih je izredno pritegnila in nekateri izmed njih so že povedali, katero vlogo bi radi prevzeli. Ker so pokazali resno željo po uprizoritvi »Razvaline življenja«, smo Jim pustili kulise. Zelo so nam bili hvaležni, ker smo Jim takoj ponudili roko v pomoč.«
»Torej ste se dobro počutili med njimi?«
»Veselo na.s je presenetilo njihovo go.stoljubje in prav tako kot i^jralci so btll r. gostovanjem zadovoljni ;;.wci. Ko smo povedali članom njihovega druStvn, da bomo junija nastopali na repuOliSlci dmm-^ki regiji, so dejali, da so se tudi oni letaš 7:(rrstili v prognun revije amaterskih odrov v Srbiji. Zaželeli smo Jim veliko tispeha «	.1.	T.
2e nekaj let Je društevni predsednik Franc Vučajuk, ravnatelj dobovske osemlelice. Povedal je, da so v njihovem društvu posrečeno združili kulturne skupine s člani vseh starosti, v nekaterih skupinah pa delajo samo šolarji, ki jih vodijo učitelji-
Predsedaik PD Stanko Vo-grinč je v nekaj minutah razgrnil vso razgibano dejavnost, ki jo gojijo pri društvu. Pripovedoval je:
■ »Dramska skupina, ki jo vodi učiteljica Helena Vogrinc, študira igro Mogočni . prstan, uprizorila pa jo bo do konca šolskega leta. Igralci so učenci naše šole. Podobno je z lutkovno sekcijo, s katero dela Anica Gregorič. Olani, učenci naše šole, sami izdelujejo lutke. Do zdaj so uprizorili že štiri lutkovne igrice.
B 20-članski moški pevski zbor se pod vodstvom pevovodje Ignaca Regoviča redno in marljivo pripravlja m. na-stop>e na proslavah in akademijah, priredil pa Je tudi že nekaj samostojnih koncertov.
Resolucija bo samo izhodišče za nov srednjeročni načrt
Pred dnevi so na seji sveta za gospodarstvo občinske skupščine v Brežicah obravnavali osnutek resolucije o usmeritvi razvoja gospodarstva letos in prihodnje leto. Člani sveta so se načelno strinjali s predlogom resolucije izrekli pa so tudi precej pripomb. Te zadevajo vlogo občinske uprave pri ustanavljanju pospeševalnih služb in drugih oblik stroko\Tie F>omoči ki naj bi jih uprava nudila delovnim organizacijam.
Člani so predlagali naj bi delo\'ne organizacije že zdaj pričele razmišljati o novem srednjeročnem planu ki ga bodo morale sprejeti leta 1971. Resolucija naj bi bila potemtakem samo izhodišče za sesta<vo srednjeročnega načrta.
\
Sneguljčica v Brežicah
Za učenoe osnovne šole v Brežicah in podružničnih šol na Čatežu v Mrzlavi vasi in Skopicah je šolski dramski krožek iz Kostanjevice Ujprizoril 22. maja^ Goliovo pravljično igro SNEGULJČICA. Mlade gledalce je živa igra vrstnikov močno pritegnila.
60 pevcev bo šlo v Sevnico
Na zaključku stoletnice slovenske^ia tabora v Sevnici bodo 8. jimija nastopili tudi moš-ki pevski^zbori iz brežiške občine. Nocoj bodo imeli v gasilskem domu v Sentlonartu skupno vajo. Zbralo se bo blizu GO pevcev Iz Brežic Artič Dobove In Skoi>ic.
20 let od prve mature
Priht'dnjl mesec bo preteklo 20 let, odkar so prvi dija ki gimnazije v Brežicah opravili maturo. Za obletjiico se bodo spet zbra’.i In preživeli .skupaj nekaj prijetnih uric.
a Folklorni skupini — šolska in mladinska — sta tudi že nekajkrat nastopili, poznajo F>a ju tudi ^ na Hrvaškem. Folklornih plesov se učita pod vodstvom 0\'3tke Savnik, učiteljice za likovni pouk.
I	Tamburaška zboru sta
sestavljena iz članov gasilskega društva Veliki Obrež m Gaberje. Ljubitelji narodnozabavne glasbe pa lahko često slišijo ansambel Stanka Kežmana, ki se je že l2po uveljavil.
FRANC VUČANJK
I	Trenutno je v najhujši za^ti knjižnica, ki ji ^rozi, da bo izgubila honorarno knjižničarko. Denarja za knjižničarko in nabavo no-' vih knjig ni. Ce ne bo denarja, bomo morali seveda razmisliti o tem, če , bo .'»icer dobro obiskana knjižnica z več kot 3.000 knjigami le od-prta.«
I. Z.
Radio Brežice
PETEK, 30. MAJ.A: 20.00—20.10
— Napoved programa in poročila. 20.10—20.30 — Nove plbSCe RTB in obvestila ter reklame. 20.30- 21.1.')
— Glasbemi oddaja:	IzbnUi	ste
sami.
NEI)ELJ.\, l. JUNIJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Pred 100-let-nico slovenskega tabora v Sevnici
— S seje občinske skupSčlne Krško poroča Marjan Zibret — Za naSe kmetovalce: Inž. Darko Jelčič — Pomen selekcije za kmetijsko stroj-niiStvo pri driL^tvu LT Brežice — Prijetno nedeljo vam voSčiJo Štirje kovači — Nedeljski magnetofonski zapis: Pred jTlčelkom XII. sreča-nja dramskih skupin Slovenije v Brežicah — Pozor, nlmaS prednosti! — Pogovor s poslušalci — Ob-vestila, reklamo in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo In pozdravljajo.
TOKKK, 3. JUNIJA: 18.00-19.00
— Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naSe glasbene Sole — Tedenski športni komentar — ObvasUla, reklame in filmski pre-Bled. 19.00—19,30 — MLADINSKA ODDAJA: Obisk pri aktivu v Selah.
V	prodajalni
PLASTIKA
ČEVLJI
pri tržnici v Brežicah
vam nudimo veliko Izbiro čevljev in i/delkov iz plusi Ike.
Prepričajte se!
Imlm uspeh mladega odra v Kostanjevici
Pod vodstvom delavne m pogumne režiserke Mladega odra prosvetnega društva »Loj«" Košak« iz Kostanjevi-ce na Krki, tovarišice Man-je Sketove, so mladi igraici
— osemmdvajset po številu
— minulo zimo naštudirali zahtevno mladinsko igro Pavla Golie: »Sneguljčica«. Delo kakor znano, je napisano v verzih in tudi zato pomeni veliko težavo pri obvladovanju teksta. Igralce vse prerado zanese, da začno deklamirati in tako odrsko dogaja-nje izgubi pol svojega 6ara in prepričljivosti. Skozi ‘.edem dolgih mesecev študija — saj so imeli nad devetdeset vaj
— je Mariji Sketovi ;n njenom igralcem usj>elo lepo obvladati Golievo besedilo in tako neprisiljeno nastopiti.
Režiserka je imela v večini primerov srečno roko pri izbiri ig^lcev. Nekateri iz-nied njih so bili prav izredni (Irena Bajc v vlc^i Sneguljčice, Igor Kadunc v vilo-princa. Tone Cvelbar kot ^'rance in Stanko Resbelj kot ^ce), medtem ko je posebno izstopaLa IVlagda Vene kot kraljica. Njeaia vloga kaže resničen dar, ki ga bo Venetova, ki zdaj obiskuje sedmi razred kostanjevi.ške šole, s pridnim delom še lahko izobliko-' vala in kdaj morda postala celo pokliona igralka.
Velik del uspeha te predstave pa je tudi v njeni izredni opremi. Scena akademsJcega slikarja m znanega ’ scenografa .Avgusta Lavrenčiča, sostu-mi Vlaste Hegedušičeve m plesi, ka jih je pripravil Borut Hanžič iz mariborske Drame ter slednjič še glasba Marka Žigona — vse to je pripomoglo, da je predstava dobila tako izredno uglašenost. Kaže, da si je režiserka ;:ške-tova že priborila vstopnico v VIŠJO kategorijo prave gledališke igre. Zato lahko njej in vsem njenim mladim ter tako uspešnim igralcem, ki so dali kar deset ponovitev doma, v Krškem, Brežicah in Novem mestu, samo čestitamo!
In ob koncu naj povemo še tole: da je ta predstava sploh lahko doživela premiero, se morartio zahvaliti Dra. mi SNG Maribor in njenemu direktorju Branku Gombaču, ki je odstopu vso odrsko ofpremo za predstaivo. Nadalje se je potrebno isfcreno zahvaliti tudi tehničnemu direktorju te ustanove — Srečku Lebariču, ki je prišel na vaje v Kostanjevico in postaval sceno. Mladi Igralci so zato posebej izkazali svojo hvaležnost ob gostovanju mariborskega SNG v Kostanjevici s tem, da so izročaU direlctor-ju Drame lep šopek nageljnov.
Trije izmed najboljših igralcev v SNEGULJCICI: Irena Bajc (na levi) je zares lepo nastopila v vlogi Sneguljčice, Igor Kadunc je igral princa, Magda Vene Pn je bila kraljica.
Monopolen položaj komunale
Komunalno gospodarstvo —  -----------------------
vedno holj navezuje na lir-	"
hanistično in stanovanjsko politiko. N.jeguva o.snovna naloga je, da prebivalstvu *'^t'lja in gosijoilarskim organizacijam ter .šolam in dru-Rini dnižhonini dejavno.sUm *^Botavlja tcnieljiic komunal pogoje za življenje.
^radi splošnega driižljcne-pomena komunalne pi»ra
in zaradi položaja Zavoda ^ komunalno dejavnost v l^i'škem ima to gospodarstvo '^fazito monopolen '.naoaj. ^^bčinska skupščina bo danes ® U*m razpravljala. Sklepala o predlogu, da s<* del ^•■mslev Ta komunalne storit izloča za razširjeno repro-’^Ukcijo. Oithorniki bodo «d-W'aii tudi o venah komunal-usluj^ in bodo Izrekli o svoje soglasje.
Končno uvoženi škornji
Služba za varstvo pri delu v senovskem rudniku sd prizadeva, da bi zagotovila rudarjem kar najboljšo zaščitno obleko in obutev. Do sedaj so nekateri nidarji na najbolj izpostavljenih nestih uporabljali škornje domače izdelave z vgrajeno jekleno kapico in ojačanim podplatom. Kljub temu je /ečkrat prišlo do poškodb prstov na nogah, ker so bili škornji izdelani iz slabega materiala. Zato je varnostna služba naročila škornje iz uvoza in prav. te dni je prispela prva pošiljka s Češkega. Ti škornji so boljši In jih bodo rudarji najiprej uporabili za poskuš-njo. Rudnik je pripravljen dati zanje več, če bo s to zaščitno obutvijo lahko bolje obvaroval rudarje pri dolu.
V m
nastop
y
glasbene
šole
Krško
Oom »Svofc»ocl4»«
»»»to**,
oi? <».aa ur*
VtttnonUtM 3 •>*>
juoiRoeC} mil-
lABOusoBOsaaiosrsifnA
TECAOEV!
VptiUii Oft"/cJv?AcJ
-i6 <*■
<!<? J
Minuli teden je bil v Krškem zelo razgiban. Učenci glasbene šole so imeli javno* produkcijo, likovniki amaterji so odprli razstavo svojih del, mladina je priredila zborovanje za dan mladosti, izrez z oglasne deske pa opozarja prebivalce na današnjo akcijo Rdečega križa ter na razpis tečaja delavske univerze.
KOOPERACIJA DAJE PREDNOST RIBEZU. PŠENICI. KORUZI
„Začela se je tekma za pšenico"
Napreden kmet prehiteva sovaščane - Za nj'egovo pot se jih odloči vsako leto več - V krško občino segajo republiške in zvezne diplome
Na napredne kmetije v krški občini se je naselil zdrav tekmovalni duh. Letos se je na razpis skupščine za velik pridelek pšenice prijavilo 46 kmetov, »škoda, da občina nima več sredstev za te namene, sicer bi lahko na enak način spodbudila pridelovalce koruze in krompirja,« je izjavil vodja kooperacijske enote pri AGROKOMBINATU Franc Juvane. Prosila sem ga, naj opiše lanske dosežke in pove imena najboljših.
»Prav rad,« je odgovoril, »saj so se naši kmetje dobro postavili Pogumno so sc pri-, javili celo za zvezjvo tekmo vanje. Za pridelek koruze sta dva prejela diplomo lugoslo-skega centra: .\nton Kunej iz Brestanice za 10.200 lig suhega zrnja na hektar. Alojz Coltrič iz Gržeče vasi pa 10.800 kg. Od centra sta prejela razen diplome še po 10 kg hibridnega semena koruze /P 448, vzgojene v Zemunu. Za dober pridelek koruze so prejeli diplome (iospodarske zbornice SRS Ivan Abram z Dobrave. Alojz Babič iz Veli ke vasi, .Anton Kunej iz Brestanice. Ignac Zagorc iz Le-sk<»vca in Alojz Colarič iz firžeče vasi.«
»Kakšen uspeh .so itpeli tekmovalci pri pšenici?«
»Tudi dober. Diplomo Jugoslovanskega poljedelskega centra .sta si prislužila zasebni kmet Pavle Bogovič iz l.^o lenje vasi in naše podjetje. Sklad za pospeševanje kmetijstva v naši občini je nagradil Bogoviča s tisoč dinarji. v drugem proizvodnem okolišu je osvojil prvo občin, sko nagrado Franc Pirc iz Viher. pšenico je vzgajal v slabših i>ogojih. Drugo nagrado so dobili štirje tekmovalci.«
»Kaj v.se iH)speKujet<* s kooperacijo?«
»Živinorejo t«*r pridelovanje p.šenice, hibridne koruze, krompirja in krme Velik poudarek dajemo- razvoju ribezovih nasadov v gričov-natem svetu od Leskovca do Kake. V kooperaciji s kmeti
Za to imamo že zagotovljenih 20.000 sadik. Kmetom nudimo na kredit umetna gnojila in sadike, opravimo jim strojno delo in dajemo stro-kovno pomoč.«
»Kakšno živino redijo kooperanti za kombinat?«
»Teleta pitajo do teže 200 in 220 kg, mlado govedo pa do 400 in 450 kg. Če bi bitu cena primernejša, bi lahko vzredili 1200 do l.">00 telet.«
»Ali zanimanje za sodobno obdelovanje zemlje narašča?«
»Zadnje čase zelo. Na.jbolj se to vidi pri prodaji !tniet-nih gnojil Letošn.io pomlad smo jih prodali že 12-50 (on.«
.1. T
Luknje v asfaltu
Na Gubčevi cesti v Krškem, ne daleč od terenskega obrata novomeškega Cestnega podjetja, vozniki motornih vozil-na veliko jezo poskakujejo s svojimi vozili čez velike luknje, ki so lahko presneto nevarne. Ker je to ena izmed najbolj prometnih cest v Krškem, bi bilo prav, da bi jih čimprej zakrpali.
Danes prva delovna seja
Občinska skup-ščina Krško se bo 29. maja po volitvah prvič sestala. Na ločenih sejah bodo odborniki obeh zborov podali svečano izjavo o sprejetju odbomiških dolžnostih.
Na skupni seji bodo izvolili podpredsednika skupščine, komisiija za družbeno nadzorstvo, komisijo za prošnje in pritožbe ter svete občinske skupščine.
Občinska uipra/va je za to sejo pripravila poročilo o trimesečjem gospodarjenju v delovnih organizacijah ter pregled proračimskih lohod-kov in izdatikov od januarja do konca aprila. Na dnevnem redu je sprejem odloikov o upravnih taksah, o sodnih taksah in komunalnih storitvah.
Referendum v Krškem bo 22. junija
IzvTSni odbor občinske konference SZDL v Krškem je 26. maja povabil na razgovor o uvedbi samoprispevka za novo šolo na Vidmu predstavnika krajevnih odborov SZDL Zdole in Krško ter predsednika obeh krajevnih skupnosti. Prisotni so enoglasno podprli pobudo skupščine in staršev za to aJcoijo ter predlagali, naj bi bil referendum 22. junija.
— Ce bo samoprispevek izglasovan, ga lx>do plačevali občani krajevnih skupnosti Krško in Zdole od 1. julija lebos do konca leta 1972. SZDL predlaga 1,5-odstotnd prispevek od osebnih dohodkov zaposlenih, 1,5 odsotka od pokojnin, 2 odstotka od katastrskega dohodka kmetov in 2 odstotka od davčne osnove obrtnikov. V treh letih in pol se bo nabralo 1,680.000 dinarjev.
■ BREŽICE — Dijaki brežiške in ravenske gimnazije so se srečali v malem nogometu, košarki, rokometu, odbojki, nami2aiem tenisu in plavanju. Nogomet: Brežice — Ravne 8:1; rokomet: Brežice — Ravne 14:8; koSarka; Brežice — Ravne 33:30:	odbojka
(ženske): Brežice — Ravne 0:2; plavanje:	pri možklh so 2ana-
gali Brežič^, ženske pa so tekmovanje končale neodločeno. Namizni tenis: v obeh kategorijah so zmagali gostje:	ženske 5:0,
moški 5:2.	(B.	G.)
FRANC JIIRANC
imamo zdaj 21 hektarov, letošnjo je.*(en pa bomo ' zasa dili z njim še 10 hektarov.
UVOŽENI
ŠTEDILNIKI
v prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem imajo veliko izbiro domačih in uvoženih električnih kombiniranih in plinskih številnikov.
KRŠKE NOVICE
iPRESKRBA C ilSSHSSSBSSB
liilU
M»K'ril>IVA-IIIFE
IrKovskeKa podjetja PBIOSKKBA v Krškem vas vabi in vam nudi: kvalitetna vina. predvsem cviček iz (iadove peči, priznana domača jedila in specialitete na žaru.
KONKllKKNCNK!
l±l
a
s
s
s
B
s
	
	■1
	
	
v trgovini si boste najlažje Izbrali primemo pomivalno omarico, obloženo z ultrapa-sohi in s koritom iz nerjaveče pločevine. Od domačih naj omenimo pomivalno omarico EMO Celje. Tudi kopalne kadi in električne bojlerje vseh velikosti imajo v tej trgovini.	PO-E
■ PRESEŽEN PL.\N IZVOZA.
V tovarni papirja so v 4 mesecih letošnjega leta izvozili 7240 t»n celuloze in papirja. Plan izvoza po vrednosti je bil presežen za 0,9 odstotka, v primerjavi z i* vozom v lanskem obdobju pa je bil presežen za 19,9 odst. Največ 90 izvozili -v aprilu, ko so po vrednosti presegli izvozni plan za 34 odstotkov.
■ PROSTOR PRED POSTO BODO ASFALTIRALI. Cestno pod jetje bo prihodnji teden pričelo urejati okolico samopostrežne trgovine, poSte in stolpiča 50 na Cesti 4. julija. Prostor bodo asfaltirali, uredili parkirne prostore in zelene površine. Hkrati bodo asfaltirali tudi cesto, ki povezuje železniško postajo mimo Jesenška s Cesto 4. julija. Investitor del bo krajevna skupnost.
■ KARiC VABL Večkratni prvak v speedwayu in najboljši športnik Dolenjske Franc Babič Je polog gostilne Cotinka na Vidmu odprl pred dnevi novo avtomehanično delavnico. V okusno urejeni delavnici hitro In strokovno popravljajo vse \Tste motornih vozil. Avtomehanična delavnica je bila nujno potrebna, saj Je v mestu vedno več motornih vozil, hitro pomoč mehanikov pa je bilo do sedaj težko dobiti.
■ POR.VST ŠTEVILA AKTIV-NIH ZAVAROVANCEV. V občini
Je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta 6387 aktivnih zavarovancev. V istem obdobju lanskega leta pa Je bilo zaposlenih 6186. Zaposlitev se je povečala aa 3,2 odstotka. Novo zaposlitev Je torej dobil v primerjanem obdobju 201 delavec oziroma delavka.
■ AKONT.\ClJA ZA LETOVA-N.IE. Upravni odbor Počitniške skupnosti Materada-Poreč, katere članice so krške delovne organizacije, je nedavno sklenil, da morajo vsi tisti, ki so se prijavili za letovanje v Mateiradi, do 1- Junija letos vplačati v recepciji, kjer so se prijavili, 10. odst. vseh stroškov letovanja. Ce kdo do določenega roka ne bo vplačal predpisanega zneska, bo Počitniški dom smatral, da se za letovanje ni prljavU. Vplačane akontacije pa občail ne bodo dobili vrnjene v primeru, če prijavljene! ne bi 511 na predvideno letovanje in bi rcBervirani prostor ostal neizkoriščen. Upravni odbor je sklep utemeljil s ekonomskimi razlogi:	nidco kaUmliran dnevni penzi<Mi.
■ PORAST PORABE ZDRA>'1L. Zdravja in zdravil potrebni člani 90 v prvem četrtletju letošnjega leta porabili 17.072 zdravil ali za 11,2 odst. več kot v istem obdobju lani. Občani uživajo precej draga zdravila, aej velja eno povprečno 15,19 din ali 15 odst. več kot v lanskem letu.
Lepo praznovanje v Krmelju
Krmeljski pionirji so zares lepo praznovali dan mladosti. Tega dne je pionirski odred razvil svoj prapor in si nadel ime »22. oktober«, v sp>omin na trinajst talcev, ki so jih ustrelili 1. 1943. Osrednja proslava dneva mladosti je bdla zdrnžena s proslavo ustanovitve popolne osnovne šole, udeležili pa so se je tudi predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič, predstavnica TIS in SZDL Elka Grilc in nekateri drugi predstavniki družbenih in političnih organizacij. Proslava je bila dobro pripravljena in je navdušila gledalce. Domačini in gostje pa so si z velikim zanimanjem ogledali tudi razstavo likovnih del v osnovni šoli.	B. D.
Marjan Orožen na obisku v Sevnici
Podpredsednik re(pu)>lišike fifeupščine Marjan Orožen je 21. maja obisikal sevniško občino. V spremstvu njenih predstavnikov sd je agledal JUGOTANIN in se seznanil s programom t^a obrata, ki naj bi razen tanina izdeloval tu^ furfurol. Na občinskem komiteju Zveze komunistov se je pogovarjaj o delu občin-sike organizacije 25K v reorganiziranih oblikah.
N
Blanca: spet pritožbe zaradi kruha
Na Blanci se ljudje vedno znova pritožujejo zaradi neredne dostave kruha. Potrebne težave to p>ovzroča osnovna šoli, ki mora ob določenem času dati otrokom šolsko malico in ne more zaradi tega spreminjati umika po tem, kdaj bodo pripeljala kruh. Za prvomajsike praznike iz Sevnice kruha sploh niso dostavili in so kupce enostavno odpravili, če da je kruha zsmanjkalo. Je to pravi odnos do prebivalcev?
Priporočilo: ne zahtevati vračila
Kot je znano, je yvezno iBstavno sodišče odločilo, da plačevanje komunalnih taks od motornih vozil ni v skladu z ustavo in da je plačano tflikso za leto 1968 treba plačnikom vrniti, V sevndški občini se je nabralo 88 900 dinarjev, ki 90 hftld ptft-^Sini že porab](jeni aa vMO’a'že^snje in izboljšavo ocst. !&ar Je bil denar nainens'oo pc(ra8»]J.3(n, poičakuje obdiavtka sfen^&ći-na razumevanij« od pln?5ni-Icov, lastnikov mdtjoaiiih vo^ zli, in priporoča, naj oe zahtevajo vračala. Zinta-ao Je, ka!ko velike težave so z vjkLt-ževanjem oest, ki je aarscli naraščajočega proaneta vse dražje.
Po razgovoru na sevniškem gradu so si poslanci v spremstvu domačinov ogledali Lutrovsko klet. (Foto: M. Legan)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 20. MAJA V SEVNICI
„Ne želimo s prstom kazati na druge, toda občina ne zmore več pomagati"
Gre za kmetijstvo, katerega položaj se je lani še poslabšal - Predlog, naj bi pregledali poslovanje Komunalno stanovanjskega podjetja
»Ugoden razvoj gospodarstva v občini se v zadnjih letih nadaljuje, skrbi pa razmeroma hitrejše naraščanje stroškov in s tem delno zmanjšanje donosnosti poslovanja. Lani so se znova povečale terjatve, ki slabo vplivajo na proizvodnjo. Nobeno podjetje ni imelo izgube, vendar so med posameznimi delovnimi organizacijami velike razlike, če izvzamemo konfekcijo LISCO, so celotni podatki precej slabši.« Tako je ocenil poglavitne značilnosti načelnik oddelka za gospodarstvo Ivo Pinterič.
V	razpravi, ki je sledila poročilu načelnika, je Franc Ogorevc* znova opozoril, da bi občinska skupščina morala dobivati podatke o poslovnih uspehih obratov, ki imajo sedeže zunaj občine. Predlagal je tudi, naj bi komisija za družbeni nadzor pregledala poslovanje v Komunalno stanovanjsikem podjetju, tol je lani imelo mnogo slabši poslovni rezultat kot predlanskim.
Franc Molar, menil, da je FK>trebno preučiti položaj delovnih organizacij., si so v težavah, in jina eiiotno pomagati, FK)sebno Se, če zaposlujejo moško dslovno si-
lo,	ker manjka takih delovnih mest.
Jože Knez je opozoril na naraščanje zalog materiala in zalog nedokončane proizvodnje, kar zahteva vse večja obraitna sredstva, predstavnik LISCE pa je pojasnil, da je v njihovem poletju t^a kriv nestalen zunanjetj^o vinski režim, ki jih laJiko pusti na
cedilu, če ne bi imeli na za logi dovolj uvoženega materiala.
Odbornik Išagode je pre usmeril razpravo na kmetijstvo, ki je lani imelo za 15 odstotkov manjša narodni dohodek kot leta 1967. Vete rinar Boris Stariha je dejal da se je v občini močno zmanjšalo število mlade živine, prav živinoreja pa je poglavitna kmetijska pano;?a v občini.
Franc Ilaš je ugotovil, da
Program dela do počitnic
Občinski sindikalni svet pripravlja širšo razpravo
SEVNISKI PABERKI
■ POIKKBNG BO NOVO Pa SliOPJE. Na občinfdcem sodišču » Sevnloi ugotavljajo, da Je seda-r^Je poslopje vae maixJ prtmemo. PW stari stavbi, ^fcl notranje ni urejena za pobr^>e taJcega dela, bi leta v leto naraSdajo vzdrževal-q1 stroški in bi jo bilo treba zato temeljito obnoviti. Bcdj kot obnova Pa bi se izplačala gradnja nove stavbe, vendar Je vprašanje, teko in Icdaj zbrati potrebni de-oar.
■ SE VKDNO BREZ POSTA-
lE. Sevnica je dobila prvo as-^Itno zvezo s Celjem, prlprav-Oajo tudi modernizacijo ceste P«3ti Kr^emu, zato bo avtobusni promet pridobil vse veC veljave, uesto pa zdaj sploih nima avto-l)U8ne postaje niti voenih redov, tako da tujec sploh ne ve, kam naj se obme. Nujno potrebno Je te stvari urediU.
■ RADNA SPADA V UREDITVENO OBMOČJE. ljudje z Rad ne sprašujejo, zakaj m<^o pla-Sevati prispevek za uporabo mostnega zenUjišča. Tudi ta del Sevnl-oe namreč spada v ureditveno območje in so lastniki dolžni
plačevati prispevek.
■ PR1T02BA GOSTILNIC/VR-fA. Z delavci, ki delajo pri elektrifikaciji In drugih delih na železnici ter so nastanjeni v vagonih na slepem tiru v Sevnici, ob delovnih dneh ni težav. Druga^ pa to ob dneh počitka in ob nedeljah. Gostilničar Kragl se Je na zadnji seji občinske ^upMlne pritožev^, kaj vse počenjajo, zato je predsedstvo skupščine že Eaprosilo upravo Javne vamosU. naj okrepi svoje posege v tokih dneh.
■ KDO JE NAJBOU UPRAVIČEN? Občinska skupSčlna Je kot drugostopenjski organ odločMa, da je l^iega stanovanja v sev-ni&kl stari Soli najbolj potreben lx)lehnl Vinko Smeh s svojo dru-Uno. Zoper prvotno odločitev Sveta za stanovvijsko zadeve sc je namreč drugi kandidat pritožil i»a občinsko skupSčino.
■ VSE MANJ 2IVINE. Na sevniikl živinski sejem, kjer se Je včasih kar trlo živine, rejci pripeljejo vse mai^J živine. N^-daj Je bilo naprodaj tudi do 500 flav, zdaj pa jih včasih ni niti sto.
Prej<šnji teden so na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta obravnavali delovni program za prihodnje obdobje.
Predvidoma 28. maja lx> v Sevnici razgovor vodstev sindikalnih organizacij in vodstev delovnih organizacij o 15. ustavnem amandmaju, kii govori o samoupravljanju. Za predvidene spremembe je precejšnje zanimanje, zato želijo s podrobnostmi seznaniti kar največ ljudi iz podjetij
člani sindikata se zanimajo za novi pokojnlnsikii sistem, to se je pokazalo že na občnih zborih sindikalnih podružnic. Nameravajo prirediti tudi raapravo v občinskem merilu.
Minuli petek in četrtek Je bil v Sevnicd seminar za vod-stAra sindikalnih podružnic. Na njem so razen o nekaterih gospodarskih ukrepih in
načelih govordli tudi o nalogah sdndi!kalnih podružnic in o vlogi njihovih vodstev. Posebej so obraAmavall, v čem je zaščitna vl(^ sindikata, kadar gire za prekrške in druge nepravilnosti v podjetjih.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA
»DJURO SALAJ« — Krško
razpisuje
3 štipendije
na TSŠ — oddelek za papir v Ljubljani
Osnovni del štipendije znaša 230 din mesečno. Dijaki dobijo tudi gibljivi del štipendije, ki je odvisen od šolskega uspeha in znaša:
ZA DOBER USPEH 60 DIN ZA PRAV DOBER USPEH 80 DIN IN ZA ODLIČEN USPEH 120 DIN
Pogodbo sklenejo za 4 leta.
Kandidati morajo imeti osnovno šolo končano z odličnim ali pravdobrim uspehom ter morajo biti duševno in telesno zdravi.
Razpis velja do 10. junija 1969.
P^fella
vse drugo napreduje, same kmetijstvo ostaja daleč za daj. »Kmečki fant še neveste skoraj ne more tiobiti, tako slabo je na kmetiji,« je do dal.
Podpredsednik skupščinc-Jože Knez je ocenil dosedanje prizadevanje občine, da bi izboJjšala položaj ^etij-stva »O tem zavzeto govori mo, vse pa se ustavi pri de narju. Občina sama ne mo re izdatneje pomagati. Ne ?e nmo s prstom kazati na dru ge, na republiko in banke, če prav je občina že naredila ne katere ukrepe, gotovo pa je, da bi le skupno lahko stv.tri premaknili naprej. Dosledno bi morali uresničevati resolu cijo o kmetijstvu, ki jo je repubiišlca skuj>ščina sprejela novembra lani,« je dejal.
M. LEGAN
KRKA
NOVO MESTO
<7)e&«e'
ZAKESUlVO VARUJE PRED SONČH)MI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV
Vsak četrtek
DOLENJSKI UST
S SESTANKA S POSLANCI 23. MAJA V SEVNICI
Kako dobro sodelovati z volivci?
Predlog, naj bi ustanovili posavsl^i klub poslancev — Delo poslancev je odvisno tudi od sodelovanja in enotnejših stališč občin
S^iVNISKL VESTNIK
Krmelj: proslava ustanovitve šole
Minulo nedeljo so v Krme-Ijai proslavili ustanovitev popolne osemletike. PripraviU so posebno proslavo in razstavo izdelkov učencev te So-le, pionipsld odred pa Je dobu prapor. Popohia osemletka Je pridofbitov za kraj
Kako dobro sodelovati z volivci, je bilo poglavitJK) vprašanje petkovega sestanka predsta-vndtoDv občinsike skupščine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij s poslanci, IztvoljenJonl m območje sevniSke občine.
Za tem, ko sta načelnika občinske uprave seznanila poslance z najvažnejšimi pro-blemi gospodarstva in družbenih služb, je bila dalj^ razprava, v kateri je sodelovala večina poslancev.
Franc Šetinc je dejal, da morajo strokoa^ne službe pripravljati IK>1J kvalitetno In bolj zpaščeno pradivo ter izločiti vse nebistveno, saj imajo poslanci tudi poklicne in druge dolžnasM ter zato ma-
lo časa. Dodaj je, da je delo posilancev odvisno tudi od tesnejšega sodelovanja posavskih in sosednjih občin. Predlagal je, naj bi v OolenJ-skem listu, kd je v posavskih občinah naJ<boy ruaSiT-j eno glasilo, v posebni nibri kd seananjali poslance m volivce tako, da bi poslanci od govarjald na vprašan.)a v'oliv-oev.
Vinko Božič, poslanec go--spodarskega zibora repu bil škf skupščine. Je razložil kuko sd zamišlja sodelovanje / ob-■čiruskimi skupščinami. Poslanec Boris Lipužič je po’i;lar jaJ pomen neposirednih stikov in bo zato skušaj (piskati kar največ kulturno-pro-svetnih zavodov v svoji voJil-
ni enoti.
Milan Loštnk je kot zvezni poslanec spomnil na bistv’®-ne raalike med repiiblišikin* In zveznim konceptom poOtoj-ninsJoega zavarovanja ter d©* Jal, da je stik z volivci podipora aavarovimcev pri t®' ko bistvenih vprašanjih ^ kako potrebna. Jože seicretar medobčinskega »veta ZK, Je predlagal, naj ® ustanovili pasawki klub slancev.
V	nadaljevanju mzprave so .sodelovali še Ciril Plut, inž. že Bučar, Frenk Valant, Knez, inž. Zvone Pelikan. Nit' ko Pečnik in drugi. Razpni^ o kmotijstnru. ki Je v v nezavidljivem položaju, b^ mo objavili posebej. M.
Podjetje išče delavce
KEMOOPREMA iz Trebnjega želi zaposliti še 50 ljudi: kvalificiranih delavcev in strokovnjakov
Trebanjsko podjetje KEMOOPREMA je doseglo lani že 5,6 milijona novih dinar-' jfev celotnega dohodka ali skoraj polovico več kot predhodno leto. Z letošnjim letam se je pripojil še obrat LITOSTROJA in načrt predvideva skoraj 10 milijonov diin celotnega dohodka.
»Trenutno je največji problem dobiti kvalificirane delavce ključavničarje in dobre • strugarje. Zaposliti namera-. varno še okoli 50 ljudi. DeJa je dovolj, saj-so zmogljivosti našega podjetja zasedene že Bfcoraj do konca leta,« pojar sni direktor Ivan Gole.
13 vajencev kovinske stroke, kolikor jih imajo sedaj, ne zadostuje za vse vedje potrebe. Da bi pridobili nove, so obvestili vse osnovne šole, naj učencem sadnjih razredov povedo, da se gredo lahko učit.
Da bi čimprej lahko pove Čali število zaposlenih, bodo s prvim julijem uvedli posebno avtobusno progo Krmelj—Trebnje. Avtobus bo ‘voKiil v dveh izmenah !n pobiral delavce po vsej Miren-
Kaj za letošnjj občinski praznik?
Odbor za pripravo praznovanja občinskega praznika je prejšnji teden določil okvirni program letošnjih prireditev. Cas praznovanja bo trajal od 31. avgusta do 10. septembra in bo obsegal: otvoritev nove lovske koče na Vrh--trebnjem z razvitjem prapora, razstavo del prvega in drugega tabora slovenskih ljudskih naivnih slkarjev in f-kiparjev na Mirni,' -r>dkritje spominske plošče književniku Pavlu Gk)lii v Trebnj^pi, športna in druga tekmovanja ter svečano akademijo. V sodelovanju z Gubčevo brigado in Dolenjskim odredom, ki imata v občini domovinsko pravico, bodo priredili partizansko srečanje.
DELAVSKI . SVETI!
k\\ Že veste, da lahko delovne organiza* cije z združenim Varčevanjem pri Dolenjski banki in hranilnici uspešno rešujejo stanovanjsko vprašanje svojih delavcev? Zahtevajte brezplačna pojasnila pri banki in pri njenih ekspoziturah ter podružnici v Metliki, Trebnjem in v Krškem!
ski dohni, kar bo prišlo prav tudi delavcem drugih podjetij, ki se morajo'v tej smeri voziti na delo. Podjetje je tudi razipisalo delovna mesta v časnikih, vendar je odziv slab, čeravno se pri nas toliko govori o nezaposlenosti.
M. L.
Komunisti o vseljudski obrambi
Vse krajeivne organizacije ZK tirebanjske obždne, ki štejejo skupno 455 članov, so Lmele te dni sestanke,. na katerdh so članstvo nadrobneje seznanili z aktualnimi politačffumi problema v svetu. Razen pripirav na praznovanje SftJetnice ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov so obrawnavaM budi obrambne ukretpe ter naloge komuni-sitov pri obrambni vzgoji in krepitvi priprajvljenosti prebivalstva na vseljudski odpor.
Iz kiUturnega programa nedeljskega praznovanja na Mimi: član gledališča iz Ljubljane Janez Rohaček recitira partizansko pesem. V ozadju pevski zbor Mi-lenske doline. (Foto: M. Legan)
S PRAZNOVANJA 50-LETNICE ZKJ. SKOJ IN SINDIKATOV
Slavje mladih po letih in po srcih
Krajevni praznik	Slavnostni govor poslanca Bogdana Osolnika — Sprejem pionirjev v mla-
Velikega Gabra	finsko organizacijo in priznanja mentorjev — Pisan kulturni spored
Krajevna skupnost Veliki Gaber je v nedeljo imela svoj
Nedelsko vreme je bilo kot V mnogoboju članov aktivov sttm mladinskim mentorjem, naročeno, zato je bila občin- ZMS je v vlečenju vrvi zma- Janezu Kramarju, Nacetu
krajevni praanik. Na večer Pilava dneva mladosti, gal aktiv iz Ponikev, v metu Bukofvcu, Jelki Mlakar, An-
pred tem dnevom je bila akademija v gasilskem domu, na kateri so med drugim nasibopili tudd p>evci z Mirne ter godba na pihala iz Trebnj^a. Naslednji dan je bila dopoldne najprej slavnostna seja in polaganje vencev v spomin padMh borcev, IKipoldne pa za.bavna priredd-te\'.
50-letnice ustanovdtve KPJ, SKOJ in sindiikatov na Mirni vredna jubileja. Proslave se je udeležilo okoli 1500 ljudi.
Dopoldne je bilo najprej finalno tekmovanje osnovnih šol v rokometu. Zmagale so šolarke iz Velikega Gabra, med učenci pa so bili najboljši šolarji iz Trebnjega.
kamna in skoku v daljino pa gelci Štefančič, Mici Groznik mladinski aktiv z Mime. in Olgi Kotar, so podelili Sledil je svečan sprejem posebna priznanja.
241 pionirjev iz vse občine v mladinsko organizacijo. Se-
Obletnica bo za hip le vznemirila njun vsakdan
Slavljenca sobotne zlatč poroke: »Poročite se tako ali drugače, važno je, da se imate radi.«
V soboto se bo izteklo na- delo na železnici. Pot ga je tanko pol stoletja, odkar sta vodila po Sloveniji, dokler se
Janez in Alojzija Rozman izrekla svoj »da«. In ko bosta prav na ta dan v soboto, 31. maja, v Trebnejm imela zla^ to poroko, jima ne bo ial za prvi korak: za seboj bosta imeJa 50 let razumevanja.
»Kot dekle sem se šalila, da bom dobila mlajšega moža, in res sem ga: Janez je star 72 let, jaz pa 74. Doma je z Vrha pri Mimi peči; spoznala sva se, ko se je učil v Trebnjem za usnjarja, pravzaprav bolje rečeno; takra’^, ko sem ho^la z rojstne Odr ge pri Trebnjem na domačijo njegovah staršev pomagat delati na polju,« obuja spomine Alojzija.
Tako se je preprosto začelo njuno zakonsko življenje. Ker je usnjarska obrt ktna lu shirala, si je Janez poiskai
ni z družino naselil v Dol. Praprečah pri šentlovrencu, kjer z ženo že nad ^0 let prodajata vozne listke in skrbita še za druge stvari na tamkajšnji postaji.
»Taiko .sem se vživel v ta kraj, da ne bi mogel živeti nikjer drugje. Z ženo imava vse, kar potrebujeva,« pravi Janez, ki je v kraju predsednik gasilskega društva in društva upokojencev.
Devet otrok je rodila Alojzija — 6 fantov in 3 hčerke, zdaj sta Rozmanova sama, mdma, zadovoljna z malim. Kdaj pa kdaj se oglasi kateri izmed otrok.
Za njun praznik mi ne bi zvedeli, če ne bi drugi tako boiteli.
M. L.
Popoldne je bila proslava pod mirenskim gradom. Med gosti so bili poslanci trebanjske občine, razen njih pa tudi inž. Marko Bulc, Ivo Tav-čair in drugi. Po pozdravu predsednika pripravljalnega odbora Romana Ogrina je imel slavnostni govor zvezni poslanec Bogdan Osolnik.
V kulturnem delu programa sta razen pevskega zbora Mirenske doline in trebanjske godbe na pihala nastopila z recitacijami člana SNG iz Ljubljane Duša Počkaj in Janez Rohaček, učenci osnovne šole p>a so uspešno prikazali zietno vajo«
Zatem je bil zabavni del prireditve s plesom. Udeleženci proslave so se prijetno počutili v lepem naravnem DANICA AVSEC, okolju, ki so ga z v*xiom9tom novinarska krožek in barvrymi žarometi prir^-osnovne šole ditelji za ta dan naredila še Šentrupert bolj privlačnega.
Obiskali smo Ljubljano
Pred kratkim so se učenci osnovne šole iz Šentruperta odpeljali v Ljubljano na predstavo »Cipek in Capek« v Mladinsko gledališče. Ogledali so si tudi muzej NOB in razstavo v Moderna galeriji, kjfer je razstavljal tudi mihov sošolec Jože Anderlič. Mimogrede so obiskali Navje, kjer stoje nagrobniki znanih slovenskih mož.
Navdušeni so bili tudi nad predstavo, saj so se od srca nasmejali Cipku in Capku ter teti Speli.
Konferenca ZK o družbeni zemlji
Kot je skleaial občinski komite ZK v Trebnjem, bo naslednja seja občanske konference Zveze komunistov v petek, 6. junija, posvečena tiida kooperacijski oddaji iražbe-nih kmetijskih zemljišč zi sebnim kmetovalcem. O teh pomembnih zadevah ^er o programu kmetijske zadruge Trebnje je minuli petek komisija za družbenoekonomske odnose sprejela nekatera sta-Mšča, ki jih bo posredovala konferenci. Več bomo o tem še poročali.
Lanski poprečni zaslužki
Povprečni mesečni zaslviž-ki ljudi, ki so zalfosleni v podjetjih s sedežem v trebanjski občini, so znašali lani 791 dinarjev. Po posameznih podjetjih pa so bila povprečja naslednja; KEMOOPREMA 738 din. Tovarna šivalnih strojev 686 din, DANA 918 din, EMI 790 din, KZ Trebnje 781 din, veterinarska postaja Trebnje 1738 din, Graiidbeno opekarsko podjetje Miima 599 din, MERCATOR Trebnje 938 din, restavracija DANA 979 din. Mizarska delavnica Trebnje 744 din, HRAST iz Šentlov-renca 653 din, Krojaško podjetje Trebnje 852 din, čevljarsko podjetje Mokronog 503 din. Stanovanjsko podjetje Trebnje 1157-din in Ko-' munalno obrtno podjetje Trebnje 956 din.
Pomoč športnikom razdeljena
Odbor občinske zveze za telesno kulturo je prejšnji teden razdelil občinsko dotacijo za delo telesnokultumih organizacij, ka znaša 25.000 novih dinarjev. Po sprejetem razdelilniku bo dobil nogo-metaii klub Mirna 9.000 din, TVD Partizan Mirna za smučarsko in telovadno sekcijo
3.000 din, TVD Partizan Trebnje za odbojkarsko sekoijo 7.400 din, 5 šolskih športnih društev pa bo dobilo skupno
4.000 dinarjev, vendar morajo prej poslati poročila o porabi denarja v lanskem, letu. 1.500 dinarjev bo imela zveza za nekatere druge iz^-datke in za rezervo.
„Vojaki, veseli smo vašega obiska!“
Ena izmed vojaških enot polkovnika Jožeta Nagodeta je pod vodstvom kapetana Adema Kordiča taborila v Velikem Gabru
Novi način življenja v sodobnem svetu je človeka močno oddaljil od narave. Mnogim ljudem je zato neznano, koliko iznajdljivosti, sposobnosti, znanja in naporov je potrebnih, če se odločiš preživeti nekaj časa kje v naravi, navezan samo nase. Vojaku to ne sme biti neznano. V NOB so bili gozdovi in hribi glavno zatočišče partizanov, naša ljudska armada pa gradi vseljudsko obrambo na enakih osnovah. Taborjenje na prostem, združeno s pohodom, je zato sestavni del življenja vojakov, ki -združuje tudi lepa in izjemna doživetja.
Obisk semenarjev na Okroglem
Predetovalcl semenskega kiPompirje, kooperanti >cmetflj-ske zadnjge Trebnje iz Pristavice in Ceste, so minulo ne-^o s kombijem odpotovali v vas Okroglo prd Kranju, kjer so si ogledali na praktičnem prianeru, kako di^jje vaška stavjna sdoupnost. Kmetovalci v tem kruju, ki spa-pod KZ Nakilio, so jkupno •oupili stroje za pridelovanje •oroimpirja in irnojo velike Uspelie, zato jdh bodo some-*iarji tjebanjsike občine skuhali poisnemati. Več bomo o tem objaviU v poselmom se- JANEZ IN AIX>JZIJA ROZMAN: 50 let skupaj v za-®^vku.	konu. (Foto: I^egan)
2:' ■
v'	".	‘	v'
Pomladno jutro v vojašnici Milana Majcna. Vojaka še spijo, v proetoTih enote pa je nadvse živahno. Pritajena povel(]a, tu in t£un tudi krik, in čelna patrola že iBsginja v temi. Takoj za njo sledi v pohodu enota.
Nebo je oblačno, v koloni vlada Ušina. Po peitem kilometru poti začne padati dež. Veter ga nosd v obraz in v zaviliane unifcoime. Mirna peč. Deset kiloanetrov — Jor-dan Kal. Pred Dobmdčem se, ko kolona pravkar zavija v oster ovinek, zasekajo v tišino stredi. Zaseda! Pripadniki E>odročne enote narodne obrambe so jo piripraviU. Vojaki kapetana Kordiča se razvl-jejo v sbredce. NeikaJ raftJov in zBiseda je lacjbdjta. Kolona spet nadaJjuje pot.
Nahrbtnike in obleko je prepojil dež. Korak postaja težijd. Vireme se na sirečo isJ-boUjšuje. Po 25. kilometru poti je kolona spet zavila v gocsd. Spet se ogllasl ste«l. Toflnrat so izvidniki, zasedo pravočasno odknili. Tu je 30. fcilometeir poti in z ixjim Veliki Gabor, cilj pohoda.
Voijaki postavljajo šotore in urejajo tabor. Vse tdsto, kar so ted&ko prinesli na hfrbtjh, bo še kako prišlo prav. Usp^ taborjenja je nanireč odvisen predivsem od tega, kar pri-
neseš s seboj.
Na desetdnevnem taborjenju so nato opravili mnogo vojaških nalog, sodelovali so s predivojaš.ko vagojo in s P0(i'0čn0 enoto vseljudske obramibe. Obiskovala jih je mladina in skupaj z ijo so imeli več kultumo-zabavnih prireditev.
Tudi boroi niso pozabili na vojake: obiskal jdh je r’ranci Kolar, kn jim je povedal mnogo le^h in zanimivih >pomi-nov iz NOB. Hvaležni so podpredsedniku ObS Trebnje ^^An;tomI Goletu za rvjegovo zanimanje, skrb in pomoč in vsem oOČoličanom, ki so jih obiskovali. Upraviteilj osnovne šode Slavko Kržan je vojakom oib tabornem ognju na j>oslovilneTn večeru povedal veliko tjofplih besed. Ko so odhajali, je ostalo za njimi ob Soli novo športno igrišče, M so ga uredili v desetih dneh. ADEM KORDIČ
Seja sveta za gospodarstvo
Seja sveta za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje je bila sklicana 27. maja z naslednjim dnevnim redom: otvoritev trgovskega lokala JUGOTEHNIKE Ljubljana v Kočevju, razprav o osnutku o tržnem redu in imenovanje komisije za ocsenitev organizacije pripravništva v delovnih organizacijah. Razen 'oga sta bili na dnevnem redu še dve točki, ki ju bo danes obravnavala tudi občinska skupščina, in sicer: prcgram postopne preusmeritve Rudnika in razprava ter sklepaiije o morebitni ustanovitvi obrata VEGA.
Sprejemajo v miadin-sko organizacijo
Letos so največ mladih sprejeli v mladinsko organizacijo na slovenosti, ki je bila 24. maja dopoldne v Konca vasi kjer je bil ujet naro dni heroj Jože šeško. Na slovesnosti je govoril mlad>m o življenjski poti Jožeta Seška, mladini in SKOJ predvojni aktivist Rajko Jenko iz I Kočevja. V kulturnem delu | slovesnosti so riastopile razne skupine osnovne šole Ko-! čevje, glasbene šole in ansambel »Termiti«. 257 nov:h članov ZM je dobilo izkaznice.
RAZGOVOR Z INŠPEKTORJEM BOGOMIRJEM ŠTEFANIČEN/.
Nezadovoljni z Ijubijanskim mlekom
Pred prazniki se je v Kočevju skisala tretjina mleka — Potrošniki so po* gosto prisiljeni kupovati dražje, alpsko mleko — Občani zahtevajo spet kočevsko mleko, ki ga zdaj vozijo v Split in Trst
Vsak dan znova izražajo prebivalci Kočevja svoje nezadovoljstvo s kakovostjo mleka in mlečnih izdelkov LJUBLJANSKIH MLEKARN. Tako kritiko so občani izrazili tudi na nedavnih zborih volivcev ifli hkrati zahtevali, naj bi bilo v Kočevju naprodaj kočevsko mleko in mlečni proizvodi.
Vteh dneh sprejemajo v kočevski obeini nove člane v mladinsko organizacijo. Največ, in sicer 257, so jih sprejeli 24. maja na slovesnosti v Konca vasi. Ob tej priložnosti je mladincem spregovoril o liku narodnega heroja Jožeta Šeška predvojni aktivist Rajko Jenko.
(Foto: Sobar)
Zaradi teh kritik in zahtev smo obiskali veterinarskega inšpektorja Bogomirja Stefa-niča in ga vprašali, kaj so pokazale analize mleka in
Jame izkopane — drogov ni
Na območou krajevne skupnosti Banja Loka zaključujejo elektrifikacijo vasi. Žal pa se je zataknilo. Občani so izkopali jame za električne drogove, drogov pa ni in jame se same zasipavajo. Zvedeli smo, da je Jo zastoja prišlo, ker še ni bil odobren kredit za elektrifikacijo, vendar bo kmaiu zagotovljen in dela bodo Jahko nemoteno potekala.
Danes zbirajo rabljena oblačila
I)<ui«s, 29. maja, botlo od 17. do 19. ure v Kočevju zbirali rabljena oblačila, posteljno perilo in obutev. Zbiranje organizira Rdeči križ, ki prosi občane, naj prinesejo odvečne stvari čiste in zavite na zbirna mesta. Zbrano blago bo prLšlo prav
v	primerih povodnji, potresov ali drugih nesreč prizadetim občanom, razen tega pa tudi kot pomoč občanom, ki živijo r slabših materialnih razmerah.
S SESTANKA MLADINE IN PREDSTAVNIKOV ORGANIZACIJ
Obljube mladini niso dovolj
Mladina želi, da bi jo družbeno-politične organizacije porabile še za kaj drugega kot za lepljenje plakatov - O višji dotaciji mladini in prostorih za mladinski klub bo razpravljala skupščina
mlečnih proizvodov LJUBLJANSKIH MLEKARN ter kaj je mogoče ukreniti, da bi v Kočevju pili boljše mleko.
Zvedeli smo, da imajo proizvodi LJUBLJANSKIH MLEKARN (mleko, jogurt, sladka smetana) občutno več kisline, kot so jo imeli mlečni proizvodi nekdanje kočevske ■mlekarne, zato se tudi hitreje kvarijo (kisajo). Tako je imelo mleko bivše kočevske mlekarne kisline okoli 7,6 SH, mleko LJUBLJANSKIH MLEKARN je ima 8 do 8,4 SH, medtem ko predpis dopušča 8,5 SH. Se pravi, da mleko LJUBLJANSKIH MLEKARN komaj še ustreza zahtevam pravilnika. Ostale kvalitete, ki jih zahteva pravilnik (tolščoba itd.), pa so prav na meji še dovoljenih norm.
Zaradi vsega tega je mleko res slabše kvalitete, kot so ga bili v Kočevju vajeni. Hitro se pokvari (pred prvomajskimi prazniki se ga je v treh dneh po nepopolnih podatkih skisalo gospodinjam kar tretjina). Mleko pripelje-
jo iz Ljubljane običajno pozno dopoldne, se pravi po vročini, kar spet prispeva, da se hitreje kvari. Zaradi tega so gospodinje in matere pogosto prisiljene kupovati alpsko mleko, ki pa je občutno dražje.
Inšpektor priporoča, naj gospodinje kupijo mleko ta^ koj, ko ga iz Ljubljane pripeljejo v Kočevje, ga odnesejo domov in takoj zavrejo. Ce tega navodila ne bodo upK>števale, tvegajo, da se jim bo mleko skisalo. V posebno težkem položaju pa so zaposlene žene, ki lahko kupijo mleko šele popoldne, in seveda dojenčki, saj morajo včasih njihove matere prositi mleko od sosede do sosede, da jim bodo lahko dale jesti.
Inšpektor je posebno poudaril, da tudi njihova služba ugotavlja, da so potrošniki zelo oškodovani, odkar dobivajo mleko iz Ljubljane, in da se strinja z željami potrošnikov, naj bi v Kočevju spet prodajali kočevsko mleko in mlečne proizvode. Zdaj namreč kočevsko mleko pijejo v Sp>litu in Trstu.
Ob zaključku je veterinarski inšpektor posebno p>ouda-rll, da je uživanje skisan^a pasteriziranega mleka zelo nevarno za zdravje ljudi in naj ga zato občani ne pijejo.
JOŽE PRIMC
Na nedavnem sestanku predsedstva občinske konference in predstavnikov družbeno-političnih organizacij obč. Kočevje so razpravljali o dotaciji občinske skupščine mladini, o prostoru za mladinski klub, o odnosu med mladinsko organizacijo in ostalimi druž-beno-političnimi organizacijami in o delu mladine po zadnji seji občinske konference ZM.
Do sestanka je prišlo predvsem zato, ker so v zadnjih letih razne organizacije in organi pogosto razpravljali o mladinskih zadevah, zahtevah in problemih, narejenega
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ SERVIS GORENJE bo tudi v Kočevju. Prebivalci imajo te precej pralnih strojev, elek-triSnih in' plinih štedilnikov te voletvJske tovarne, zato so z od-kiat^Jo podjetja zelo zadovoljni. 2ai v kočevddh trgovinah Se na-preO ne prodajajo hladilnikov t«i tovarne, vendar smo prepričani, d« bodo trgovci vrzel kmalu Iz-popodniU. Zvedeli pa smo, da .le tovarne pripravlja tudi na proizvodnjo barvnih in Cxno-belih televizijskih sprejemnikov.
■ ■ ■ NOVE IJES>OSLOVNE KNJIGE, ki Sl Jih laWco laposo-dite v kočevski knjižnici, so; Gll-breth: Na ducat ceneje, Somagy; Bil sl prerok. Zidar: Jugo, Fajfar: Odločitev, Kovič: Ogenjvo-da, Habe: CJhristoph in nJegov oče, Baldvin: Druga dežela. Buck; Zm^evo seme, Stivlčić: Putnlc*, Montley: Potrl^ na \'soka vrata, Rousselot:	Ljubezen	Richarda
Wagnerja, Veroors: Sprijene živali, Slujceopeare: Zbrana dela 4, Wouk:	Morjorie Momingstar,
Rilke: Pesmi, Crane: Coln, Hul-me: Zgodba o nuni, I/>ndon; Dolina meseca, Zweig: Maria Stuart, Kimt; Zadnjo karto izigra smrt. in Se: Radio drama 66, Prahe, Warassava, Zagreb In Ze osmi marec.
■ ■ ■ NOVE ZNANSTVENE In poljudnoznanstvene - knjige v kočevski knjižnici: Krisp; Vojna In prevrat, Parker; Zakladnica narave, Drolc: Povojna slovenska drama, Wllson:	človeško telo,
Berčič; S čdm se moj otrok ne snu) igrati, Dedijer:	Izgubljeni
boj J. V. Stalina, Bevk: Moja . mladost, Troyat: PuSkln, Mikecln; Marksisti in Marks, Pirjevec; Ivan Cankar in evropska literatura, Rus: Kultura, politika in morala. Polc% tega 6o: Bibliografija Jugoslovanske periodike, (3c-ogi-aTlJa, Mentalno zdravlje savre-menog čovjeka In Komunisti in samoupravljanje.
■ ■ ■ PRED PROSLAVO ko-čev.sko gimnazije urejajo stavbo gimniVBije. Pred kratkim so ure-
dili njeno fasado, zdaj pa nadaljujejo z urejanjem notranjosti.
V	kratkem bo dotiskana tudi posebna knjiga, posvečena jubileju kočevske gimnazije.
■ ■ ■ »N.'VmEJ CESTE IN ULICE trTRDIJG, potem pa prekopljejo. To ni nobeno strokov no delo,« kritizirajo prebivalci štirih ulic, ki jih podjetje SLOVENIJA CESTE pripravlja za asfaltirajte. Ko smo se pri strokovnjakih pozanimali, kaj menijo o kritiki občanov, so povedali, da je tak način dela povsem v redu. Cesto najprej utrdijo zato, da se kasneje ne bi posedala in, lomila cevi za priključke, ki bodo polo^.eni pod njo in zaradi katerih oeste prekopavajo.
■ ■ ■ IZSELJENSKI PIKNIK bo letos v Kočevju, in sicer 22. julija. Predstavniki PodružiHoe izseljeniške matice Kočevje-Rlbnl-ca, SZDL In ZZB so se že več krat sestali, ker organizirajo piknik skupaj s praznovanjem dn«w vstaje slovenskega naroda. Pripravili so tudi že okvirni program te prireditve, vendar ga te sproti spreminjajo in dopol-t\jujojo, zato vam boi no več o tem poročali kasneje.
■ ■ ■ O KULTURNEM ZIV-LJENJU NA KOČEVSKEM bo imela ljubljanska televizija posebno oddajo. Predstavniki Televizije in kočevskih kulturnih ter ostalih družbenopolitičnih organizacij 30 se 19. maja na sestanku v hotelu PUGLED dogovorili, da bodo oddajo o kultiuncm živ- • ljenju na Kočevskem posneli 37. maja v Ljubljani, nato pa Jo bodo predvajali gledalcem v eni izmed svojih oddaj »Kulturne diagonale«.
■ ■ ■ POMETANJE CEST in ulic ob 7. uri zjutraj in sploli podnevi, ko Je na lUicah veHk promet, naj bi v Kočevju opustili. Občani zahtevajo, naj ceste pometajo ponoči, razen tega pa naj bi Jih vt^J pnkrat na mesec tudi oprali.
pa ni bilo nič. Prav zaradi tega je mladina čutila tudi nezaupanje do vodstev posameznih družbeno-političnih organizacij. Po mnenju mladine obljube »Bomo naredili to in ono za mladino« ne pomenijo nič, ker jih nihče ne izpolni. V bodoče naj bi se take obljube glasile »Bom naredil. ..«, da bo mladina vsaj vedela, koga naj drži za neizpolnjeno obljubo.
Mladinci so poudarili, da bi želeli sodelovati pri delu drugih organizacij, vendar ne, kot je bilo običajno do-sleO, da so jih organizacije porabile le za lepljenje plakatov. Povedali so, da naj starejši upoštevajo, da se mladi pri delu ne bodo takoj 2aiašli in da zato pričakujejo pomoč odraslih.
Mladd pa piri svojem delu ne pričakujejo samo idejne pomoči odraslih, ampak tudi finančno. Poudarili so, da jim dotacija občins'ke skupščine za letos ne zadošča niti za izpolnitev polovice plana, ki 30 sl ga zastavili. Ce
občinska skupščina letošnje dotacije ne bo zvišala, bo moralo predsedstvo prenehati z delom, ko bo zmanjkalo denarja.
Kakor za zvišanje dotacije tako tudi za mladinski klub na sestanku niso našli zadovoljive rešitve in bo morala o obeh zadevah razpravljati že na prvi prihodnji seji občinska skupščina. Po sedanjih inačicah je možnih več rešitev, a nobena ni trdna. Tako bi mladina lahko dobila svoj klubski prostor v starem muzeju, vendar bi se iz njega moralo prej izseliti skladišče podjetja TRIKON. Naslednji dve možnosti sta, da bi zgradili novo stavbo za klub aH pa izpraznili del sedanje stavbe množičnih organizacij in prostore namenili za mladinski klub. Po zadnjem predilogu pa naj bi imela predlogu pa naj bi imela mladina le svojo pisarno kot doslej, po potrebi pa bi občasno uporabljala za svojo klubsko in ostalo dejavnost razne dvorano v mestu.
V bodoče boljše mleko
LJUBLJANSKE MLEKARNE so zaključile modernizacijo oddelka za pasterizacijo - Mleko bo boljše
Na sestanku predstavnikov občinske skupščine Kočevje, inšpekcijskih služb, LJUBLJANSKIH MLEKARN in TR. GOPROMETA, ki je bU 21. maja v Kočevju, so predstavniki LJUBUANSKIH MLEKARN obljubili, da bo Kočevje v bodoče dobivalo boljše mleko in mlečne Izdelke, pa tudi dostava bo rednejšav Tako so predstavniki LJUBLJANSKIH MLEKARN obljubili, da bodo v dveh dneh opremili vsa prodajna mesta mleka s hladilnimi napravami ali pa mleko uskladiščili v hladilnikih kočevske mlekarne, od koder ga bodo dobivale trgo\ine dvakrat na dan. Prevoz mleka iz Ljubljane ▼ Kočevje bo bolj higieničen (kamion bo pokrit), razen tega bo mleko v Kočevju že vsak dan ob 6. uri, medtem ko so ga zdaj pripeljali včasih tudi ob 10. uri
in kasneje. MLEKARNE bodo sklicale sestanek s prodajalci mleka, da se pogovorijo o uskladiščenju in prodaji mleka, razen tega bodo primerno preuredile tudi svojo prodajalno na kočevski tržnici.
Kočevski potrošniki pričakujejo, da bodo vse te obljube tudi kmalu izpolnjene in da se jim kupljeno mleko in mlečni izdelki ne bodo več tako pogosto kvarili.
Veselice ni bilo
Veselice pri Rožnem studencu ki jo je napovedala kočevska mladina, ni bilo. Mlade je preplašilo slabv>, nestanovitno, mrzlo vreme in celo sneg, ki je zapadel nekaj dni prej. Tako 24. maja ni bilo veselice, pač pa jo nameravajo prirediti kasnenje. je.
S SESTANKA PREDSTAVNIKOV KS OBČINE KOČEVJE
Brez denarja ni samoupravljanja
m
NOV VINOTOČ V KOČEVJU
Kmetijska zadruga Metlika
^ je odprla
V šeškovi ulici 3
svoj vinotoč,
kjer prodiaja pristna metliška rdeča in bela vina ter ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. Cene so zmerne.
Potrošniki, obiščite vino: toč in preizkusite kvaliteto vin — ne bo vam žal!
Za krepitev samoupravljanja na vasi morajo imeti krajevne skupnosti več denarja, ki mora tudi redno dotekati - Nove oblike dela krajevnih skupnosti zahtevajo tudi nov način sodelovanja s skupščino
O vlogi krajevnih skupnosti in njihovih delovnih programih za letos so razpravljali na sestanku predstavnikov občinske skupščine, občinske konference SZDL in krajevnih skupnosti, ki je bil 22. maja v Kočevju.
Ko so razpravljali o krepit-
vi	samouprave na območju krajevnih skupnosti, so ugotovili, da bo samoupravljanje boljše le, če bodo krajevne skupnosti razpolagale tudi z več denarja in če bo dotok tega denarja reden. Ze danes je samoupravljanje bolje v tistih krajevnih skupnostih, ki imajo svoj vir dohodkov: peskokope, kamnolome in drugo.
Pred.Mavniki krajevnih skup-no«rt-i so nakazali možnost.
da bi bili tak.šni stalni viri dohodkov' lahko tudi bivše skupnosti (gozdovi, gmajne itd.), ki so zdaj v upravljanju ali gospodarjenju Kmetijskega gozdarskega posestva. Predlagali so, naj bi spet dobile v upravljanje krajevne skupnosti. Drugi predlog pa je bil, naj bi k vsakemu kubičnemu metru posekanega lesu pribili še posebno občinsko takso (5 do 10 din), ki bi jo zbirali v posebnem občinskem skladu in nato po-
rabili za finansiranje potreb krajevnih skupnosti.
Nadalje so razpravljali še o delovnih programih krajevnih skupnosti za letos, o razdelitvi denarja, ki je namenjen letos za dotacije krajevnim skupnostim, in o primer-neJšJ obliki sodelovanja med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi. Doslej so namreč krajevne skupnosti sodelovale predvsem z organi za gospodarstvo pri občinski skupščini, krajevne skupnosti pa imajo vse več pristojnosti in dela tudi na drugih področjih (kultura, socialno skrbstvo, narodna obramba, poravnalni sveti itd.), zato je treba najti tudi drugačen način sodelovanja.
t
v železniški postaji invalidska delavnica
Kar v treh železniških postajah v ribniški občini bodo izdelovali posebno kvalitetne plenice
Pred kratkim so podelili diplome 15 vzornim voznikom iz ribniške občine. Ti so: Franc žižek, Alojz Žagar, Anton Joras, Janez Picek (vsi iz Ribnice), Janez Mate iz Goriče vasi 18, dr. Ciril Kumelj, Janez Lovšin in Jože Arkov (vsi iz Sodražice), Stane Montanič in Alojz Ruparčič (oba s Hriba), Anton Marincel iz Gorenje vasi, Franc Peček iz Prigorice, Ivan Pakiž iz Zamosteca in Anton Medved iz Nemške vasi. (Foto: Mohar)
S POSVETA PREDSEDNIKOV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Volitve v zbor delovnih skupnosti so u$pele, v občinski zbor pa manj
Takšna je ocena nedavnih skupščinskih volitev v ribniški občini - V Goriči vasi so zabeležili komaj 54-odstotno volilno udeležbo - Razpravljali so še o delitvi dohodka, prodaji »URBANA« in drugem
Na nedavnem posvetu predsednikov sindikalnih organizacij v Ribnici so se udeleženci najprej seznanili z oceno nedavnih volitev v skupščinske organe, razpravljali pa so še o izobraževanju, prodaji počitniškega doma URBAN, vlogi sindikata pri delitvi dohodka in drugih zadevah.
Ko so razpravljali o nedavnih skupščinskih volitvah, so ugotovili, da so volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti lepo uspele, medtem ■ko bi bila udeležba na volitvah odbornikov za občinski zbor lahko boljša. Posebno slabo so se odrezali volivci
v Goriči vasi. kjer so dosegli komaj 54-odstotno volilno udeležbo. Čeprav je iz te vasi precej voli-vcev zaposlenih v ribniških podjetjih, je bila na tem volišču tudi pri prejšnjih volitvah slaba udeležba.
Ugotovili so tudi, da bo potrebno v bodoče posvetiti po-
Največ o stanovanjih
Ribniški upokojenci so ugotovili, da je najbolje popravljati stara stanovanja
Ribniški upokojenci so na Svoji nedavni letni konferenci razpravljali največ o nerešenih stanovanjskih vprašanjih svojih članov ter o prostorih za svojo pisarno ii^ klub.
ORTNEŠKE DROBTINE
■ ■ ■ PREVEC NATRPANI •o avtobusi, ki vodijo ob nede-Uah in praznikih ob 8. url v Ribnico, ob 10.40 pa naiiaj- Ta’# vožnja ni vama. pa tudi sprevodniki ne morejo opravljati svojega posla kulturno. Predlagamo,
bi SAP poskrbel za kulturnoj-
prevoz.
■ ■ ■ IDILIČEN KRAJ ZA
Ribice je bU vftasih Ortudc.
Ribifti Se vedno radi prihajajo v naSe kraje, čeprav ni več toliko in rakov kot nekoč. Ribiči In turistični delavci nažega kraja bi ae pogovorili na .skupnem ’**stanfcu, kako hi naSim poto-kom ir> bivSim ribogojnicam po-v^rnlli nekdanji sloves in s tem P34ivUi ribolovni turizem.
■ ■ ■	VIKENDE	je v
naSem kraju Se precej prostora. Za gradnjo vikend hiSic r»a na-
območju se zanimajo prebivalci iz Gorenjske in Dolenjske, Pa tudi Inozcimski lovci. Prostora ^ gradnjo jo Se, vsa pojasnila Pa daje interesentom turistično •iruStvo GRMADA. poSta Ortnek.
■ ■ ■ TRGOVSKI LOKAL v AndoljSkovi hiSi bo kmalu pre-novi jen. Trgovina, ki je zdaj za-
v prostorih ortneSkoga >fradu, se bo spet vrnila v svoje prostore. Poljanci- so bili s pre-»»esutvljo trgovino v ortneški Knid zelo zadovoljili, vendar tr-Eovina tu stalno ne moro biti, te prostore uporablja puljska ®*ladina, ki prihaja som letovat.
Tajnik društva je poročal, da je bilo za ureditev stanovanj upokojencem porabljenih že precej milijonov dinarjev (seveda starih), vendar še vedno nimajo vsi upokojenci primernih stanovanj. V razpravi je sodeloval tudi predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg, ki je predlagal, naj bi draštvo z denarjem, ki ga ima na razpolago za stanovanja, sodelovalo pri gradnji novih stanovanj. Vendar pa so upokojenci menili, da bodo denar raje porabili za urejanje starih stanovanj in stanovanjskih hiš.
Kakor že na minulih sestankih in konferencah tako so tudi na tej upokojenci spet prosili za primerne prostore, v katerih bi si uredili pisarno in kotičke za rekreacijo. Dokončne rešitve tudi tokrat še niso našli.
Upokojenci so bili prijetno presenečeni, ko jih je pozdravil predstavnik ribniških tabornikov in jih povabil k sodelovanju.
V. P.
40 šolarjev v Križanke
40 učencev osnovne šole Sodražica si bo 14. juhja ogledalo Goldonijeve »Prianorske zdrahe« v ljubljanskih Križankah. Brezplačne %’stopnice je šoli podaril festivalni odbor Križank, ker je vodstvo šole doslej z njim uspešno sodelovalo.
sebno skrb izobraževanju, zato bodo predlagali delavski imiverzi, naj organizira dvodnevni seminar za predsednike sindikalnih organizacij in delaA'skih svetov. Razpravljali so o strokovnem izobraževanju in o vlogi sindikata pri delitvi dohodka. Na teh dveh področjih so dosegli posebno razveseljive uspehe v INLES.
Pogovorili so se še o stalnih zadevah, na katere nalete pri vsakdanjem delu. Menili so, da je razveseljivo, da število zaposlenih v nekaterih podjetjih (posebno velja za Kovinsko) narašča; zaskrbljujoče pa je, da je v zadnjem obdobju odšlo precej kv'alificiranih delavcev v tujino.
Razpravljali so tudi o prodaji počitniškega doma URBAN v Novem gradu, kamor so hodili letovat člani sm-dikalnih organizacij iz ribniške občine. Dom je upravljala in ga prodala Počitniška skupnost. Predsedstvu ob-činskega sindikalnega sveta so pristojni naročili, naj ugotovi, kako je s prodajo in nakupom novega počitniškega doma, in potem poroča sindikalnim organizacijam.
— r
Delavska univerza v Kočevju ima v programu tudi, da bo usposabljala invalide in druge težje zaposljive obdane za pridobitno delo. Zato je ustanovila invalidske in učne delavnice »IDEK«. Na pratnjo občinske skupščine Ribnica bodo invalidske delavnice odprli tudi v ribniški občini. Prvo tako delavnico urejajo v praznih prostorih železniške postaje v Ribnici. Pripravljajo pa tudi ureditev delavnic v želeizniških postajah žlebič in Lipovec.
V ribniški postaji orejajo delavnico, ki bo izdelovala zelo kvalitetne plenice. Izdelava je zaščitena in jih bodo delali samo tu. Prednost teh plenic pred običajnimi pa je, da so brez šivnega roba in ne povzročajo otiščan-cev na občutljivi dojenčkovi koži, še enkrat hitreje se operejo in posušijo, polovico manj se porabi pralnih sred stev Ker so dvojne, so precej bolj trpežne, manj jih potrebujemo za enega dojenčka in jih rabimo lahko za tri dojenčke. Cena pa bo le nekaj višja od običajnih. Razen p!e nic bodo izdelovali tudi drugo konfekcijo za dojenčke.
Pri urejanju invalidske delavnice sodeluje tudi občinska skupščina Ribnica, ki bo preskrbela delavnici obratna sredstva. Nekaj denarja za nakup strojev pa so dobili
iz sredstev za rehabilitacijo invalidov. Delavnico ureja in jo bo vodil Otmar Zupančič, znani strokovnjak. Izumitelj in dolgoletni izdelovalec teh plenic, ki so bile v javnosti znane pod imenom »Originalne Zupančičeve pl«iice«.
Ob sodelovanju in pomoči Zavoda za zaposlovanje iz Novega mesta so organizirali trimesečni tečaj za tkalke m druge osebe, ki bodo delale
tej delavnici. OBiskuje ga 24 deklet. Ko bodo tečaj uspešno končale, jih bodo zaposlili na prostih delovnih mestih. Netočna je bila vest, ki je bila objavljena v prejšnji številki v »Ribniških zobotrebcih«, de delavnica začasno zaposluje 24 delavk, sprejela pa naj bi jih le 10. Predvideno je, naj bi v vsaki izmeni delalo po 8 ljudi.
M, C.
Zaposlili jih bodo, več
Pri obratu IDEK Ribnica smo zvedeli, da bodo p>o končanem tečaju za strokovno usposobitev delavk (tečaj bo zaključen konec jtrnija) zaposlili več kot 10 delavk. Točnega števila še ne vedo, vsekakor pa bo večje, kot smo pred kratkim objavili. Predvidoma bodo zaposlili vse delavke, ki bodo uspešno opravile tečaj oziroma uspešno prestale dobo za priuči-tev.
Nov stolpič v Ribnici
želijo gradnjo po sistemu za trg, ki je hitra
v Ribnici bodo letos začeli graditi nov 20-stanovanjski stolpdč, v Sodiražici pa 4 do 6-stanovanjski blok. Hkrati je v občini v gradnji okoli 40 zasebnih hdš. Vsa ta stanovanja bodo občutno pripomogla k zmanjšanju stanovanjske stiske v občini.
Denar za gradnjo stolpiča v Ribnici ima občinska skupščina v sodelovanju z delovnima organizacijami v pretežni meri zagotovljen, vendar ne v celoti. Prav zato želijo dobiti takega izvajalca del, ki bi bil sposoben gradnjo za določen čas kreditirati. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da se zaradi pomanjkanja denarja gradnje pogosto zavlečejo, kar vpliva na njihovo podražitev. Prav zato se v Ribnici zavzemajo, da bi dobili izvajalca, ki bi gradil stanovanja po sistemu
za trg. Tak način gradnje pa bi hkrati omogoči'., da bo sprejeti načrt za gradnjo stanovanj tudi izpolnjen.
Načrti za gradnjo bloka so izdelani, pa tudi gradbeno dovoljenje je že izdano, medtem ko je za stolpič v Ribnici izdana lokacija, v kratkem pa bo predvidoma i2iida-no tudi gradbeno dovoljenje.
V Ribnici bodo letos predvidoma gradili ali preurejali svoje poslovne prostore še de’.o\Tie organizacije KZ, 2ICNICA, INLES in trgovsko podjetje JELKA.
Ustanovljen sklad za štipendiranje
Pri temeljni izobraževalni skupnosti Ribnica so ustanovili sklad za štipendiranje, iz katerega bodo podeljevali štipendije bodočim prosvetnim delavcem (z ozirom na potrebe šol v občini) in drugim nadarjenim dijakom ter študentom, ki jih starši ne zmorejo šolati. Temeljna izobraževalna skupnost bo zprosila tudi delovne organizacije, naj prispevajo iz svojih skladov za kadre del denarija v občinski sklad za štipendiranje. Tako bi delovne organizacije omogočile, da bi se šolali tudi revni, a nadarjeni otroci.
Posojilo za železnice
Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana je tudi ribniškim delovnim organizacijam in posameznikom poslalo prošnje in izjave za vpis posojila za modernizacijo železnic, čeprav bo železniška proga, ki pelje skozi ribniško občino, predvidoma v naslednjih nekaj letih ukinjena. Zvedeli sno, da bo občinska skupščdna Ribnica kljub temu v kratkem skM-caia sestanek delovnih orgar nizacij in jim predlagala, naj le vpišejo posojilo, saj bodo nekatere kljub predvideni ukinitvi kočevske proge le potrebovale usluge železnice na drugih progah.
Boljše gozdne ceste
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje je v ribniški občini lani uredilo gozdno cesto skozi zasebne gozdove Zadolje— Cmi vrh (4585 m), ki je veljala 474,149 din; od tega so plačali 110.000 din iz sredstev, namenjraiih za družbeni s^tor. Letos bodo uredili cesto Adamov laz — Smrekov žleb (zasebni sektor, 4604 m), ki bo veljala
424.000 din (od tega bo š!o
240.000 din iz družbenega sektorja) in nad 7 km drugih gozdnin cest (2emovec— Dolinska cesta A, Ortnek— Dolinska cesta Ba, Račna gora, Sodražica—^Travna	gora (iz Vagovke), kar bo veljalo
1.360.000 din.
Šola ni dokončana
v Sodražici smo iCTedeli, da njihova osnovna šola prav zaprav še ni dokončana, ker nima urejene okolice in ker ni dokončana vezna plošča obeh traktov šole. V Ribnici pa smo izvedeli, da je upravni odbor za gn'adnjo in dograditev šol o tem že rajf-pravljal in da bo kmalu nar ročil dela, ki so potrebna za pokritje ^•eznega trakta.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
„Lončarji" so zapeli
Pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice KPJ je skupno z glasbeno šolo Ribnica in krajevno organizacijo ZK Stlovenije Sodražica organiziral 17. maja v avli osnovne šole v Sodražici proslavo, katere se je udeležilo veliiko Ijudd. Proslava je bila obenem posvečena tudi krajevnemu praaniku 25. maju, ki ga slave Sodražani na ta dan.
Po uvodnem govoru sekretarja obč. komiteja ZK Ribnica Danila Moharja, v katerem je orisal delo partije v preteklih 50 letih, je nastopil z dobro naštudiranim programom mo&ki pevski zbor »Lončar« iz Dolenje vasi. Nastop in izvajanje tega zbora je bil za Sodraža-ne pravo doživetje. Nadalje so nastopali: otroški pevski abor osnovne Sole Sodražica, recitatorji, učencd glasbene šole Ribnica — oddelek
Sodražica m učenci glasbene šole iz Ribnice z zelo uspelimi instrumentalnimi točkami, katere so gledalci doživeto poslušali in nagradili z aplavzi. Takšnih prireditev, kot je bUa zadnja, v Sodražici že dolgo ni bilo.
-r
DELOVNE ORGANIZACIJE!
z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj!
■ ■ ■	70 NARODNIH NOS iz Sodražice bo letos sodelovalo na kmečki ohcoti v ljubljeni. V Sodišči in okolici Je precej mvimanja za narodne no8e, zato bo turistično druStvo tudi letos, kot je tTidi že preSnja leta, poslalo svoje zastopstvo na kmečko ohcet.
■ ■ ■ 2500 L.ESENIH 2UC IN VILIC bo turistično druStvo Ribnica poslalo organizatorjem kmečke ohcetl v Ljubljani. 2e v prejSnji številki pe smo poročali, da 90 organizatorji oboeti naročili tudi pipce, ki jih je izdelalo Kovinsko podjetje Ribnica.
■ ■ ■ NENADNI SNEG. ki je zapadel 20. maja, poljščinam ni povzročil posebne škode, pač pa ga je na Vagovkl zapadlo toliko, da je oviral promet.
■ ■ ■ LEPO OSKRBOVANI so javni nasadi in zelenice v Ribnici, kar daje naselju lepo podobo. Podobno je t\idi v Sodražici. Ribnico obišče vsako leto več turistov in idetnikov.
■ ■ ■ GOZDARSKI DOM v Ribnici bo kmalu dograjen. Predvideno je bilo, da bo dograjen prvega maja, a sc je gradixja spet nekoliko zavlekla. Urediti bo treba tudi njegovo okolico.
■ ■ ■ NISO PODPISALI po godbe. Člani IzvrSnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti
Ribnica niso podpisali pogodbe, ki jim jo je poslala republbffloa izobraževalna skupnost, ker U po njenih določilih prejeli 300.000 dinarjev manj, kot jih po Izračunih potrebujejo v Ribolol. Izvolili so tudi posetmo komisijo, ki bo obiskala republiško IzOtos-ževalno skupnost in dnitela izposlovati potrebni denar aa redno delo izobraževalnih aairodov v ribniški občini. Več bomo o tena poročali prihodix)ič.
■ ■ ■ KOMUNISTI ZELO USPESNO SODELUJEJO pri delu v krajevni skupnosti, krajevni organizaciji SZDL, ZB in drugih organizacijah. Komunisti imajo vpliv na ljudi, kar so pokazaJe tudi nedavne volitve, ne katerih BO zabeležili zelo lepo udeležbo.
■ ■ ■ PROSTOR POTREBUJE MLADINA v Sodražici; v njem se bodo mladi sestajali. Tak iNX36tor so že imeli, vendi« ga je KZ Ribnica, ki je njegov lastnik, skupaj s odotno zgradbo dodelila v najem POetUnici žičnih in plastičnih mre«, ki ima v njem zdiaj skladišče. Mladina M lahko dobila prostor v zadružnem domu ali pe v knjižnici v domu Partizana. Naloga vs^ družbeno političnih organizacij m krajevne skupnosti je, da mladiid preskrbijo prostor in ji pomagajo pri njenem delu in uveljavljanju v političnih in družbenih organizacijah.
I
št. 22 (1001) ★ ★
v soboto srečanje starih komunistov
Občinska kojniteja Zveze komunistov iz Črnomlja in Metlike organizirata v soboto, 31. maja, srečanje predvojnih komunistov in revolucionarjev. Srečanje bo v Črnomlju, prirejejno pa je v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata. Za mnoge bo to posebna priložnost, ko se bodo po dolgih letih spet sešli, si stisnili roke in se pogovorili s tovariši, s katerimi so d^ali v najtežjih časih. Tovarišem, ki zxiaj ne živil/) v Beli Krajini, pa bodo pripovedovali o današnjem življenju in delu. Na srečanje so poivabili tudi Vido Tomšič in Franca Le-skovška-Litko, ki sta pred vojno veliko delala na območju Bele krajine.
Blagovnica je zakoličena
22. maja so v Črnomlju zakoličili prostor, kjer bo stala nova trgovska hiša. Na ruševinah poleg trgovine z železnino ^ podjetje Dolenjka zgradilo enonastrop-no sta<vbo, najsodobneje urejeno. ki bo brez opreme veljala okoli 1,650.000 din. Graditi bodo začeli takoj, verjetno pa bo nova blagovnica odprta že letos.
Razstavljen načrt za Čardak
v pisarni oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Črnomelj je razstavljen zazidalni načrt za bodoče naselje Čardak, ki se bo razprostiralo za obratojn tovarne BETI Po tem načrtu je predvidenih na čardaku 100 zidanih stanovanjskih hiš in 25 montažnih družinskih stavb. Za gradnjo je že nekaj interesentov. Zazidalni načrt za ta predel je bil že sprejet, vendiar pa je bil na pripombe občanov naknadno popravljen. Prav zaradi delnih sprememb so načrt ponovno razstavili. Kogaa* zanima, si ga lahko ogleda.
Mladina je uživala
v nedeljo, 25. maja, je na Vinici mladina čmoanaljsike občine zelo lepo proslavila dan mladosti. Na gmajni proti Sečjemu selu so pripadniki JLA p>ostavili s^je taborišče, ga lepo okrasili in v njem razstavili orožje. Mladina iz Črnomlja, Vinice in Starega trga je z največjim veseljem jemala v roke pu-Ske, strooiiioe, otii>avala topove in se jpogovarjala z vo-jOiki o življenju v vojaškem taboru. Pripadniki JLA so go-aboon priredili Jtudi lep kul-burni program, M se je odvijal ob dveh tabornih og-ngih.
Kup priprav na jurjevanje
Vse priprave v največjem razmahu, le lepaki bi lahko malo prej viseli v sosednjih mestih
Organizatorji letošnjega jur-jevanja v Črnomlju, ki bo 7. in 8. junija, bi radi jurjevalni prostor še bolje uredili, kot je bil prejšnja leta. Te dni so napeljevali električni tok, verjetno pa bodo kupili tudi novo ojačevalno napravo z več mikrofoni in zvočniki. Skupine, ki bodo nastopile v programu, se vneto pripravljajo na nastop pred tisoči
Kaj je z obljubo obrata BETI?
Na vprašanje je na občinski seji v Črnomlju odgovoril poslanec in direktor tovarne BETI Peter Vuj-čič
— Nismo pozabili obljube, da bo obrat v Črnomlju zaposlil' precej nove delovne sile. Organi upravljanja naše tovarne 90 sprejeli načrt rekonstrukcije tega obrata, zagotovili sredstva, toda oprema iz uvoza ne prihaja več tako naglo kot doslej. Naše podjetje ima v tujini naročenih precej strojev, vendar jih bomo dobivali v roku dveh let. Oprema, namenjena za črnomaljski obrat, pa bo, kot smo izvedeli, dobavljena med prvimi naročenimi stroji. Julija ali av-gu.sta bodo stroji tu. Naj ne bo nihče zaskrbljen, da se zaposlitev v tem obratu ne bo večala, nastopilo je samo vprašanje časa. Računam, da bomo jeseni v Črnomlju zaposlili 150 novih ljudi. Od teh bomo nekaj naših de-la»vk. ki se zdaj vozijo v Metliko, premestili v Črnomelj, okoli 130 delovnih mest pa bo prostih.
gledalcev. Nastopile bodo folklorne skupine iz Predgrada, Starega trga, Vinice, Preloke, Adlešič, Dragatuša, Bojancev, Semiča, Metlike in Črnomlja.
Komisija za preskrbo zagotavlja, da jedi in pijač ne bo zmanjkalo. Na stojnicah bo 20 gostilničarjev, podjetij in gasilskih društev prodajalo jedačo, pijačo, kavo itd.
Celotne priprave na jurjevanje dobro potekajo, ljudje se čudijo samo to, zakaj 22. maja še niso viseli lepaki. Lani in prej so že mesec dni pred prireditvijo po raznih krajih Slovenije vabili na prireditev.
1. junija praznik v Starem trgu
v spomin na partizanski napad na italijansko postojanko v Starem trgu leta 1942 praznujejo Sta-rotrščani svoj krajevni praznik 1. junija. Za letošnje praznovanje pripravljajo v nedeljo dopoldne na trgu proslavo. Po govoru bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali domači folkloristi m šolska mladina. Slavje se bo nadaljevalo na gasilski veselici. Dobiček prireditve je v celoti namenjen gradnji prosvetne dvorane.
„Na Gor. Lazah se dobimo!“
Mladina dolenjskih in belokranjskih občin prireja 1. junija pohod na Gor. Laze — Kaj bo tam, pripoveduje Darinka Kapš
H
Darinka Kapš je gradbena tehnica pri podjetju Begrad v Črnomlju. Službuje prvo leto. Pred nedavnim je postala tudi sekretarka občinskega komiteja ZMS v Črnomlju. Prav zavsseto mi je pravila, kako se njihov komite kot organizator pri-pravlj*a na medobčinski mladinski pohod na Gorenje Laze.
— črnomaljska mladina ima sicer vsako leto pohod na Laze, letos, v jubilejnem letu KPJ in SKOJ, pa se bo pohoda udeležila tudi mladina iz občin Metlika, Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Ribnica. Na pohodu bodo sodelovali tudi člani kluba belokranjskih študentov in pripadniki JLA.
Skupine mladioicev in mladink bodo iz rardičnih smeri prihajale na Laze v siprem-stvu prvoborcev, ki jim bodo med potjo pripovedovali o dogodkih med NOB. Na
Letos več za stanovanja borcev
Pri dbčinskem odboru ZZB NOV v Črnomlju priprafvlja-jo ustanovitev sklada za gradnjo itt popravila borčevskih stanovanj. Sklad bo predvidoma letos razpolagal z znatno večjimi sredstvi, kot so jih v te namene porabili prejšnja leta. Na prvi seji občinske skupščine bo imenovan upravni odbor
Oglašujte « DL
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ PREJŠNJI TEDEN so de tovol podnebja Eleictro zamenjali 8 visedih cestnih svetiUc na ve-Utoem mostu v Črnomlju s 4 fluorescenčnimi »gobami«. Navadne žamloe so zdaj zaradi tresenja mostu kmalu pregorele, to pa je vadrževanje javne raaisvetljave močno podražilo.
■ NA JURJEVALNEM PROSTORU 30 Že zač«Ii polagati kabel za električno napeljavo. S tem 9e bodo ob vsatoletni prireditvi precej zmanjšala pripravljalna dela, (»nogoiEena pa bo tudd priključitev reflektorjev do 25 KW, Id Jih potrebe televi-aija za snemanje.
■ VEČJO KOLIČINO KUVERT anierikanskega formata in z zna-looai Črnomlja ima na razpolago odbor za organizacijo Jiu'jevanja. Na kuvertah Je tudi napJs »Jurjevanje 7. m 8. Junija«. Kuverte naj bi odkupile delovne organizacije, ki v dneh razjpošd-VJaJo svojo poSto, da bi hkrati
pomagade pri propagandi za prireditev.
■ V ULICAH NA UTRDBAH je
kanalizacija urejena, polagajo de nove cevi za vodovod. Ko bodo ta dela opravljena Se v Ulici Mirana Jarca, bosta obe cesU dobiU aafait.
■ 3S MI.AD1NK TVD PARTI-Z.AN se pripravlja za nastop v alovenskem programu Zleta bratstva in enotnosti v Bihaću. Pretekli petek je vaje pregledala Ruža Kovačič iz Novega mesta. Istega dne je bilo tu« izbirno tekmovanje za pionirske eikipe, ki se bodo Junija udeležile re-publiSkega mnogoboja društev Partizan.
■ OKOLI PRIREDITVENEGA PRO.STORA za Jurjevanje so že pred dvema letoma zasadili nekaj brez; vsako leto Jih nadomeSčaJo E novimi, a jih nekateri zlikovci nalažč uničujejo. Tudi letos so ]e zgodilo, da so kscvnaj zasajene breze polomljene.
sklada, ki bo jtmija začel razdeljevati posojila, člani odbora bodo obiskali na domu 1250 prosilcev za posojilo in se bodo osebno prepričali, kdo je denarja bolj potreben, kajti za vse ga letos ne bo dovolj. Posojila bodo dodeljevali najprej tistim, ki bodo zanj izpolnjevali pogoje, upoštevali bodo prioritetni red, prosilčeve zasluge v času NOB, njegovo adravstiveno stanje in sedanje raamere. Iz letošnjih sredstev za gradnjo stanovanj borcem bodo kupili tudi V stolpnici, ki jo bodo začeli graditi v Črnomlju, 8 stanovanj za boroe. Računajo, da se bo letos stanovanjski problem precej omilili.
Nove pošiljke letnih ženskih in moških oblek iz vseh pomembnejših tovarn pri
Oe/e/e^s^/7« ČRNOMELJ
V Starem trgu, središču Poljanske doline, je včasih živelo več kot 300 ljudi. Imeli so 5 gostiln in 5 trgovin. V vseh hišah, ki jih vidite na sliki, je danes samo 19 ljudi. V kraju imajo samo 1 trgovino in 2 gostihii, a še v teh nimajo komu streči. Ljudje se izseljujejo v domača mesta in na tuje, kjer je mogoče zaslužiti.
^Foto: R. Bačer)
DARINKA KAPŠ
Lazah se bomo sešli ato 11. uri dopoldne. Vsaika sikupuia bo prispevala eno točko kulturnega programa, sledila pa bo zabava, na kateri bo igral ansambel JLA.
Pričakujemo, da se bo srečanja udeležilo najmaj 200 mladih ljudi. Samo iz Črnomlja bo šlo na pohod 30 mladincev in mladink iz vrst delavske mladine, gimnazija cev in predstavnikov vaških aktivov. Bazen nas pti bo šlo še nekaj pripadnikov JLA.
Shod mladine na Gk>r. Lazah bo veličasjva manifestacija, na kateri bomo v pomenkih izmenjali tudi ijskuš-nOe pri našem dosedanjem delu in poglabljali sodelovanje med mladino dolenjskih in belokranjskih občin.
R. B.
„Zmeraj manj nas je!“
Rude Kobe, šef krajevnega urada v Starem trgu: »Delati smo pripravljeni, a če bo šlo tako dalje, bo trg ostal prazenc<
Ondan sem šla v Stari trg, da bi zvedela, kako se pripravloajo na krajevna praznik 1. julij, pa so mi povedali, da bo le skronma piroslava. Denarja ni, zasliižka ni, ljudje pa se iasseljujejo. Kako \ trgu živijo, mi je pravil Rude Kobe, šef karaj evr.e-ga urada;
— Spoznali smo, da si moramo za napredek kraja prizadevati sami, ker od drugod že dolgo ni nobene pomoči. Več let že govorimo o tem, da je nujno zgraditi cast'j od Radenc do Sodevcev. Za cesto plačay'emo samoprispevek, vsaka hiša je pripravljena pri gradnji sodelovati še s 50 urami dela, a se gradnja še ni začela. Zajeta pa je v ob činskem 4-letncon progi a-mu javnih del. Zdaj čakamo inženirja, da bd cesto zakoličil. Nazadnje so nam rekli, da bo prišel še maja. Boano videli, če bo res!
Delati smo pri nas pripravljeni. To so dokazali tudi naši gasilci, ki so se sami lotili gradnje pio-sverfcne dvorane. Gasilsko društvo je dobilo v last staro občinsko garažo, pa tem mestu pa bodo p>o-
stavlli dvorano za prli«-ditve in sestanke, čez zimo so ljudje sami delali opeko, te dni pa so staro gairažo začeli rušiti. Krajevna sikUipno6it ai po svoje prizadeva izboljšati razmere. Začeli so graditi mrtvašnico poleg pokopališča. Tudi ta gradnja poteka samo z domačimi sredstvi, največ iz najemnine za grobove.
Poljanci se zadnja leta spet močno izseljujejo. V naši dolini je bilo po vojni še 3500 ljudi, danes pa nas je samo še 1400. V samem Starem trgu, kjer je živelo pred leti še najmanj 300 ljudi, so zdaj samo 104 občani. Sredi trga so nekatere hiše prazne.
Prepričani smo, da bi kraj spet zaživi, če bi dobili kak manjši industrijski obrat. Dokler tega ne bo, bo zmeraj marij lijiidii. Samo 18 nas je zaposlenih, drugi životarijo ob kmetijstvu. Adadina je tega naveličana in množično odhaja, takoj ko zapusti šoilske klopi. Kaj bo, če bo šlo talko naprej? Na to vprašanje bi radi dobili odgovoo*.
RIA BAČER'
IšfalšSIsIsIšisliilslEilaislllalalslalsIsIsIslalalalalšIslaj
KAJ
VAM
V prodajalni »ŽELEZNINA« v Črnomlju nudimo gradbeni material: cement, opeko, betonsko železo, stavbno pohištvo, hidrirano apno in drugo.
V »ŽELEZNINI« in v trgovini »TEHNIKA« pa kupujte tudi gospodinjske stroje in raznovrstne pripomočke.
NUDI Ig d DOLENJKA: H
NOVICE
k&marui
Pred 25 leti v Gradcu
Heda Kovačič-Dim se spominja, kako je bil v vasi ustanovljen Rdeči križ Slovenije
Pripovedovala je:	—
Pred 25 leti sem bila še mlada in neporočena. Kot druga vaška dekleta sem tudi jaz zbirala hrano za partizane, pomagala pri organizaciji prireditev Ltd. Pri nas je stanovala Mara Rupenova, ki nam je povedali, da se pripravlja ustanovitev Rdečega križa.
Prišel je 14. junij 1944. Ta dan smo žene in dekleta pripravile in okrasile dvorano bivšega sokolskega doma, nato pa zbrale po hišah hrano in skuhale dobro kosilo za več gostov Dopoldne so v dvorano začeli prihajati delegati. Spominjam se posebno Ro2anana Staneta. Stopil je na oder in rekel:	»Mi vojaJfi bolj
malo govorimo, a več naredimo.« Razen njega vem še za Jako Avšiča, diT. Zvezdo, Mairo Rupeno. Se župnik Ilc iz Podzemlja je bil zraven. Drugih se ne spominjam več.
Po konferenci je bilo kosilo. Nekateri gostje so ostali kar v dvorani, drugi pa so šli v gostilno, kjer je zdaj pošta in k Pancetu. Člani konference »o v Gradcu prespali. Pri nas jih je bilo šest.
— Ali ste takiat vedeli, kakšna organizacija Je
RK in kakšne so njene naloge?
— Seveda smo vedeli. Mara Rupenova nam je vse to razložila in ljudje so ustanovitev Rdečega križa toplo pozdravili)
— Kakšne so bile takrat prvenstvene naloge organizacije?
— Zbiranje hrane za
partizane in pomoč ranjencem.
— Ste bili članica RK že ob ustanoi\^itvi?
— Takrat sem bila in sem še danes. R. B.
V muzeju je odprta razstava 50 let ZKJ
20. maja popoldne je bila v Belokranjskem muzeju ob navj^nosti pre^tavnjkpv nietiiškega javnega življenja in drugih občanov odprta razstava dokumentov in fotografij o razvoju delavskega gibanja v Sloveniji in še po-
s^ej v Beli krajini. Razstava sodi v okvir prireditev v počastitev 50-letnice Zveze komunistov Jugoslavije, sindikatov in Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Uprava muzeja vabi vse prebivalce, zlasti delovne kolektive in šole, da si ogledajo zanim^ivo razstavo. Odprta bo do 15. junija.
mnogo premalo aenarja, (xa bi lahko uporabnikom prora-čima zagotovili vsaj take zneske kot lani. Svet za gospodarstvo je predlagal skupščini, naj najame vsaj za 300.000 din sanacijskih kreditov. Vprašanje je le, če jih bodo dobili.
V letošnjem proračunu so dohodki zelo optimistično zastavljeni, ob tem pa planirani le minimalni izdatki, zato pričakujejo, da bo konec leta prišlo še do težav. Ker ni bilo nobenega izhoda, so tak proračun sprejeli.
Na seji so razpravljali še o uspehih večjih gospodarskih organizacij v letošnjem prvem četrtletju, kjer pa je bilo več pripomb. Odbornik Jankovič je predl£^al, naj v prihodnje obč. uprava pripravi gradivo na tak način, da bo jasno razvidno, koliko prometa imajo podjetja letos na račtin lanskih dolžnikov, sicer slika o gospodarjenju kolektiva ni resnična. Prav tako je predlagal, naj bodo v gradivu podatki o poslovanju preteklega obdobja, in ne samo primerjava s
nji prihodnosti ena občinskih sej posvečena samo kmetijski problematiki.
Odborniki so sprejeli še nekaj odlokov, razpravljali o imovinskopravnih zadevah in dali soglasje, da bo 4-članska občinska delegacija odpotovala v avstrijsko občino Wag-na. Na povabilo Avstrijcev
Pred vrati je sezona
v metliškem hotelu »Bela krajina« in v gostišču na Veselici pričakujejo v letošnji sezoni dober obisk. V zimskih mesecih so prepleskali nekaj sob, preuredili nekaj prostorov in izpraznili sobe, v katerih je doslej stanovalo hotelsko osebje. Tako so pridobili prostor za nova ležišča.
Lanska turistična sezona za Metličane m bila posebno ugodna, saj so bile zaprte najvažnejše, ceste in je bilo zato tudi število izletnikov, ki so obiskali Belo krajino, mno-go manjše kot prejšnja leta.
gasilstva
1869-1969
Jože Dular:
Ob Stoletnici
Medtem je načelnika Antona Trčka Zeta 1922 v vodst'v'u znc-va nasledil Josip FlajšTTian, ki pa je že dve leti nato zaradi hude bolezni to čast odložil. Na občnem zboru je bil potem za načelnika Izvoljen Franc Wetss, ki je to funkcijo obdržal v svojih rokah celih osem let (1924—1932).
Prizadevanja društvenega vodstva so bila v teh letih usmerjena v to, da se moštvo dobro izuri, da si nabavi delovne obleke in paradne uniforme, predvsem pa potrebne gasilne priprave in novo brizgalno.
Tako Je društvo v jeseni 1927 kupilo novo motoma brizgalno tipa Renault; njen svečani krst je bil šele maja naslednjega leta. Pr\-ič pa so z novo brizgalno gasili 13. aprila 1930, ko Je velikanski požar skoraj do kraja uničil vas Zalukf na Hr-vatskem.
Leta 1931 se je z ustanovitvijo novega metliškega sreza osnovala v Metliki gasilska župa. Njen prvi strešina je postal Prane Weiss. Zato so že naslednje leto za načelnika gsilskega društva Izvolili Antona Rajmerja, medtem ko sc* Weissa imenovali za častnega načelnika.
V teh letih so metliški gasilci uspešno krotili mnc^e požare, število članov je naraščalo in leta 1931 so imenovali kuma in kumico brizgalne, tc* je Engelberga Gangla in njegovo sestro Vilmo Sirkovo, za častna člana domačega društva. To leto so si gasilci nabavili nove paradne krC'-je.
Tudi naslednja ieta prizadevnost, domačih gasilcev ni popustila, številne društvene vaje, nastopi pri raznih svečanostih, vračanje obiskov sosednjim gasilskim četam, prirejanje veselic, predvsem pa stalna pripravljenost, da ukrote podivjani ogenj, vse to je razgibale- življenje domačih gasilcev.
Leta 1934 je bil na Florjanovo spet običajni letni občni zbor in volitve, na katerih so za načelnika izvolili trgovca Ivana Malešiča, za podnačelniJca pa Antona Tavčarja.
V avgustu 1935 je bila v Križev-ski vasi pri Metliki ustanovljena samostojna gasilska četa, ki je bila že od leta 1929 sestavni del metliškega gasilskega društva. Uporabljala pa je njegovo gasilno orC'dje, zlasti veliko ročno brizgalno iz leta 1905. Vse te priprave je novo ustanovljena četa obdržala, dokler si ne bc< sama priskrbela svoje gasil; ne opreme. To leto se je tudi zmanjšala požarna varnost v Metliki, saj je mesto z zajetjem iz\ira ,na Obrhu končno dobilo težko pričakovani vedo vod.
Medtem ko so metliški gasilci dohode svojih prireditev in veselic namenjali predvsem za popravilo in nakup gasilnega orodja, pa so leta 1938 pričeli zbirati sredstva za gradnjo lastnega gasilskega doma. Sred: stva sc zbrali z nabiralnimi polafni, veselicami, kegljanjem za dobitke, prosili so za podporo občino m denarne zavode, toda denar je le počasi pritekal.
Naslednji dve leti Je že bilo čutiti
IVAN MALEŠIČ
nemir pred bližajoče' »e vojno. Začeli so se množični vpoklici rezervistov na vojaške vaje m med njimi je bilo seveda veliko gasilcev.
2. februarja 1941 je bil iz\'oljen upravni odbor društva, ki mu je še vedno načeloval Ivan Malešič. Tc^da novemu odboru ni bila usojena dolga življenjska doba.
Pod italijansko okupacijo
6. aprila 1941 je bila v vojni vrtinec potegnjena tudi Jugoslavija. Se isti mesec so Belo krajino zasedli Italijani. Oktobra 1941 je bila s sklepom visokega komisariata razpuščena tudi gasilska četa v Metliki, namesto nje pa je bila v decembru formirana stalna gasilska četa — Corpo Vigili del fuoco. 2e naslednje leto, 16. oktobra, pa je bila ta četa rasformirana in je večina njenih članov odšla v Ljubljano.
za daljše filme in so obiskovalci o podražitvi vnaprej obveščeni;
— pri izboru programa si uprava kina prizadeva, da v največji možni meri uresničuje program komisije za ugotavljanje v^ojno-umetni-škega pomena filmov pri sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, ki ga je v dobršni meri tudi izpolnila. S predvajanjem drugih filmov pa mora kino Metlika zasledovati komercialni uspeh;
— nerede v dvorani povzročajo neodgovorni posamezniki, so pa taki primeri osamljeni;
— ogrevanje dvorane, ki je res pomanjkljivo, ni posledica nezadostne skrbi kolektiva, man^eč dotrajane zgradbe in dotrajanih ogrevalnih naprav.
Skupno izjavo podajata podpisana po vsestranskem pretresu dejanskih razmer pri Poto-Kinu Metlika.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA POTO-KINO METLIKA
Razprodaja SENA
Kmetijska zadruga Metlike.
bo v nedeljo, 1. 6. 1969, razprodajala
seno na rpstilu na parcelah v okolici Metlike
Seno je dobre kvalitete, cene bodo zmerne. Interesenti naj se zberejo ob 9. uri pred zadrugo v Metliki. V primeru slabega vremena bo razprodaja v torek, 3. junija, ob 9. uri.
Kdo bi rad štipendijo
Občinska komisija za štipendije v Metliki poziva vse dijake in študente, doma s področja metliške občine, ki še i)e dobivajo štipendije, naj se vsaj do 5. junija osebno zglasijo pri ra\Tiatelju osnovne šole Metlika. Tam bodo dobili vsa pojasnila, kako pribi do štipendije. Možnosti je precej, samo rok za prijavo je kratek. Ce kdo od dijakov ali študentov ne bd mogel osebno priti, naj pridejo na pogovor starši.
Še zmeraj pritožbe čez hotel
Ko so na zadnji občinski seji v Metliki razpravljali o gospodarjenju v letošnjem prvem tromesečju v delovnih organizacijah, so najbolj kritizirali poslovanje v metliškem hofelu. Zahtevali so odgovor, kaj je doslej naredila občinska komisija, obenem pa povedali, da se domači gostje in izletniki od drugod na moč izogibajo hotela, ker postrežba ni in ni v redu. Vedeli so za primere, ko so gostje na kavo čakali pol ure, zanjo pa plačali toliko kot v najbolj luksuzni restavraciji. Poudarili so, da se je zadnje čase izmenjala vrsta direktorjev; vsi so obljubljali vzpostaviti red, a napredka ni videti. Odločno so bili proti temu, da bi občinska skupščina še. pokrivala izgubo hotela, ki se je Je iz prejšnjih let nabralo že 250 tisoč din, do konca marca letos pa je narasla še za 64 tisoč din. Menili so, da bi v takih obratih, kot sta hotel in Veselica, znal vsak podjetni zasebni gostilničar donosno poslovati.
V Podzemlju so povedali
Pred kratkim je bil v Podzemlju sklican zbor volivcev zaradi volitev organov krajevne skupnosti, obenem pa so razp^-avljall o načrtih za delo v letošnjem letu. Kakor so povedali občani, so popravila vaških potov na območju celotne krajevne skupnosti problem št. 1. Letos bodo lahko pota malo več popravljali, ker jim bo občina dala 100 kubičnih metrov gramoza za ureditev ceste od mosta do vasi Krasinec. Razen tega bodo urejali še pokopali^e, ki je potrebno več popravil. Občani so se zanimali še za napeljan trofaznega toka in za napeljavo vodovoda. Na pra-šanja volivcev je v imenu občinske skui>Sčine odgovarjal načelnik oddelka za gospodarstvo Niko Zupančič.
SPREHOD PO METLIKI
■ NOVO ČRPALIŠČE VODE V OBRHU je v glavnem dograjeno, adaj pa kopljejo delavpi po bregu do rezervoarja na Veselovi jarek, v katerega bodo položene j^ene brezSivno cevi. Te imajo 16 cm premera In so torej Se eokrat širše kot dosedanje. Cevi bodo polagali posebni strokovnjaki iz Žalca.
■ PO PRAV POLETNI MIO-CINI, ki je trajala nekaj dni, je 30. maja tudi Metličane presenetil sneg, ki se Je nekaj časa, pomeSan z dežjem, vrtdncdl po sralcu. Ljudje so se že bali po-lebe in so pred nočjo sadike po vrtovih pokrivali s papirjem, vendar na srečo ni bilo hujSega mraza.
■ POROČILO o KURIRČKOVI POŠTI, ki se je letos 21. maja E mnc^ih strani stekla v Ljubljano, je iz Metlike prinesla pionirka, učenka 5. razreda Irena Sumina. Poročila pionirjev o njihovi poti je sprejel predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev NOB Janko Rudolf. Slav-
nost, ki se je Je udeleiilo 3000 pionirjev, je bila v Tivoliju pred muzejem NOB.’	__
■ METUSKE ASFALTIRANE CESTE sta fcu in tam načela te-fcak promet in zimski mraz, zato BO jih minvOi teden pokrpali delavci Cestnega podjetja iz Novega mesta.	,
■ ODKAR JE KOS.\RkARSKl KLUB »BETI« prišel v drugo republiško ligo, je v Metliki zanimanje za košarico matno naraslo. Ob telmiovanjih se zgrne na igrišče na Pungarta kar lepo gtevilo mladih, pa tudi starih gledalcev. V sredo, 21. maja, so se domačini pomerili s Prulami iz Ljubljane in Jih po lei^, po-btvovalni igri premagali s 74:71.
■ ČAROVNI ODER *KEL-LNER« iz Prage je pretekli teden obiskal Metliko. Metličani in okoličani so trikrat napolnili dvorano in se čudili številnim spretnostim in potegavščinam nasto-^očih. Potujoči oder je gostoval tudi v (k-adcu in na Suhorju.
s
Danes po vsej
■ v ■	■
obcini
Daiies meti 17. iii 19. uro bo v novomeški občini velika zbiralna akcija rabljenih oblačil, obutve in drugih primerov. Zbirni kraji so: Novo mesto, Straža, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej in Mirna peč. Samo v Novem mestu je 15 zbirrtih mest. Nabrano blago bodo sprejemali dežurni poverjeniki RK.
III. pohod za »Zlati čeveljček«
Udeleženci pohoda za »Zlati čeveljček« so se v nedeljo, 25. maja, napotili na Frato, kjer je bilo veliko srečanje novomeške mladine. Na tem tretjem pohodu je hodilo nekaj več kot sto kandidatov, ki bodo morali prehoditi še zadnji del te 100 kilometrov dolge poti. Zadnji del bodo opravili v nedeljo, 1. junija, ko bodo obiskali Laze, kjer bo srečanj^ mladih iz dolenjskih občin. Zbor za zadnji pohod bo ^ nedeljo ob 6. uri zjutraj pred novomeško pošto.
Prvi so se že odzvali
Na vpisnem mestu za vpis posojila za posodobljenje železnic na železniški postaji Novo mesto je zadnje dni vpisalo 5 občanov skupaj 400 din posojila. V prihodnji številki bomo postregli z imeni tistih, ki so rešili čast Novega mesta in se kot prvi odzvali vpisu.
Svet za finance o taksah
Novi člani sveta za finance, Tone Pirc, Tone Golobič, Franc Hrastar, Stane Lisac, Dane Mikec, Angelca Novali, Stane Penca, Janko Popovič in Stane šuln, so se sestali 15. maja na prvi seji. Razpravljali so o povečanju upravnih in sodnih taks, o izvršitvi proračuna za 1. 1968, o proračunskih dohodkih in iadatkih v 4 mesecih 1969 in o nekaterih premoženjskopravnih zadevah.
Zelo živahno na prvi delovni seji
v nekaj manj kot 6 urah so odborniki obdelali na prvi delovni seji svojega sklica 11 točk dnevnega reda - Na kratko, stvarno in jasno so vsi diskutanti povedali svoja stališča
Nova občinska skupščina se je zbrala na prvi delovni seji v torek, 20. maja. Odborniki so živo razpravljali o volilnem programu SZDL in zahtevali dodatna pojasnila ter o razvoju turizma v občani (o tem poročamo v posebnem sestavku), medtem ko so druge točke dnevnega reda minile domala brez razprave. Posebno presenečenje je bilo kar 16 odborni-štoih vprašanj ob koncu seje.
Volilni program SZDL je predsednik Franci Kuhar podrobno obrazložil glede tega, kako se bo zbiral denar za posamezne naloge (o tem poročamo v poselHiem sestavku).
Odbornik Stane Penca je menil, da bi bilo treba v programu odločneje izraziti zahtevo po gradnji zdravstvenega doma v Novem mestu, ki je nujno potrebna. Odbornik dr. Ljubo Kretič je nato povedal, da sodi o tem drugače. Vse specialistične ordinacije mora prevzeti bolnišnica. Dejal je, da zdravstveni delavci niso prepričani v trdnost in stalnost ter trajnost sedanjega osredotočenja podeželskih zdravstvenih domov. Bolnišnica mora razen tega plačevati vse tiste sto-
ritve, ki jih zavarovanci iščejo drugod zato, ker takšnih služb naša bolnišnica še nima. Zato je prednostni vrstni red v volilnem programu, po katerem naj pride najprej na vrsto bolnišnica, pravilen.
Okvirni program dela skupščine in uprave občinske skupščine so sprejeli odborniki skoraj brez razprave. K poročilu tajnika skupščine Dušana Zupanca so pripomnili, da je nujno potrebno zaustaviti beg strokovnjakov iz občinske uprave. To bo mogoče doseči le z osebnimi dohodki, ki morajo biti vsaj takšni kot v gospodarstvu, o čemer bo skupščina razpravljala in odločala konec leta.
Inž. RH. Gorazd Cibic je nato odbornikom na razobe-
šenih mapruh risbah obrazložil zazidalni načrt stanovanjske soseske Irča vas — Brod in zazidalni načrt za stanovanjsko naselje NOVOTEKS v Bršlinu. V okviru NOVO-TEKSOVEGA naselja je predvideno tudi bodoče bršlinsko šolsko središče. Oba načrta so odborniki soglasno sprejeli.
Brez razprave so nato sprejeli še odlok o zaključenem računu proračuna in skupnih rezerv za 1. 1968, odloke o upravnih in sodnih taksah, odlok o fluorografiranju in zavrnili soglasje k prodaji stanovanjske stavbe na Adamičevi 8.	M.	J.
ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC
V podjetjih pravijo: „Pomagali jim bomo!“
Gospodarstvo nima denarja na pretek, vendar se v podjetjih čutijo dolžne pomagati z vpisom posojila
Jože UNETIČ, direktor trgovskega podjetja NOVOTEHNA, Novo mesto: — Veliko up>orabljamo železniške prevoze, z železnico pa imamo tudi dobre poslovne odnose. Zavoljo tega vidimo, v kakšnih težavah je. Že ob obisku šefa novomeške železniške postaje tov. Korena sem povedal, da bo na^ podjetje vpisalo primeren znesek posojila za posodobljenje železnic. Samoupravni organi našega podjetja bodo o tem razpravljali in odločali še ta mesec. Mislim, da j« gospodarstvo dolžno pomagati železnici s posojilom, ker je naš železniški promet res zastarel.
Inž. Avgust FAJFAR, direktor tovarne NOVOTiaCS, Novo mesto; — Kot podjetje bomo prispevali, kolikor moremo. O tem bodo kmalu odločali samoupravni organi. Vpis posojila smatramo za svojo solidarnostno dolžnost, ker kot potrošniki prevoznih storitev čutimo, da je železniški promet zaostal za drugim raavojem. Nekaj vzroka za počasnost naše železnice je v slabi tejmični opremljenosti, nekaj pa prav gotovo tudi v organizaciji dela, ki pri železnici ni šla v korak s časom. 15-dnevni prevoz kosovnih pošiljk od Novega mesta do Makedonije je za gospodarstvo nevzdržen. Hiter razvoj gospodarstva, ki si ga vsi želimo, je v veliki meri vezan na prevoze. Tega se moramo zavedati, zatx> bomo po svojih močeh pomigali železr^ioi iz zadreg z vpisom posojila.
Lojze URBANC, direktor trgovskega podjetja DOLENJKA, Novo mesto: — Čeprav so železničarji malo pozno razpisali svoje posojilo — večina podjetij ima razpoložljivi denar že razporejen — ne bomo odrekli jXMnoči. Kolikšen znesek posojila bomo vpisali, bodo odločili samoupravni organi. Upoštevali bomo, da je železniški prevoz zelo važen za gospodarstvo in da bo v bodoče njegov pomen še večji. 2e zavoljo tega je posodobljenje naših železnic kar se da nujno!	M.	JAKOPEC
Odkod denar za volivni program SZDL
Samoupravni dogovor, namenska sredstva, krediti, razni prispevki in samoprispevek občanov bodo denarni viri, s katerimi bomo v okviru dejanskih možnosti uresničevali volilni program SZDL
NOVO MESTO V PODOBI
Staro gimnazijsko poslopje
Volilni program občinske konference SZDL je delovni napotek skupščini in občanom, uresničili pa ga bomo v okviru možnosti. Predvideno rast proizvodnje in izvoza bo mogoče uresničiti. Povečanje obojega je osnova za vse drugo. Tako je poudaril predsednik Franci Kuhar že v uvodu, ko je na željo odbornika Mira Thorževskega razlagal odbornikom, s kakšnimi sredstvi bomo uresničili program.
I
I
I
I
v Jenkovi ulici ob frančiškanski TOrkvi stoji staro gimnazijsko poslopje, danes zdravstveni dom. Gimnazija je bila ustanovljena leta 1746 in še isto leto je bil položen temeljni kamen za šolsko poslopje, o čemer govori nemški napis, vsekan v kamen na vogalu Detelove in Jenkove ulicc. Poslopje je bilo spočetka enonad-
stropno in je imelo le trakt ob sedanji Jenkovi ulici. Leta 1821 je bil prizidan enonadstropni trakt ob Detelovi ulici, 1853 pa sta bila oba trakta nadzidana še za eno nadstropje. Nad glavnim vhodom je v latinščini vklesan napis, ki govori, da je gimnazijo ustanovila cesarica Marija Terezija.
Druga Belo pomembna naloga, za katero se bo morala po naj'boljših moč^ zavzemati tudi dcupSčina, je za-IK)slovanje. Tu bo v prihodnje boljše in lažje, to pa bodo omogočile naložbe, ki so v teku, in predvidene naložbe v proizvodnjo. Največ novih delavcev se bo zaposlilo v KRKI, IMV in NOVOTEK-SU. Za zaposlovanje novih delavcev se moramo za\'ze-mati tudi aato, da bi uravno-veseli dohodke in izdatke za splošno potrošnjo v proračunu, za kar bi morali imeti v občini zaposlenih okoli 3000 občanov več, kot pa jim imamo zdaj.
Občinska skupščina bo morala gospodarstvu s svojim delovanjem zagotavljati prostor za njegov razmah, občanom pa njihovo blaginjo, ki jo razen drugega sestavljajo Šolanje in izobraževanje, otro-ško varstvo, preskrba, komunalna ureditev itd.
V volilnem programu je že v uvodu dan precejšen poudarek samoupravnemu dogovarjanju. To ni nič novega, saj je občinska irtcupščina s taksnim dogo\'arjanjem že do zdaj reševala mnoge pereče zadeve, katerim prora^hin m
bil kos. Po dogovoru so pomagale delovne organizacije.
Predsednik je nato naštel posamezne gradnje, ki jih docela stvarno vsebuje program. Med javnimi deli so nekatere ceste, ki bodo asfaltirane. gradnja novomeškega \X)dovoda in komunalna dela v mestnih naseljih.
V šolstvu so v načrtu gradnje nekaterih Sol v okviru 10-letnega programa naložb v šolstvu in gradnje nekaterih šol s pomočjo denarja delovnih organizacij in samoprispevka občanov. V ostalih diužbenih dejavnostih je omenil dograditev bolnišnice, gradnje otroških \Ttcev, prostore za zdra^istveni dom, dvora-
Gostovanje s »Sneguljčico«
v počastitev dneva mladosti je 24. maja gosto/Al v Novem mesbu Mladi cder PD »Lojze Košak« Iz Kostanjevice s Pavla Golie mladinsko igipo »Snegiiljčic;a<(. Delo, kd ga je naštudirala Marija Skietova, so uprijsoriOd ea učence osnovne šole Kat-}a Ruipema.
no za šport in razvedrilo v Novem mestu, preureditev doma kulture, novi paviljon za arheološke najdbe in izkopanine, ureditev Baze 20 in nekatera dela v spomeniškem varst\u.
Za nekatera od naštetih del se denar namensko že zbira (npr. za vodovod), pri komunalnem ureganju bo zalegel precej prispevek od mestnih zemljišč, za nekatere gradnje bodo najeti krediti, nekaj bodo prispevale delovne organizacije, nekaj bomo dobili iz republiških virov in nekaj s samoprispevkom občanov.
Vsi ga lahko posnemajo
v Novem mestu je pred kratkim stopil v pokoj 60-let-ni poklicni voznik Jože Erbežnik iz Ulice talcev. Vozniški izpit je opravil 1930. nato pa je do upo(kiojitve služboval kot poklicni voznik. Zaposlen je bil pri OLO NO" vo mesto, pri podjetjih OKAP, SAP, GORJANCI, zadnjih petnajst let pa je vozil reševalni avtomobdl novomeškega zdravstvenega doma. Erbežnik je bil vzoren voznik, za vestno vožnjo je dobil številne srebrne in zlate značke ter plakete. Delaven je bil tudi v stanovski organizaciji voznikov. Med drugim je bil soustanovitelj novomeške podružnice združenja šoferjev in avtomehanikov.
šolarji so obiskali Frato
15 učencev je odšlo peš iz Vavte vasi na dve uri in pol oddaljeno Frato, kjer so jih pričakali člani ZB in jih pogostili
Zveza borcev iz Straže in Vavte vasi je skupaj s šolo v Vavti vasi priredila 1. maja pohod šolarjev na Frato. 15 učencev se je 1. maja zjutraj zbralo pred šolo in nato peš odšlo po cesti in gozdnih poteh na partizansko Frato. Na Celu malega sprevoda smo nosili zastavo. Čeprav je bilo v skupini nekaj učencev iz nižjih razredov, so se kilo-nietri pod nožicami kar dobro odmikali. Utrujeni, toda dobre volje smo že po 2 urah in pol hoje prispeli na Frato.
Tam so nas čakali člani ZB, ki so nam najprej izrekli dobrodošlico, nato pa nam po-
NOVOTEKS za otroke
Za letovanje novomeških in metliških otrok so tekstilci prispevali 15.000 din
Med delovnima organizacijami v novomeški občini se je tel^tilina tovarna NOVOTEKS prva odzvala prošnji občinskega odbora RK in občin-sk«a sindikalnega sveta, naj prispeva del denarja za počitniško okrevanje otrok.
Delavna skupnost tovarne NOVOTEKS je prispevala 10.000 din ?a letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok iz novomeške občine, 5.000 din pa za otroke metliške občine, v kateri ima SIVO) obrat.
Tovarna NOVOTEKS se je razen tega tudi ko-lefctiimo včlanila v podporno članstvo RK in je v ta namen poslala občinskemu odboru RK članarino 1.000 din.
Novomešiki tekstilci so
tudi marljivi krvodajalci. Lani je dalo 89 ljudi iz NOVOTEKSA kri na novomeški transfuzijski postaji, letos pa že 48. Mud njimi so tudi taki, ki so dali kri i)o dvajsetkrat in še več. Tudi za letošnji dan krvodajalcev (4. junij) bo dobilo več NO-VOTEKSOVIH krvodajalcev zlate in srebrne značke.
S prispevkom' za letovanje otrok je tekstilna tovarna ne le pokaza ‘.a da podpira take akcije, ampak je tudi dala agled drugim, s kodiikSnim zneskom je treba pomaža'š, da bo odšlo na počitniško oikrevanje čimveč socialno in 2vdravstveno ogroženih otrok. Zato bi bilo prav, da tud:	ta
spodbuda teikstilcev ne bi bila osamljena!
I	KRI,	KI REŠUJE ŽIVLJENJA	|
§	20.	maja	so	darovali kri	na novomeški transfuzijski	po-	H
g	staji; dr. Leopold Morela, član splošne bolnice Novo mesto;	=
g	Martina Ceme, Rudi Omahen, Ana Tatalovič, Jože Mikec,	^
g	Ivan Zupančič, Miha Jerman, Janez Redek, Ana Berus, l’a-	=
g	vel Ovniček, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Alojz	=
g	Poljane, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Ivan Bo-	=
£	bič, član IMV Novo mesto; Martin Mohar, Anica i^krbec in	=
g	Peter Kumer, člani Novoteksa, Novo mesto; Ivo Goršin,	=
S	član Novotehne, Novo mesto; Mara Primc, članica Laboda,	=
^	Novo mesto; Jože Razpotnik, Stanko Judež in Janez Progar,	=
g	člani PTT Novo mesto; Jože Bašelj, kmet iz Gornjega Ka-	=
g	menja; Vladu Foršek, dijak šolskega centra za gostinstvo,	s
S	Novo mesto; Milan Gorenc, Niko Sučcvič, Anton Ban, Drago	=
g	Zupet, Janez Lukman in Stane Tekavec — člani VP 1394,	=
g	Novo mosto; Nežka Jerman, gospodinja iz Zagrada; Anton	=
g	Ileel, Julka Rupar, Alojz Prah, Jožica Martinčič, Ivanka	=
~	Zagorc, Marjan Gorenc, Jože Kra.šna, Stane Butara, Stanko	=
g	Palkner in Marija Pirnar, člani Iskre, Šentjernej;; Drago	=
g	Bučan in Janez Fink, člana Iskre, Novo mesto; Franc Av-	=
g	bar, član Novolesa, StraiSa; Padev.ski Niko, član Dominvesta,	=
^	Novo mesto.	=
^	23.	maja	pa	so darovali	kri; Valentin Slivnik, upokoje-	=
^	nec iz Novega mesta; Marija .Smonkar, članica zdravstvene-	s
g	ga doma Novo mesto; Franc Seničar, Franc Šinkovec, Mar-	=
^	jeta Skok in Anica Smajdek, člani Krke, tovarne zdravil,	=
g	Novo mesto; Julij Skubic, član Kovinarja,	Novo	i»esto.	^
^	29.	aprila	je	darovala kri	na novomeški tran.sfuzijski	po-	=
§	staji Frančiška 2agar, gospodinja iz Birčne	vasi.	=
CHiiwiiiii;iiiiiniiiiuuiii!iiiniiuiiuui:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!niiuii!uiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiKmMi;iiiiiMuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiil
stregli z malico. Ob 10. uri smo se zbrali pri spomeniku. Tov. Brsan in Kovač sta nam pripovedovala o NOB in parti. zanih, nato pa so se šolarji posvetili igri z žogo. Polovico poti so nas ob povratlra pripeljali z avtobusom.
Pohod je bil za vse šolarje izredno doživetje. Skoda je, da je bila udeležba tako maloštevilna. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, je za nas tako dobro poskrbela in za vse tisto, kar so nam povedali o partizanskih bojih.
UCENCI, UDELEŽENCI POHODA IZ SOLE VAVTA VAS
Predstavniki I. slovenske artilerijske brigade, ki praznuje letos 25-letnico ustanovitve, so 24. maja dopoldne izročili pionirskemu odredu na osnovni šoli Prevole nov prapor z brigadnim trakom. S tem je postala I. SAB pokroviteljica pionirskega odreda na Prevolah, pionirski odred pa se je začel imenovati po I. SAB. Predstavniki I. SAB so pionirjem izročili tudi spominske značke in darila. Pionirji so pripravili gostom prisrčen sprejem, slovesnost pa je poj^stril kulturni spored, v katerem so nastopili mladi pevci ob spremljavi harmonike. (Foto: Ivan Zoran)
Združiti denar in moči za turizem
Brez tesnejšega sodelovanja podjetij, ki delajo v turizmu, in brez združevanja sorazmerno skromnih skladov si je nemogoče predstavljati turistični
razvoj, so menili na seji
Novomeška občina je dobila s programom razvoja turizma, ki je sestavni del področnega programa za Dolenjsko, trdno zasnovo za razvoj te pcmembne dejavnosti. Program ne vsebuje samo razvoje gostinskih zmogljivosti, pač pa tudi vzporednih dejavnosti: trgovine, obrti, cest in drugih povezav, športnih in zabaviščnih naprav itd.
Odborniki so na seji ugotovili, da imamo v novomeški občini velsiko naravnih bogastev in lepot, ki se dajo v turizmu s pridom izikoristiti. Poleg ostalega pa je tur^m lahko tudi zelo pomemben vir za dotok deviznih sredstev.
Predvsem bo treba ob sedanji zelo razdrobljeni gostinski mreži združevati razpoložljivi denar in žsmogljivosti, da bi lahko dobili potrebne kredite za gradnjo novih objektov
Delo\Tie organizacije iz turizma morajo najprej izdelati svoje srednjeročne m akcijske programe raz\*oja irl dela, ki naj bodo usklajeni s programom razvoja turizma v zaprtost, v kateri se je vsako občini. Nato bo treba odpra-nti dosedanjo organizacijsko podjetje razvijalo zase. THiri-stično-gostinska podjetja se
lahko združijo kot konzorcij, lahko zdrtižijo samo sredstva, namenjena naložbam, lahko ustanovijo poslovno združenje, lahko pa tudi ena izmed turistično-gostinskih organi-
Učenci zadnjega letnika Poklicne kovinarske in av-tomehainiške šole v Novem mestu prirejajo s pomočijo podjetij PIONIR, IMV. NOVOTEKS in NOVO-TEHNA
MATURANTSKI PLES
v soboto, 31. maja, ob 19. uri v veliki dvorani zdravilišča v Dolenjskih Toplicah.
France Bevk v Vavti vasi
Prejšnjo soboto so učenci osnovne šole v Vavti vasi v svoji sredi toplo pozdravili pisatelja Franceta Bevka. Zbranim učencem je priljubljeni pisatelj pripovedoval, Kako in kje najde junake za svoje povesti. Pove^ jim je, da je preživel burno mdadost, da se je spoznal z mnogimi mladimi ljudmi in da je bil vedno v središču dogajanja. Mladostna leta je doživljal kot vsi otroci z odprtimi očmi in usti. Veliko svojih junakov pa je spozaial v partizanskih letih. Ob koncu se je pisatelj vpisal v pionirsko kroniko šole, učencem pa se je podpisal v pripravljene knji-
zacij ustanovi samostojno poslovno enoto, v okviru katere bodo vse delovne organizacije, ki so zainteresirane za razroj turizma, združevale denar. Na izbiro je torej več možnosti, izbrati pa je treba najbolj pravšno.
Vid Meršol zmagal v Škocjanu
Na dražinskem ribiškem tekmovanju Članov RD Novo mesto, ki je bilo v nedeljo, 18. maja v Radulji pri Škocjanu, je zasluženo zmagal Vid Meršol. Zmagovalec je spravil na breg 241 ribic. Najboljši trije ribiči so prejeli lepe praktične nagrade.
Rezultati: 1. V. Meršol 2410 točk, 2. B. Suhy 2190, 3. S. .\vsec 2010,	4.	I.	Podergajs
1920, 5. M. Picek 1780, 6. M. Breger, 1730, 7. Djuraševič 14ap, 8. V. Bon 1120, 9. J. Blatnik 1070, 10. F. Furlan 1000 točk itd.
Skupno je tekmovalo 18 ribičev; med njimi tudi predstavnica nežnega spola Marija Suhy, ki je zasaHa solidno mesto.
PREKLETO ŽALOSTNO...
Kriminalka z epilogom: storilec neznan.
čas dogajanja: 23. maj ob 20. uri v Domu kulture v Novem mestu.
Predigra: enkrat v mesecu maju...
Rečeno je, naj se proslava, ki je bila v počastitev 50. obletnice^ ZKJ, SKOJA in Zveze sindikatov, ponovi še v počastitev DNEVA MLADOSTI, naj mladina spozna zgodovino vseh treh tako pomembnih činiteljev naše zgodovine ... Rečeno — storjeno...
V počastitev dneva mladosti: — na odru 99 pevcev, glasbenikov in recitatorjev,
— v dvorani (preštetih) poslušalcev: 60 iz dijaškega doma v Šmihelu 2 ljubki »inozemki« iz Metlike in 21 raznih (mladih), ki ob INTERNACIONALI mimo sedijo in vstanejo približno šele pri »zadnjem zlogu«!
Ob koncu se jeza 99 izvajalcev ne utiša ob aplavzu 83 poslušalcev in sprašuje:
KJE JE MLADINA, ki ji je bila proslava namenjena, KDO JE OBVESTIL MLADINO in KAKO JO JE OBVESTIL, da je ni bilo na svečanost za DAN MLADOSTI? ? ?
Pretekli teden so v novomeSld porodnišnici rodile: Matilda Tiso-vec iz Gornje Straže — Borisa, Marija Grabrijan iz Velikih Sel — Igorja. Olga Golobič iz Mokronoga — Stojana, Stcfku Smid iz Radvance — Branka, Ivanka Zupančič iz Velikega Vidma — Marinko, Darinka Simonič, iz Sela pri Vrčicah — Roberta. Marija Sašek iz Gaborja — Franca^ Stef ka Stušek iz Vrlika — Danico, Ana Blažič iz Mirne vasi — Milko, Marija Ramovš z Brinja — tvana, Ana Turk z Mirne — Mihaelo, Anica Vidrtič iz Bereče vasi — Martina, Jožica Fprh«-žar Iz Potočne vasi — Matjaža, Marija Požcs s Studenca — Bontona, Marica Bitorajac iz Resnika — Mika, Angela Lesjak iz Za-brdja — dečka, Justina Prelesnik iz Mokronoga — deklico, Ncia Palčič iz Priniostka — de-Idioo.
ge.
J. P.
B
R
R
E
S
0
0
E
B
Cfl
OBRTNIK
OBRTNIK LJUBLJANA
Prodajalni NOVO MESTO;
0 NOVA MODA ua Cesti komandanta Staneta % OBRTNIK na Glavnem trgu 29
Nudimo vam vse OTROŠKE POTREBŠČINE, DAMSKO IN MOŠKO MODNO KONFEKCIJO. DAMSKO IN MOŠKO PERII/) IN .ŠPORTNE REKVIZITE
Obiščite naši prodajalni, lii sta vedno dobro založeni!
□
□
□
□
□
□
□
D
□
□
El
m
Velika razdalja na sejah ...
Med odborniki občinske skupščine in predsedstvom je na sejah vedno 10 do 15 vrst praznih sedežev, kot da bi bili med seboj na smrt skregani. Na zadnji seji so uvedli, da morajo 6d,bomiki, ki razpravljajo, pred mikrofon na govornico, ki stoji ob mizi predsedstva. Razprave je zdaj bolje slišati, ker so ozvočene, morda pa bo to pripomoglo k »zbližanju« med odborniki in predsedstvom. Tistim, ki razpravljajo, se lahko stoži hoditi predaleč čez dvorano in lahko se zgodi, da se bodo posedli spredaij. Zgledi vlečejo in lahko se celo zgodi, da bodo nekoč vsi odborniki posedli v prednje vrste. Nevarno to ne bo, ker ni doslej še nihče na občinski seji nikogar pojedel!
Ncfvomešta kronika
■ SNEG, ki je prejšnji torek presenetil NovomeSčane, ni povzročil večje fikode na vrtovih. Nekateri ljudje so Tatrjevali, da česa podobna še niso doživeli. Naš doipisnik Stanko Sknčir Iz Loke pri Zidanem mostu pa nam je sporočil, da je pred 52 leti sneg povzročil v Novem mestu precejšnjo fikodo na sadnem drevju in povrtnini. Spominja se, da je sneg zapadel 20. maja 1917, ko so že vsi Novomeščani čakali na palebje.
■ SLOVESNA PROSLAVA, ki je bila ob dnevu mladosti namenjena novomeški mladini, Je bila celo slabo obiskana. Na odru je bilo namreč več nastopajočih kot obisktmdoev v dvorani. Vsi tfrfi, ki so se ure in ure pripravljali sa to proslavo, so biU tudi neljubo presenečeni, ko so mladi obdskovaloi vstali Sele tedaj, ko so pevcd že odpeli Internacionalo. Na šolah zatrji^Jejo, da so učence in dijake pravočasno obvestili, da je slovesna predstava namenjena predvsem mladini. Res po je, da je bilo v dvorani le malo prosvetnih delavcev in da ni bilo nikogar, ki bi se na koncu nastopajočim zahvalil.
■ HORTIKULTURNO DRUŠT-VO bo priredilo 7. junija celo-*ievni izlet v Volčji potok in tC.omndško Bistrico. Podrobne in-
formacije dobite v cvetUčaml na Glavnem trgu, kjeor se lahko prijavite do 3. junija.
■ ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE je pred kratkim izdal infomuici-jo o letnih potrebah po novih kadrih. Podatki kažejo, da je število štipendij, ki jih letos dajejo delovne organizacije v novomeški občini, manjše, kot je bilo prejšnja leta. Letos dajo štipendije IMV, Iskra, Novoteks, Industrija obiitve, SGP Pionir, Podjetje za PTT promet, Novo-tehna, BOG — zavod za zaposlovanje invalidov in Služba družbenega knjigovodstva. Največ štipendij je namenjenih tistim, td študirajo strojno tehnologijo in gradbeništvo.
■ JAVNO TEKAIOVANJE, ki nosi naslov »Spoznavaj SKOJ« in ga je organizirala občinska konferenca ZMS, bo danes zvečer v Domu kulture. Tekmovalo bo več ekip iz 10 osnovnih šol v novomeški občini, gradivo za tekmovanje pa je iMipravil Vinko Cimski.
■ ftUTURANTSKI PLES bodo priredili dijaki poklicne kovinarske in avt<»nehaniške šole iz Novega mesta v soboto, 31. maja, v zdravilišču Dolenj^^e Toplice. Pričetek ob 19. uri. Igral bo ansambel »Orion«.
■ RODILA JE; Hermina Gvoa-denovič Iz Ragovske 7 — Ksenijo.
St. 22 (1001)
DOLENJSKI LISI
Veljko Troha:
(Nadaljevanje in konec)
Gimnazija in samouprava dijakov
Samo govorjenje o tem, da »ima profesor tako ali tako vedno prav,« ne da bi pokazali, kje so konkretne osnove za tako govorjenje, destimulativno vpliva na dijaka, ki meni, da mu je usoda tako ali tako zapečatena in mu zaradi tega ni več potreb-no delati pa tudi na profesorje, ki v svojem ravnanju ne vidijo dejanskega negativnega odnosa do dijakov kot razvi-jajočih se osebnosti, škoda je obojestranska, posebno pa za gimnazijo kot celoto, kajti tako govorjenje izhaja včasih iz nedobrohotnih namenov.
Glede na stopnjo osebnostne razvitosti dioakov ima dijaška samouprava svoj vpliv tudd na posredovanje nekaterih drugih spomanj, ki naj mlademu človeku pomagajo pn razreševanju konfliktov, 60 katerih prihaja pe<5 zato, ker mlad človek živi življenje, pogojeno po njegovih potrebah in željah. Taika področja so: poklicna, družbena, družinska vzgoja, vprašanja spolnega življenja, novejša gibanja v filozofiji, fcultvm in še posebeij v literaturi, politična vprašanja, vprašanja samoupravljanja kot našega splošna druab®nega pojava in drugo.
Posredovanje t«h področij, ki niso zajete v učnem načrtu, ie možno organizirati v obliki svobodnih aktivnosti ob mladinskih urah. Do neke mere so te dejavnosti uresničene, zlasti na nekaterih področjih, drugod pa obstajajo bolj formalno kot vsebinslto. Brez močnega interesa dijaške samouprave do teh vprašanj, brez zavestnega dela. da bi take dejavnosti oilp vsebmsko bogate in ustrezne, pa n: mogoče napraviti več kot se to dela sedaj. Naj omenim, da ima gimnazija za vsako od teh dejavnosti do ločene člane učiteljskega zho ra, ki prav zaradi neugotovljenega ali ne dovolj vidnega interesa organizirajo te dejavnosti tako, kot mislijo, da je prav. Zato je nujno potrebno, kadar kritično presojamo te dejavnostd, v kritiko zajet? pomanjkljivo prizadevanje dijaške samouprave v to smer.
Seveda moramo takoj povedati tudi, da je obremenitev dijakov precejšnja (o tem je bilo veliko napisanega), da se na naši gimnaziji 40 odst. vseh dijakov vozi v šolo in da ni ustreznih ma-
terialnih pogojev ZA to delo. Kljub temu pa bi večino prej navedenih dejavnosti laiiko opravili v okviru tedenske ure, ki je za take dejavnosti namenjena.
—	Ni naključje, da nastaja v zvezi z dijaško samoupravo dijakov in ocenjevanjem toliko konfliktov. Vzrok je v tem, ker zakonodajalec ni opredelil javnega ocenje\'a-nja. Po drugi strani pa so v oceni, ki jo dijak dobi, mnogi elementi, ki so vsebovani v znanju. Zaradi nejasne opredelitve javnega ocenjevanja je tudi med našima dijaki prihajalo do negodovanja, vendar menim, da danes v tem pogledu ni posebnih težav. Ocenjevalec je profesor. Ta znanje oceni in ocene za svoj predmet predloži konferenci učiteljskega zbora. Važno pri tem je, da dijak ve za oceno, ki jo je dobil, da na podlagi nje tudi sam presodi, do katere mere je ustrezno odgovoril in kaj se mora še natičiti, da bi dobil boljšo oceno, še več; v posameznih primerih lahko dijak ali razredna skupnost oceno razloži, jo utemelji, če dijak meni, da je ocena, ki jo je dobil za odgovore, neutemeljena. To pomeni, da je ocena javno iza-ečena in po potrebi posebej utemeljena.
V	kočljivih primerih, kjer gre za oceno, za katero dijak meni, da ne ustreza dejanskemu znanju, in ko na os-
OBČANI!
Pot do stanovanja se začne z načrtnim varčevanjem pri baniti! Seznanite se z novim praviinjl(om o posojilih za stanovanjsito gospodarstvo, l<i ga dobite pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, kakor tudi pri njeni podružnici v Krškem ter obeh ekspoziturah v Metliki in Trebnjem. Izberete si lahko tak način -varčevanja, ki vam bo najbolj ustrezal, hkrati pa vam bo zagotovil pridobitev stanovanja.
novi dijakove pritožbe učiteljski zbor ugotovi, da ocena ni primerna, zbor določi komisijo, pred katero je dijak ponovo izprašan. Seveda so to izyemni primeri, ne pa vsakodnevna praksa, ki Kri lahko v marsičem ovirala redno de-
lo.	Ker ocena ni »tabu«, ker jo razred pozna, se največkrat morebitni spori zaradi ocen dajo rešiti v razredu samem. Ce profesor krši določbe glede ocene, navedene v prejšnjem smislu, imajo dijaki pravico pritožiti se po redni poti, kakor je določata zakon in statut.
Dijaška samouprava se ne samo pri nas, temveč •;udi po drugih srednjih šolah prema-io loteva dejanskih vzrokov za neuspeh posameznih dijakov v razr^u. Premalo se aktivno vključuje v učni proces do tedaj, ko dijak dobi oceno ali pa mu Je izrečen vzgojni (administrativni) ukrep. Kritika, da je dijak neprimerno ocenjen, da je ^ilo nj^ovo vedenje nepri merno ovrednotno, ni na mestu vse dotlej, dokler se dijaki, ki kritizirajo, aktivno ne vključujejo v oblikovanje dijakovih dolžnosti do dela in do spoštovanja delovne discipline.
Prav gotovo je ena od dolžnosti razredne skupnosti tudi ta, da se zanima za življenje dijakov svojega razreda, da uvidi potreb po učni ali vzgojili pomoči dijakom, ki se trudijo, pa ne anorejo snovi dojemati tako, da bi to prizadevanje samo po sebi rodilo boljši uspeh. Gre tudi za analizo socialnega stanja posameznih dijakov in za organizacijo pomoči socialno šibkim dijakom.
Dijaška samouprava pa ima seveda tudi druge možnosti, da uveljavlja dijaške interese. in sicer take, katerih ?a-dovoljevanje je v skladu z obstoječim režimom šole, pravno urejenim statutom in zakonom o srednjem -žolstvu.
Menimo, da ima gimnazijska mladina v osnovi vse možnosti za samoupravo. Po trebno je aktivirati določene oblike ter določiti tem oblikam primemo vsebino. Predvsem pa je potrebno delati. Kjer se ne dela, tam tudi ne more biti uspeha, če pa si bomo vsi prizadevali razvijata samoupravo, bo teh problemov sicer več, vendar bodo izhajali iz doseganja uspehov. Te možnosti pa tudi
Miva
Mercator
nakazujejo reševanje konfliktov, ki nastajajo pri vsakodnevnem delu, ali so nastajali in bodo nastajali. Pomembna je tu zavest, da je učiteljski zbor pripravljen pomagati reševati vse konflikte skupaj z gimnazijsko mladino, če gre za reševanje na osnovi stvarnih dejstev in na način, za katerega smo se dogovorili. Spodbujanje dijaške samouprave samo tako, da gre pri tem za formalno aktivnost, in to mimo zakonskih in samoupravnih določil, ima lahko negativne resTultate v tem, da ta aktivnost odvrača dijaka osnovnega namena, ki ga samouprava ima in ki je določen z zakonom o srednjem šolstvu tako:
»Vsak učenec srednje šole ima pravico in dolžnost, da glede na svojo razvojno stopnjo prispeva k uresničevanju vzgojnega izobraževalnega smotra šole.
Učenci srednjih šol so dolžni redno obiskovati pouk in izpolnjevati učne in druge dolžnosti, ki jih določajo sta tut in druga pravila šolskega življenja in dela.« (30. čl.) in dalje: »Za razvijanje Laici-ativnosti, samostojnosti, zavestne discipline in odgovornosti učencev za njihovo delo in uspeh v srednji šo^i, za krepitev’ medsebojnega sodelovanja učencev ter za aktivno sodelovanje z učitelji pri vzgojnem izobraževalnem delu tvorijo učenci srednjih šol razredne skupnosti in šolske skupnosti učencev«.
Tako pravi zakon.
Da bi ta določila dobila vso svojo veljavo, da bi jih bolje razvili, da bi zao'eli vanje begate j So in življenjsko vsebino, je naš skui>en interes in naša naloga. Potrebno je vložiti več truda dijakov in profesorjev, da bi zakonska določila v vsej popolnosti postala življenje naše gimnazije.
PIPS
'V ^ iV
I#,,# i
^ I
s
USPEŠNO uničuje muhe, KOMARJE, BOLHE, MOLJE...
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
Razpisna komisija pri
GRADBENO
OPEKARSKEM
PODJETJU
MIRNA NA DOLENJSKEM
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta za dela na območju Novega mesta in Mirne.
1. gradbeni tehnik
" z gradbeno srednjo šolo (zaželena praksa)
2. dva gradbena delovodja
z delovodsko šolo ali VKV zidarja z dvoletno prakso
3. več KV zidarjev
4. več PKV zidarjev
5. KV vodni inštalater
za dela v Mirni in okolici
Nastop službe možen takoj po prijavi Razpis velja do zasedbe delovmih mest.
1»
»Prinesem še vina, gospoda?«
»Hvala. Plačam,« je odvrnil Graj žar in izvlekel mošnjiček izza pasu.
Natakarica se je oprla z okroglo, rdečkasto zalito roko ob komornikov stol in se z bujnim telesom naslonila ob lepega fanta.
Marija se je ozrla v zabuhli natakaričin obraz in je ujela sršeč pogled enega izmed študentov. Po: smehnila se je.
študent je planil.
»Plačam!« je zakričal.
»Takoj, gospod.«
Natakarica je, dasi ji j« Grajžar že odštel denar, še mirno stala tik Marijinega stola in dejala ne preveč tiho:
»Takile študentje so pa res nestrpni.«
Nato je z resnim obrazom, zibaje se v širokih bokih, stopila k študentoma.
»Gospoda Vitezoviča menda ne bo,« je rekel Grajžar in izpil vino.
študenta sta odšla.
Kmalu za njima sta stopila iz gostilne Grajžar in »Mihec«.
Nikogar na ulici.
Snežilo je. Burja jima je sekala ostro snežinke obraz. Prekoračila sta trg. Ko sta prišla v špitalsko ulico, sta začula korake za seboj. Mariji je spodrsnilo. Grajžar je molče porinil svojo roko pod njen laket.
»Prokleto je še zeleno tole tu. še hoditi ne zna,« se je začul glas za njima.
Marija je čutila, kako se je zganila Grajžarjeva roka
ILKA VAŠTETOVA:
VZtA.ŽJTE'
DEKLE
(Zgodovinski roman)
»če bi ne bilo škoda robca, bi obrisal lepega fantka pod nosom oziroma pod kljunom,« je nadaljeval glas tik za njima.
»Pojdite mirno dalje!« je Matija prišepetal Mariji.
V	istem trenotku se je obrnil in njegova roka je usekala po študentovem obrazu, da je bil fant ^ takoj na tleh. Drugi študent je potegnil meč, a tudi v Grajžarjevi roki se je že zabliskalo jeklo. Udarila sta se.
Marija je obstala. Srce ji je bilo, da ji je zastajal dih. Roka ji je segla po meču.
Zdajci je kriknila, študent, ki ga je bila Grajžarjeva klofuta podrla, se je dvignil na kolena in izvlekel meč, da ga zasadi Grajžarju v trebuh.
Blisk izza Grajžarjevega hrbta in študentov meč je odletel v sneg. Z glasnim stokom je fant povesil krvavo desnico.
»Hvala. Mar —«
A tedaj —
»V imenu visokega magistrata!«
šest helebard se je zasvetilo okrog borilcev.
Pobrali so jim meče. študenta sta prosila — nič ni pomagalo.
»V Trančo — pa konec besedi!« je odrezal poveljnik straže, ki je ob času deželnega zbora ojačena patrolirala po mestu.
Grajžar se je uprl:
»V Trančo midva ne greva. Najin gospod je baron Valvasor.«
»Dobro. Potem pojdeta v vicedomski stolp.«
In odvedli so jih.
III.
Ura v grajskem stolpu je bila, ko se je baron vračal proti domu. V pritličju, pri hišnici, je gorela še luč. Valvasor se je ustavil in štel udarce.
Enajst ali dvanajst?
Počakal je in štel še udarce požarnega čuvaja... Dvanajst. Vtaknil je ključ v hišna vrata — vrata so bila odklenjena!
Otrkal je sneg s škornjev in stopil v vežo. Vrata Jerinega stanovanja so se odprla. Z lojevko v roki, v veliko ruto zavita, je posvetila Jera v vežo.
»Ali so oni, milostljivi gospod?«
»Seveda sem; lahko bi bil pa tudi kdo drug! Pozabila je zakleniti vrata.«
»Oh! Nisem pozabila, ampak bala sem se, da zadremljem, pa sem pustila odprto, ker gospodov še ni doma.«
»Koga ni doma?«
»Nu, onih dveh mladih gospodov saj ne vem, kako jima je ime.«
»Ni ju še doma? Ona se moti.«
»Ne motim se, Njihova milost. Pred eno uro sem odprla gospodu vitezu, onemu, ki bolj hrvaško zavijajo. Spremila sem jih z lučjo navzgor, ker so bili ~ nu, težkih nog, pa sem videla, da gospoda še ni, ki bo spal v isti sobi. In spomnila sem se, da sem pozabila mlademu gospodu —«
»Mihcu —«
»Mihcu — aha! Da sem mu pozabila dati svečo v svečnik. Pa sem šla po —«
»Nu, brž. Jera! Ali je bil doma?«
SPASOJE ČABARKAPA:
NJEGOVO VELIČANSTVO GENIALNI
ei
ARVID JARNEFELT:
Skoraj vsi naši kraji so naseljeni s sposobnimi ljudmi, ki jim navadno pravimo genialni. Toda med njimi, to se pravi med nami, pa je tudi nekaj supergenialnih. Zavoljo njih sem se tudi namenil napisati teh nekaj Vrstic, da bi tako olajšal delo piscem njihovih biografij. Skratka, moje pisanje naj poskuša osvetliti njihov veliki lik.
Za človeka, ki o njem
pravijo, da je genialen, je dovolj, da nekomu očisti čevlje, in že pride v zgodovino.
Je simpatične narave, s katero brezplačno spravlja ljudi ob potrpljenje. Navadno je tudi nenavadno vzdržljiv: kondicijo si je nabral, ko je tekal za velikani, ki so njihove biografije polne raznih funkcij, obveznosti in meteorskih vzponov.
Posebno važno pa je nji-
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
I SMEH STOLETIJ |
Peter Axworty je napisal in dal tiskat svoj prvi roman, toda kupcev ni bilo. Napeto je razmišljal, kaj naj stori, da bo knjige prodal, in posvetilo se mu je. V časopise je dal naslednji oglas:
»Milijonar, visok, eleganten, izobražen, glasbenik, bi se rad poročil z gospodično, ki bi bila v vsem podobna junaki nji romana ,Zmagala je ljubezen*, ki ga je napisal Peter Axworthy.«
Roman je bil takoj razprodan.
Ko so angleškega državnika Anthonyja Ed-na vprašali, kakšni naj bi bili govori, da bi se ljudje zanimali zanje in da bi jih prepričali, je dejal:
»Govor mora imeti zelo dober začetek in učinkovit konec. Najvažnejše pa je, da sta začetek in konec blizu skupaj.«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiir
hovo težišče, ki je običajno na hrbtih malo manj genialnih.
V lastnem podjetju se obnaša kot inozemski tu-rist na jugoslovanski obali. Najrajši se zabava z opazovanjem rimskih številk na stilni uri v svojem apartmaju.
Ko nam pravi, da je volk sit in koza cela, nam ne dovoli, da bi se prepričali, kako cela je koza. Zadostuje, da samo mimogrede pogleda kakšno reč, pa že trdi, da jo pozna do srčike. Njegov življenjski cilj je pluti v mirnih vodah, lahko tudi v močvirskih.
Če pahne koga v smit. no nevarnost, je njegova vest popolnoma mirna že ob misli, da bi bil lahko tudi sam v takšnem položaju. Ne spominja se točno, kdaj je začel ljubiti to deželo, ker od vsega začetka na uri ni imel sekundnega kazalca. Njegov kazalec pomeni smer gibanja podjetja, zatorej ni čudno, če z njim podpisuje vse važnejše listine. V tem je tudi bistvo njegove genialnosti, ne vidi niti za ped pred seboj. Pa tega mu nihče niti ne zameri ...
lUj liJJ
M
< ita
— Kaj le gledaš, saj ni nič posebnega! Imam jugoslovansko ljudsko vozilo v duhu današnjega časa ...
(Karikatura M. Dobriča v beograjskem JEZU)
50000000©0©0000©000000000©000
Otroci sonca in sreče 1
Arvid Jarnefelt, rojen 1861, je najbolj znan socialni pisatelj Finske. V svojem prvem romanu »Domovina« (1893) je opisal spor med narodnimi in občečloveškimi idejami ter pokazal, da se je učil umetnosti pripovedovanja pri Levu Tolstoju. Ta mu je bil vzornik ne samo v obliki, marveč tudi v tematiki. Rad je opisoval vrnitev razočaranega meščanskega človeka na kmete, k naravi. Njegovi najboljši spisi so: »Marija« (1897), »Bratje« (1900), »Helena« (1902), »Greta in njen bog«. V jamefel-tovih spisih je dobil meščanski humanizem devetnajstega stoletia no-sebno finsko inačico.	_
že so zabučali jesenski vetrovi. Dolge smrekove veje so žvižgaje udarjale druga ob drugo. Kar se je čez poletje posušilo in strohnelo, se je odlomilo in padlo hrupno na tla. Po gozdu je bobnelo. Vsak večer so se na obzorju kopičili novi temni oblaki.
Drobne gozdne miške, ki so prebivale okoli nizke, razrasle smreke, so se skrile že globoko v svoja gnezdeca. Pod izvrstnimi skrivališči, v mreži smrekovih korenin, so imele rovke nešteto hodnikov. Tam spodaj so samo votli, komaj opazljivi tresljaji tal izdajali, da zgoraj besni vihar; tam je bilo življenje kakor po navadi, miške so se igrale in cvilile, kolikor jih je bilo bolja. Navzkriž so prišle samo, če se je kakšna miška pokazala pred tujim gnezdecem; tedaj je planilo prebivalstvo gnezdeca glasno cvileč nad njo. Nepovabljeni gost je navadno pripadal veliki družini tistih miši, ki so bile še premlade, da bi lahko mislile na ustanovitev lastne družine, ali pa prestare, da bi v gnezdu še sesale. Te so potem tekale po tujem področju, jedle pri tujih zalogah in tako venomer povzročale hrup. Najhuje izmed vseh je zganjal neki mišek, ki je bil tako neustrašen, da je izgubil uhelj in so mu prisili vzdevek Predrznež.
Poleg ljubkih opravil s svojimi dragimi so bili torej tudi v mišjem življenju prepiri s tujci, kakor je to pač v navadi vsepovsod, v življenju pod zemljo pa še prav posebno. Sicer pa Predrznež ni bil na glasu malopridneža. Koga naj bi' bili po-šilajali na prežo in na stražo, če ne njega? In ker so ga vsi poznali, je bil tako rekoč nekakšen zvezni člen med vsemi.
Razen Predrzneža je delovala kot zvez ni člen še neka druga miš, stara brezzoba po poli podgana, ki je zamlada videla človeški svet, in kadar je, kakor prav zdajle, obujala spomine na tiste čase, so vse miške radovedno psisluhnile.
Kako veličastno, kako mogočno, da. neznansko je miški človeško življenje! Človek je še_ nekaj višjega od najvišjega, kar si more miška predstavljati, pravi bog, in človeški svet, v katerem blešči zlate kupole cerkva v vsem svojem sijaju, kjer pripadajo milijoni enemu in istemu gnezdu, kjer spreminjajo noč v dan in kjer se niti najbornejšemu slabiču ni treba skrivali v temi.
Tako so sedele miške tudi tisti viharni večer. Cas je mineval in niso opazile, da se je vihar počasi polegel in da je zunaj že vse utihnilo.
Tedaj je na vrat na nos planila mednje neka miška, ki je bila šla venkaj pogledat. Blazna od strahu se je zatekla v naj-globje kotičke Zaman so se trudili, da bi od nje kaj zvedeli, kajti srce ji je tako burno utripalo, da so ji noge otrpnile in
se je miška zgrudila nezavestna. Zdaj so poslali Predrzneža na prežo, ampak to pot se je tudi Predrznež urno vrnil. Zaman je skušal prikrivati, kako se tudi njemu dvigajo prsi. Bil je ves iz uma. Kaj takega še ne!
Nemir se je polotil vseh zbranih. Plaho so začele miške tekati sem in tja in vse so zahtevale, naj gre stara podganjuha sama ^gledat, kaj je, da bo razložila zadevo.
Kakšen preplah, ko se je stara vrnila in povedala, da je tam zunaj človek!
človek! V grozi so se miške bliskovito razbežale in se kmalu tičale v svojih gnezdih, kjer se niso upale^ ne migniti ne (H-hati.
Mrtvaška tišina v mišjem kraljestvu. Zunaj je kukal mesec izza oblakov in razlil svojo medlo svečavo čez gozd. Tudi okolica stare smreke je bila skopo osvetljena.
Res, bil je neki človek. Domala se ni ganil. Bilo je, kakor bi stal na vrhnjem kamnu kamnite kopice, sklonjeno glavo pa je zamišljeno majal sem in tja.
Cas je mineval. Mišja radovednost je počasi premagala grozo. 2e so zapovrstjo kukale iz lukenj podzemeljskih hodnikov. Njihove svetle prsi so se svetlikale v mesečini, svoje nežne prednje tačke pa so dvigale, vohljale z gobčki in bolščale s črnimi očki. Ko so utešile radovednost, jih je spet obšla groza in so se brž po-skrile.Toda komaj je en repek šinil pod zemljo, že je iz temne luknjice pokukal koničasti gobček druge miške. In kjer koli so bile mišje' luknje, vsepovsod so se pokazale miške, ki bi se bile rade vsaj za nekaj trenutkov nagledale človeka — človeka, otroka sonca in sreče.
Zdaj so se nekatere celo že upale iz lukenj in so stopicale naokoli, zdaj pa zdaj so sedle, vedno bliže človeku. Neka miška se je postavila na zadnje nožice, se vzravnala v vsej svoji veličini in skušala vohljati na koncih človekovih nog, ki jih pa ni dosegla.
A kaj si je umislil Porednež! Splezal je po mahovnatem smrekovem deblu. Potem je krenil in stekel po prvi veji dalje, da je bil naravnost nad človekom.
Je morda nameraval skočiti človeku na teme? Ne, ni mu bilo treba. Stekel je tja dol po nečem, kar je bilo napeto med vejo in človekom: po vrvi. Lej, že je človeku na temenu! Kmalu je bilo smrekovo deblo polno miši. Vse so ubirale isto pot po veji in vrvi tja dol na teme, potem pa po ramenih, rokah in prstih, ali pa so spet tekale nazaj na ramena, raziskovale ušesa in plezale čez obraz.
Kajti vse so hotele kar moči od blizu spoznati in si najnatančneje ogledati človeka, otroka sonca in sreče, o katerem so doslej imele le mračne slutnje.
h
i
- Kot rečeno, avtomobil je bil poln vode. “avnotežje, ki je vse doslej držalo vozilo trdno precepu, je začelo popuščati. Limuzina se je Načela nevarno nagibati in bi se prav gotovo •^•■ekucnila, če ne bi zdaj z vrha priletelo še ... Zajetna skala je lopnila na pokrov mo-in tu obstala. Dragoceno ravnotežje je bilo
tako spet vzpostavljeno! - Kot se v planinah nevihta nenadoma pojavi, tako se rada tudi poslovi. Oblaki so se nepričakovano razklenili, posijalo je ljubo sonce in mir se je vrnil med vrhove. Turisti so stopili iz koč in hotelov po nov zalogaj rekreacije, - Sto metrov pod škrbino, kjer je visel ukleščen avto. so iz zavetja
v skali stopili trije alpinisti: Pepca, Šimen in Polde. Trmasto so se spet zagrizli v steno in kmalu pomolili glave izza škrbine. - »Tovariš Paradižnik! Vi tukaj?« so ostrmeli. Kako ne bi ostrmeli? Smer, ki so jo ubrali oni, je bila ena najdrznejših smeri, in kdo bi pričakoval, .da jih je Paradižnik prehitel prav tu. in to z avtom!
1^ I kupujte izdelke »rašica«!
ICl
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO objavlja razpis za sprejem v I. letnik tehniške srednje šole
in sicer:	^
za 1. letnik strojnega oddelka, 60 učencev za 1. letnik elektro oddelka, 60 učencev
Bnteresenti naj takoj po Icončanem osmem razredu pošljejo na gornji naslov: a) spričevalo osmega razreda osnovne šole (obvezna pozitivni ocena iz tujega jezika), b) prošnjo na obrazcu 1,20 s kolkom za 0,50 c3in, c) zdravniško spričevalo, d) mnenje šole, e) dopisnico s svojim naslovom.
Sprejemnih izpitov ne bo. če bo prijav več, kot je ra^isanih mest, bomo poklicali na preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika in matematike tiste dijake, kd bodo imeli najslabša spričevala 8. razreda osnovne šole.
SGP PIONIR
NOVO MESTO
razpisuje
za študij na visokih in srednjih šolah:
1. več štipendij za študij na gradbeni fakulteti
2. več štipendij za študij na ekonomski fakulteti
3. štipendijo za študij na pravni fakulteti
4. štipendijo za študij na strojni fakulteti
5. štipendijo za študij na filozoski fakulteti, oddelek za psihologijo
6. štipendijo za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, katedra za matematiko
7. štipendiji za študij na višji varnostni šoli
8. več štipendij za šolanje na tehniški gradbeni srednji šoli
9. več štipendij za šolanje na tehniški strojni šoli
10. več štipendij za šolanje na gradbeni delovodski šoli
11. štipendijo za šolanje na ekonomski srednji šoli
12. več štipendij za šolanje na administrativni šoli.
Prošnje z življenjepisom pošljite do 10. junija 1969 na naslov: Kadrovska služba SGP* PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Prošnji priložite: potrdilo o opravljenih izpitih oz. zadnje šolsko spričevalo.
Prednost pri podelitvi posojil imajo kandidati s prav dobrim in odličnim šolskim uspehom.
4.	maja se je za vedno poslovil od nas dragi oče
ALOJZ KULOVEC
iz Uršnih sel št. 111
Ob bridki izgubi se iskreiio zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, oddelku računovodstva, stkla-diSča in sdndikalnii podružnici IMV, Kurilnici Novo mesto, PGD in ZB Uršna sela, gospodu kaplanu in vsem, kd ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči otroci
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očka, brata in strica
ANTONA BAŠLJA
vodje nabave IMV
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu spremlU k njegovemu tihemu domu, ga zasuli z venci in cvetjem ter nam v teh t težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za izrečena ustna in pismena sožalja. Prisrčna hvala kolektivu IMV iz Novega mesta za tako veliko pomoč. Zahvaljujemo se pevcem, govornikom in godbi. Vsem še enkrat nepozabna hvala!
žalujoči: žena s hčerko, bratje In sestre z družinami
SGP PIONIR
NOVO MESTO
spre j me v učno razmerje
VEČJE ŠTEVILO TESARSKIH VAJENCEV
VEČJE ŠTEVILO ZIDARSKIH VAJENCEV
VEČJE ŠTEVILO TRGOVSKIH VAJENCEV
Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo. — Izredno ugodni pogoji: celotne oskrbne stroške plača podjetje!
Prošnje s priloženim zadnjim šolskim spričevalom pošljite do' 20. 6. 1969 na naslov: Kadrovska služba SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
POKLICNA SOLA KOVINARSKE STROKE - KRŠKO
objavlja razpis
za sprejem v prvi letnik poklicne šole kovinarske stroke,
in sicer 60 učenčev
Interesenti naj pošljejo na solo nasledrije dokumente:
a) prošnjo na obraiscu 1,20 s kolkom za 0,50 din;
b) spričevalo osmega razreda osnovne šole (iz tujega jezika nd obvezna pozitivna ocena); c) učno pogodbo; d) zdravniško i^ričevalo; e) mnenje šole; f) dopisnico s svojim naslovom.
Sprejemnih izpitov ni. Pouk za prvi letnik se bo začel 5. septembra. Prijave bomo sprejemali do 3. septembra.
00!
LESTEV
Sariant
Idealen pripomoček v gospodinjstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Lestev Je lahka, prosto stoječa *
---	— —-.J — .	IOTIir\««y	^
dvokrilna, v nekaj sekundah pa jo lahko spreme* nimo v 3 metre dolgo lestev za prislanjanje
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuj e za šolsko leto 1960—70
VPIS v 1. RAZBED
Sprejeli bomo 70 učencev in učenk.
Prošnje bomo sprejemali do 24. junija 1969. Prošnja mora biti napisana na obr. 1,20 in kolkovana z 0,50 din. Priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in dopisnico. — Pogoj za sprejem je uspešno opravljen
8.	razred osnovne šole. Prosilci ne smejo’ biti stari več kot 18 let. — Preizkusi znanja iz slovenskega jezika in matematike bodo 25. junija 1969 ob 8. uri, jz tujega jezika pa 26. junija 1969 ob
8.	uri.	RAVNATELJSTVO
SGP PIONIR
NOVO MESTO
sprejme v delovno razmerje
1. več KV strojnih ključavničarjev
2. več KV avtomehanikov
3. KV avtokleparja
4. skladiščnika
in razglaša tale prosta delovna mesta:
5. interni kontrolor gradbene proizvodnje
6. interni kontrolor materialno finančnega poslovanja
7. propagandist
Pogoji za sprejem:
pod 1: KV strojni ključavničar z dveJetno praikso pod 2: KV avtomehanik z dveletivo prakso pod 3: KV avtoklepar z dveletno prakso pod 4: končana trgovska šola kovinske smeri pod 5: uspešno končana BSŠ s petletno prakso pod 6: t^pešno končana BS6 s petletno prakso pod 7: visoka, višja oz. srednja strokovna izobraas-ba, sposobnost in veselje za delo v propagandni sktžibi.
Za vsa delovna mesta je določeno f>oskusno delo. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Samska stanovanja zagotovljena.
Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih za-posUtev pošljite do 10. jimija 1960 na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
REFERENTA ODPUČILNE SLUŽBE
POGOJI: srednja šolska izobrazba — ekonomska smer in dve leti delovne prakse. Poskusna doba
2	meseca. Nastop dela po dogovoru. Stanovanje ni zagotovljeno.
E»ismene ponudbe pošljite do vključno 13. 6. 1969 komisiji za delovna razmerja banke.
Izdeluje Inkop Kočevje j | Her clika
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 1. JUNIJA
9-00 Kmetijska oddaja v Madžarščini (Beograd)
S.25 Poročila (JRT) (Ljubljana) 9-30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka (JRT) (Ljub-Ijana)
*0.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) W.45 Propagandna oddaja (Ljub-Ijana)
10.50 Otroška matineja: Pionirski TV dnevnik in Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa (Ljubljana)
11.45 TV kažipot,.(do 12.00) (Ljub-Ijana)
16.25 Novi ansambli — nove melodije — I. (Ljubljana)
17.35 Prelepi maj (Beli jorgovan) — ameriški film (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
^.30 3-2-1 (Ljubljana)
30.35 Humoristična oddaja (Beograd)
213 Videofon (Zagreb)
^■35 Športni pregled (JRT)
22.05 TV dnevnik (Beograd)
PONEDELJEK, 2. JUNIJA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Za-,, greb)
*5.40 Giro d’Italia — posnetek (Zagreb)
17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd)
17.35 Tiktak: Fant v televizorju III. (Ljubljana)
18.00 Po. Sloveniji (Ljubljana)
18.25 Aktualna tema za samoupravljanje (Ljubljana)
18.50 Godala v ritmu (Ljubljana) 19.20 Miličnikovo delo (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
^•00 Tv dnevnik (Ljubljana)
3-2-1 (Ljubljana)
^•35 Ranko Marinkovič; Maestrova smrt — drama TV Zagreb (Ljubljana)
Glasbena oddaja (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
En francais — ponovitev (Ljubljana)
PO SLEDI GORENJA
V AS A priložnost
Krpz odlašanja sledite tzdclkotti Gorenja.
So^Plujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne *'3zglednico svojega kraja.
Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista '^tlelka Gorenje, ki ga imate.
izdelka nimate, pa četudi Qe nameravate kupiti, Pošljite samo razglednico * svojim naslovom na
»GORENJE«
Tovarna gospodinjske opreme VELENJE <PO SLEDI GORENJA)
torek, 3. JUNIJA
^	(Zagreb)
4.45 TV v Soli — ponovitev (Za-greb)
Risanka (Ljubljana) id'«2 I^tliovna oddaja (Zagreb) °-20 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno sktjpino
^9-10 Velika paMol<xiatD» — ee-
]Qo ‘^Jski rte ajubl^BK)
«.35 Kratek fitm (lj«*Owu Cikcak (Lfmdjm)
Tv (bMPvnllt a^jBhO^a)
3-2-1 (Ljubljana)
Upornik — angleški celove-a? ic	(Ljubljana)
‘.15 NovJ ansambli — novo meli or	— n. del (Ljubljana)
•25 Poročila (Ljubljana)
spored;
17	^®*®rnl zaslon (Sarajevo)
16Risanka (Beograd) ip -O Lutkovna oddaja (Zagreb) Telesport (Zagreb)
Narodna glasba (Zagreb)
•15 Mladi na za.slonu (Zagreb)
19.45 Propagandna oddaja (Sarajevo)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
SREDA, 4. JUNIJA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.30 Evropsko prvenstvo v boksu
— posnetek iz Bukarešte (Beograd)
16.45 Giro d’Italia — posiietek (Zagreb)
17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd)
17.45 Primožev dnevnik:	Danes sem zidar (Ljubljana)
18.30 En frangais (Ljubljana)
18.45 Sodobna prehrana; Skrite kalorije (Ljubljana)
19.05 Gospodinjski pripomočki; Pečice (Ljubljana)
19.15 Prgišče baletnih miniatur — baletna oddaja (Ljubljana)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 S. Mrožek:	Na odprtem
morju — TV igra (Ljubljana)
21.20 Blejski festival (JRT) (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 5. JUNIJA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.00 Giro d’Italia (do 16.10) (EVR)
16.10 Evropsko prvenstvo v boksu
— posnetek iz Bukarešte (Beograd)
17.45 Tiktak: Deček Jarbol (Ljubljana)
18.00 Zapojte z nami — Felix Mendelsohn (Ljubljana),
18.15 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Dokumentarni, film (LJub-IJana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dne\Tiik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 A. Marodič:	Mali oglasi; Moč reklame (Ljubljana)
21.15 Kulturne diagonale (Ljubljana)
32.00 Wojeck — serijski film (Ljubljana)
22.50 Poročila (Ljubljana)
22.55 Evropsko prvenstvo v boksu
— posnetek iz Bukarešte (Beograd)
Drugi sjjored;
16.55 Poročila (Zagreb)
17.00 Narodna obramba (Beograd)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Tiktak (Ljubljana)
18.00 Zapojte z nami (Ljubljana)
18.15 Naroda glasba (Zagreb)
18.45 Film.ski omnibus (Beograd)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
PETEK, e. JUNIJA
9.35 TV V šoli (Zagreb)
12.00 Bukarešta:	Evropsko prvenstvo v boksu ■ — prenos (IV-Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zagreb)
17.50 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa (Ljubljana)
18.15 Glasbena oddaja (Skopje)
19.00 Skandinavci med seboj — oddaja Svet na zaslonu (Ljubljana)
19.30 Otvoritev grafičnega biena la (Ljubljana)
19.45 Pet minut za boljši jezik (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 Podvodna maska — celovečerni angleški film (Ljubljana)
22.00 Vidmarjev šahovski memorial — komentar (Ljubljana)
22.15 Glasbena oddaja (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
Dnigi spored:
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Narodna glasba (Skopje)
19.00 Panorama (Zagreb)
19.50 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
SOBOTA, 7. JUNIJA
9.35 TV v Soli (Zagreb
16.00 Giro d’Italia — posnetek (Zagreb)
17.45 Po domače s HenCkovim ansamblom (Ljubljana)
18.15 Mladinska igra (Beograd)
19.15 Jugoslovanska revolucija — serijski film (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 TV magazin (Zagreb)
21.35 Rezervirano za smdi (Ljubljana)
21.50 Maščevalci — serijski film (Ljubljiuia)
22.40 TV prospekt (Ljubljana)
23.00 Poročila (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Narodna glasba (Beograd)
18.15 Mladinska Igra (Beograd)
19.15 Jugoslovanska revolucija (Brograd)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TVD (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 30. IVIAJA: 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Novak: Novi stroji na veronskem	sejmu;	12.40
čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam ...	14.35 Naši {W-
slušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Glasbeni intermezzo; 15.45 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek in zdravje;
18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p.v. Lojzeta Lebiča; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
■ SOBOTA, 31.	MAJA:	8.08
Glasbena matineja; 9.25 »Cez travnike’ zelene«; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročdla — Turistični na-potfa za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika; 12.40 Narodne pesmi iz Hrvaške; 13.30 Priporočajo vam . .	14.25 V	vedrem ritmu; 15.20	Glasbeni	in-
termezzo; 15.40 Naš ptodlistek — M. Glavurtić:	Bernardo; 16.00
Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 18.15 Vsatoo soboto »Tops
^MAGAJ Sl SAM
UNIOR
Tl BO POMAGAL
pops 11«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Sonjo (Jabršček; 20.00 Nove melodije — novi ansambli; 21.30 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDEUA, 1. JUNIJA: 6.00— 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Mirč Sušmel: Slikanica o Ferdinandu; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši ... Jože Ver-gan; Med partizani v Franciji; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih viž; 14.30 Htmioreska tega tedna — Paul Schalich: ,Smrt ima za-
mudo; 15.05 jia vsakogai nekaj,
16.00 Radijska igra — Gerry Jones:	Zavetje; 17.05. Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zve čer«; 22.15 Serenadni večer
■ PONEDEUEK, 2. JUNIJA:
8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za ^e goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar; Vrtna opravila v jimlju; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam ...
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni Intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas;
18.15 »Signali«; 18.35 Mladinska o^aja: »Interna 469«; 19.00 Lahko nočj otr(xsi! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča; 20.00 K<hi-cert Simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije;
22.15 Za ljubitelje jama.
■ TOREK, 3. junija: 8.08 Operna matineja; 10.15 W vas doma;
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12,30 Kmetijski nasveti — inž. Franček Sivic; Naša opazovalna služba za gozdno medenje letos; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 E»riporočajo vam . .. 14.05 Glasbeno udejstvo vanje mladih; 15.20 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas;
18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek — Miran Borko: Vreme in dopust; 19.00 Lah ko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem;
20.00 Radijska igra — Alain De-cauxu »Rosenberga ne smeta umre-ti«; 21.15 Deset pevcev — deset melodij; 22.15 Skupni program JRT — studio.
■ .SREDA, 4. JL'NIJA:	8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.'45 Peter Ambrož in Jože Kores pojeta na rodne v priredbi in z ansamblom Tončke Maroltove; 10.15 Pri va5 doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kme tijski nasveti — inž. Blažena Pu gelj: Laboratorijske analize tal v Sartnjski dolini; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam .
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni in termezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi 'in vam; 19.00 Lahlio noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opora«;
22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 5, JUNIJA: 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Ilenry Dunant; 10,15 Pri vas doma; 11,00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec — Foliamo gnojenje v sadovnjakih; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 13.30 Pripo ročajo vam ...	14.()5 »Mladina
poje«; 14.25 (Z^retne melodije;
15.20 Glasbeni intermezzo; id.OO Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkov simfoničm koncert; 18.15 Iz naših studiov; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancinijem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Andrejem Hiengom; 21.45 Glasbeni nokturno; 22.15 Komomo-glasbeni večer pri skladatelju Jakobu Ježu.
Vase saloge
80 mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku!
\
Sekunda, dve, tri — in 80 tulp v štirih skupinah zgrabi, prenese in vloži v štiri plastične nosilke 80 steklenic novega svetlega piva EXTRA OL, ki v osnovni sladici vsebuje 10 odst. ekstrakta ter po aromi, barvi in okusu sega v evropski vrh. Sekunda, dve tri — in spet štiri plastične nosilke z nadaljnjimi 80 steklenicami novega piva podaljšajo neprekinjeno vrsto na valjčni progi nove polnilnice Talisove pivovarne, ki sodi med najso-
dobnejše v Evropi. In tako se ves dan odvija zaključni del proizvodnega procesa, za katerega v celoti velja ugotovitev: na vsej 300 metrov dolgi avtomatizirani poti skozi pralni in polnilni stroj, skozi etiketimo, pakimo in druge strojne naprave se človeška roka steklenice sploh ne dotakne. Komaj napolnjene in zaprte steklenice potujejo tudi skozi pasterizator, ki pivu EXTRA OL podaljša rok trajanja na skupaj 60 dni.
i
•
:
:
s
i
s
:
Z
v TEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENS|((I)le[)7\t^
Petek, 30. maja — Milica Sobota, 31. maja — Angela Nedelja. 1. junija — Radovan Ponedeljek, 2. junija — Velimir Torek, 3. junija — Milojka Sreda, 4. junija — Frančišek Oetrtek, 5. junija — Ferdo
MAJSKO VREME
V	PREGOVORIH
Ce maj se s poletno vro-3ino začenja, nutiz še po Urbanu pogosto ne jenja.
—	če se Paitoacij na soncu peče, abHo mošta v sode priteče. — če je pred Servacem poletje, tnraz rad še pritisne na cvetje. — Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. — če je na Urbana leipo, dobro suši se seno.
LUNINE MENE:
31. 5. @ ob 14.18
7.	6. € ob 04.39
BREŽICE:
30.	in 31. 5. amer. barv. film MNOŽICA MORILCEV.
CRNOMEU:
30. 5. in 1. 6. amer. barv. film ZLATA BOGINJA RIO BENA.
3.	in 4. 6. madž. film »10.000 SONC«.
KOČEVJE — »JADRAN«:
30. 5. in 1. 6. amer. barv. film NEVADA ŠMID. 2. 6. amer. barv. film POINT BLANK. 3. 6. franc. barv. film ČLOVEK ODVEČ. 4. 6. amer. barvni film BOBNI VZDOLŽ MOHANKE. 5. 6. amer. barv. film JUNAKI ZAHODA.
KOSTANJEVICA:
I. 6. jug.-nem. barv. film WI-NETOU IN OLD PIREHAND. 4 6 nemš. barv. film ČAROVNIK.
METLIKA:
30. 5. ital. barv. film PEKEL
V	VLAKU. 30. 5. amer. fiUn ZLATA PUŠČICA.
MOKRONOG:
31. 5. in 1. 6. franc.-ital. barv. film TRUE MUSKETITRJI —
II. del.
NOVO MESTO:	-
30. in 31. amer.-franc, film ALI GORI PARIZ.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO:
30. 5. do 2, 6. nemS.-španski barv. film POSLEDNJI MOHIKANEC.
RIBNICA:
31. 5. in 1. 6. nemš.-jug. film WINETOU IN APANAOI.
SEVNICA:
31. 5. in 1. 6. ameriSki film IZPOVEDUJEM SE.
SODRAŽICA;
31. 5. in 1. 6. amer. barv. film KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV.
TREBNJE:
31.	5 .in 1. 6. amer. barv. kavbojski film RIO KONČAŠ.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM takoj v službo nata-karico, hrana, stanovanje preskrbljeno, in vajenko iz okolice Domžal, Gostilna Januš — Dom-
POŠTENO dekle za varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu takoj sprejmem. Jerman, Ljubljana, Ruska c. 7.
STAREJSO, nevezano kmo6ko de kle (lahko je tudi upokojenka) sprejmem v službo za {»moč v gospodinjstvu, pomivanje, pos-pravljaivje in podobno. Hraoa, stanovanje in plača po dogoMto-ru. Kamndk pri Ljubljani (nt lepem kraju v naravi). Pisment ponudbe pošljite na naslov: Gostišče »Metlika«, Ema HrdliCka Laznik, Kamnik — Mekinje — Cankarjeva 45.
(dCEM gospodinjsko pomočnico nad 35 let starosti. Hrai^ in stanovanje v hiši, plača dobra, I^judmila Artnak, Cesta krških Srtev 78, Krško.
STANOVANJA
EAKONSKI par ni^no potrebuje opremljeno sobo v središču mesta, možnost kuhanja. Plačam dkAm. Ponudbe pod »Novo mesto«.
ISCEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov t upravi lista (1008/69).
NEOPREMUENO sobo s posebnim vhodom, straniščem, kopalnico bi centralno kurjavo oddam. Plačljivo za eno leto vnaprej. Mirana Jarca 34, Novo mesto.
(M)DAM prazno stanovanje v Za-meškem 10, p. Šentjernej. U-godno za upokojence. Trgovina Je v hiši. Naslov v upravi lista (1035/69).
MOTORNA VOZILA
EASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Geilaec, Zagrebška 6, No>vo mesto.
PRODAM karamboliran fiat 750. Ogled SGP Pionir oalroma Ton. kmič, Dol. Kamence 7, Novo mesto.
UGODNO prodam anrto je^ oveir-land (aU zamenjam aa fiat — poUovoml 615) ter gostinski Inventar, šank, rabljene prazne sode. Potočar, Bučna vas 35, Novo mesto.
PRODAM dva mopeda (3 bralne), 1000 kg sena In nekaj tesanega lesa za stavbe. Albin Štravs, Stavča vas 31, Dvor.
KUPIM
POSEST
RAZNO
PRODAM
PBODAM vi>rcžno kosilnioo krupp, 16 nožev. In žetveno napravo m 1.500 ddn ter obračalnik far ca 1.300 din. (Srabrijan, Drago-•1 4, p. Adle6idi.
PRODAM norv gutnar, nosilnost 2 toni. GoirSič, Lavittoa 6i, liju-Uijana.
PRODAM ^palnioo. Ogled od 15. ure (’alje. Štefanija PavUČ, Got-na vas 26, Novo mesto.
K AROV prve in druge košnje T 2abji vasi pnodam. Stanič, Ck)ta« ves as.
PROD.-\M kotxjsko kosilnico krupp in motorno žago jobu v dobrem stanju. (3ena ugodna. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič.
1‘UODAM razne dele za puch 175. Leopold Papež, čmom^. Loka 31'.
PRODAM košnjo v Žabji \/Ii. Novak, Pugljeva 2, Novo mesto
PROD.4M modele za strešno ttpe-ko v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1020/69).
PRODA-M skoraj novo moško kolo rog spurt. Cejan, Zagrebška cesta 6 a, Novo mesto.
PRODAM 2 vprežna obračalnika za seno, 2 komata — kompletna športna, 2 »pluskšara«, železni obračalnik, plug. Ona u-godna. Jože Molan, Velika vas
3,	Krško.
PROD.\M malo rabljen prenosni magnetofon nemške znamke Te-lefunken. Je na elektriko in batenije, jih tudi avtolatično polni. Tončka Lisec, Samskf pot, Sevnica.
PRODAM košnjo sena in otave. Zupančič, Brod 9, Novo mesto.
POCENI prodam vzidljiv štedilnik, posteljo z vložkom in sliko sv. Sava. Slakova 6, Novo mesto.
POCENI prodam klavirsko harmoniko, 120-basno. Naslov v upravi lista (1038/69).
ODDAM garažo na Mestnih njivah. Naslov v upravi Ded. lista (1009/69).
Z.\RADI selitve prodam par koix] z vprego, gumi voz, diesUov motor, mlatilnico s trosalkami. Alojz Vidrih, Stravberk 5, Otočec ob Krki.
Ob mnogo prezgodnji izgubi naše drage najmlajše hčerke in sestre
JUSTINE REVINŠEK
Skrovnik pri Tržišču se iskreno zahvaljujemo vsem, fci so jo spremili na zadi^ji poii ter ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo vaščanom, konfekciji »Lisca« in MPZ iz Sevnice ter čevljarskemu in trgovskemu podjetju iz Mokiro-noga
žalujoči:	ata	in mama, bratje
Lojze in Silvo z družinama, Franci in Ivan ter sestri Mira z možem, Dragica in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgiibi našega sina, brata, zaročenca, strica in svaka
STANETA MEKETA
se iskreno zahvalji^jemo vsem, ki BO nam izrekli so^je, darovaiU vence in ovetje ter spremili pokojnika na ziinji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom iz Krške vasi, pevcem, prijateljem in znancem v Aalnu, kn so nam stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, Rilcem in mladincem za njihov zadivji pozdrav, žalujoče družine Meke in zaročenka . Marjana
Ob nenadomestljivi Izgubi naše drage mame, stare mame, tete
ALOJZIJE VOVKO, roj. DEBEVC
is Brezovice pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo za vse-stranjo pomoč sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, gospodu župniku in pevcem za spremstvo k večnemu počitku, žalujoči: mož Janez z otr<4d
Ob boleči izgubi naše drage žene, zlate mame, st£^ mame in taSče
ANE HOTKO
iz Župelevca 9
se iskreno zahvaljujenx) vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, poklonili pokojnici toliko lepć^ cvetja in vencev ter jo v tako velikem številu spremili na aad-nji poti. Posebru) zahvalo smo dolžni dr. Teppeyu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Brežice za lajšanje bolečin, kolektivu Agroservisa Brežice, kapelski godbi in gospodu župniku, žalujoči: mož Jože, .sinova Lojz« in Tone, hčerki Marija in Anica z družinami
Ob težki izgubi naSega dobrega strica
AVGUSTA LETTNARJA
upokojenca is Amerike,
ki smo ga 16. maja pokopali v Metliki, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sta ga spremiU na zad-ixji poti in nam v težki uii stali ob strani. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Bienenfeldu za njegov trud in zdravljenje, kakor {jiidi ostalemu osebju metliškega zdravstvenega doma, mestni godbi in pevcem za žalostinke ter doma-
čemu gospodu župniku za zadrye spremstvo, žalujoči: Alojz Majzelj z družino Metlika, 17. maja 1969
Ob tragični Izgubi naSega ljubega sina in brata
MIRKA ŽVABA
ki nas je zapustil v cvetu življenja, se zahv^ujemo vsem, ki so nam bili ob strani v najhujših trenutkih, vsem, ki so darovali cvetje, in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti 12. maja. žalujoči: starši Ana in Jože Žvab iz Kvasice, sestre in bratje ter drugo sorodstvo
Ob
nepričakovani izgubi moža in očete
našega
ALOJZA NOVAKA
iz Grčevja se lepo zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga premili na zadnji poti. Posebno se zahvaljtije-mo duhovščini in vsem sosedom, ki so nam pomagali ob tej tedSfci uri.
žalujoči: žena, sin Jože, hčerka Jožica in drueo sorodstvo
Ob nepričakovani izgubi naše drage žOTe, mame, stare mame in s^Te
MARIJE GORJANC
iz Dol. Suhadola . se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadi^ji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Poselmo se zahvaljujemo gospodu župniku in g. Priikovi za svečanost pri pogrebu.
žalujoči:	mož Janez, sin Ivan,
hčerke Mici in Vida z družinami, hčerka Rezka in drugo sorodstvo.
Ob prerani smrti naše žene, hčerke in sestre
MAJDE KOLENC, roj. MIKLIČ
iz Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo vsem, kd so darovali vence, posebno pa KPD Dob, DANA Mirna in pevcem.
Žalujoči: mož Jože, mama, brata in sestre z družinami ter Kolenčevi
Alojz Kopina, Družinska vas 51, Bela cerkev, jTepovedujem paSo kokoši po mojih njivah in vožnjo po travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Roza Zorič iz KrškcRa prepovedujem Leopoldu Zoriču iz Krškega kakršnokoli prodajanje ali odstranjevanje inventarja na mc\ m posestvu v Trški gori (bivše Janovo), ker je izključno samo moja last. Ravno tako nima pravice oddajati stanovanja v hiši r Krškem, Cesta krških žrtev 76, brez mojega soglasja, ker sva oba solastnika
Vida Bele, Gotna vas 53, No\’0 mesto, opozarjam, da nisem plačnica dolgov svojega nK)ža Jožeta Beleta iz Gotne vasi.
Podpisani posestniki iz Dol. Šoštanja: Amalija Judež, Edi Fajfar, Milka Teraž, Ani FTkjfar, strogo prepovedujemo pašo k|ko-ši, nabiranje in hojo po naših parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
Anton in Neža Vesel, Gorenja vas 69, Ribnica, preix)>vedujeva peSo k6koši na najini parceli ^t. 2285. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova soAvo preganjala.
Prepovedujem vsako voži^jo in ustavljanje avtomobilov na mojem vrtu in njivi pri nvojd hiši Vranoviči 13. Posebno pa vdja ta prepoved za goste gostilne »Pri veseli Mioki«. Kdor ne bo upošteval preklica, ga bom sodno preganj^. Anton Butala, Vavpča vas 33, Semič.
Marija Kos, Glavni trg 8, Novo mesto, opozarjam, da moj mož Jože Kos ni upravičen prodajati premičnine in nepremičnine, ker GO najina skupna last, ter nisem plačnica njegovih morebitnih dolgov
Prepovedujem Pavličju iz Vratnega delati škodo po mojem vinogradu v Stražniku, če tega ne bo upošteval, ga bom sodno prhanja!. Jože Zagorc. Jcramo-va ul. 9, Ljubljana.
Anton Turk, Vel. Cerovec 18, Stopiče, prepovedujem Janezu Bar-
tolju iz Vel. Ooravoa 10 pa»9 kokoši in odlaganje odpa<tae0 materiala po mojem vrtu. c® fega ne bo upošteval, ga bom so-dix) preganjal.
J»>že Mehak, Tomažja vas Bela cerkev, prepovedujem P»o živine in kokoši Mariji Pavlič P° moji njivi, če prepovedi ne upoštevala, jo bom sodno prega* njal.
Janez Volčjak, Dol. Suhadol Brusnice, prepovedujem paSo ^ Vine in hojo po mojem zemlji^ v Dol. Suhadolu in ne dovolim, da bi otroci soseda Skupka jali mojo družino. Če prepo\^ oziroma opozorila ne bo upošt«' val, §a bom sodno preganjal.
ifoEVESTILAl
KZ Krka NOvo mesto, delovišče Trška gora obvešča kmeW* valce, ki imajo namen kupiti seno na rastilu, da bo prodaja seitf v nedeljo, 1. junija 1969, ob ^ uri na delovišču Pluska pri v» Otočec. Naslednjo nfedeljo, 8. j*>* nija ob 9. uri, pa v Novem m«' stu, na Mestnih njivah pri Fišto*-
Ponovno obveščam stranke, dvignejo ure pri urarju v Kafr diji do 15. jimija ob sobotah nedeljah. Po tem roku se ure d® bodo izdajale. B^rdorfer.
GOSTINCI! Če potrebujete mu-siko, se vam priporoča mlad an* sambel domače glasbe. P*o žalp igramo tudi moderno glasbo. Naslov' v upravi lista (1015/69).
EKSPRESNO OČISTI oblačU# Pralnica in kemična čistilnio«i Novo mesto, Germova 5.
Mline — kladivarje, kombinira* no za mletje storžev, kapacitet* 300 do 400 kg, izdelujem po 950 dini. Franc Pintar, Sv. Duh 7» Škofja Loka.
Prostovoljno gasilsko drušrt# Kot pri Semiču v Beli krajim vabi na veliko vrtno veselico, k* bo v nedeljo, 1. junija, v CJoreo* oih pod Lipo. Postregli vam bodo s pečenimi odojčki, janjčJd, kar boste lahko zalili s pristno setniško kapljico. Dovoena
pot
prenovljena, parkirni prostori zagotovljeni. Igra Semiški kvartet. Vljudno vabljeni!
Novo mesto: trčenje na nepreglednem ovinku
Pri stavbi ObS v Novem mestu sta se 20. maja s^utroj zaletela K osebnima avtomobiloma Novo-meščan Henrik PuSnik in Zvone Rožanc iz Jelš pri Otočcu, škode je bilo za okoli 900 din
Na ovinku sta trčila
Voznik kombija Anton Balon Iz Drenovca se je 22. maja zjutraj srečal v ostrem nepreglednem ovin-
KUPIMO serijski telefonski aparat 1/5 »Pupin« (5 internih zvez plus 1 zunanja) s i»1-ključno omarico. Uprava Do-lervjskega lista. Novo mesto.
PRODAM vseljivo ttJstanovanjsko hiSo z vrtom v Izubijani — Bežigrad, Ul. bratov Kimaverjov 6, Ljubljana.
PRODAM hdSo, gospodarsko poslopje, travnik, vinograd, 20 minut od avtobusne In železniške postaje Dobova. Anton Radano-vlč. Veliki Obrež 81, p. Dobova.
PRODAM nedograjeno hišo v Šmi. helu. Naslov v upravi Usta — (1028/69).
ZIDARSKA in fasaderska dela ravljam hitro in solidno. Cenjene ponudbe pošljite na upraivo lista pod »Solidno«.
STE V ZADREGI, kaj bi kupUl sa trajno darilo? Stopite k Otmar, ju 2Udariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (polog univerze).
ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in dvanajsterniku ter trakt debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom — z rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, t« pa ga dobe v Novem mestu ^ HMEUNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI.
Prav je, da zveste:
„Od nas pa nič...'‘
■ TRETJE LETO že teče, kar tiskamo naš domači tednik v dveh pokrajinskih izdajah: prva izdaja obsega občine Brežice, Krško, Sevnica in Trebnje, druga izdaja pa občine Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica; občina Novo mesto se pojavlja stalno v obeh pokrajinskih izdajah. Se vedno pa dobivamo pisma in dopisnice: »Kaj o našem kraju nič več ne pišete? Doma sem iz Brežic, pa samo včasih kiaj najdem v listu iz t^a kraja...« Nič čudnega: naročnica je doma iz Brežic, že 8 let pa živi v Ljubljani in še vedno dobiva drugo izjdajo lista, medtem pa ima občina Brežice v prvi izdaji vsak teden svojo stalno komunsko stran.
■ ZATO PONOVNO vabimo naročnike in bralce, ki žive izven domače občine, da nam pismeno sporočijo, katero izdajo Dolenjskega lista želijo prejemati: prvo ali drugo. Radi jim bomo ustregli — zadostuje dopisnica in že prihodnji teden in naprej boste redno prejemali vse novice iz domače občine!
■ S PONOVNO IZTERJAVO naro&iine pri vseh zamudnikih, ki niso plačali svoje obveznosti za letošnje prvo polletje, smo začeli v torek. Zdaj pa brez odlašanja: samo poravnana naročnina vam jamčd, da boste vsak četrtek v redu dobili v roke svoj domači tednik!
LEPE POZDRAVE vsem naročnikomi
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
ku v Bizeljski vasi z voznikom o-sebnega avtomobila Ivanom Korenom iz Zagaja. Zaradi nepazljivosti in vožnje po sredi ceste sta trčila. Na vozilih je nastalo za okrog 6.000 dinarjev škode. Koren je vo-eU brez vozniškega izpita.
Poljane: zadel italijanski hladilnik
Karl Obal Je 24. maja ponoči E osebnim avtomobilom pii Poljanah prehiteval osebni avtomo-Uil v okvari in treščil v Italijani hladilnik-tovonxjak, ki ga je naproti pripeljal Ettore Tosci. Škodo so ocenili na 3500 ddn. Obal je dobil lažje praske na Solu.
Kronovo: z avtomobilom v žrebe
Prane Strasberger z Vinice pri Smarjeti je 21. maja zjutraj z osebnim avtomobilom v Krono-vem na cesti zadel dva meseca starega žrebička, last Janeza Gregorčiča iz Družinske vasi. 2ival Je dobila precejšnje odrgnine, $kodo pa so ocenili na 500 din.
Novo mesto: avtomobi* l list zbil kolesarko j
19. maja zvečer je neki avto* . mobilist, ki se je na kandijsWJ križišče v Novem mestu pripeljal Iz Trdinove ulice, abil Zoro Sekulič iz Srebrnič, ki se je s ^ lesom peljala po Zagrebški oew-Kolesarka je bila pri padcu hudO poškodovana (zloniljena n^a, ra* i ne na obražu). Avtomobifist s® je odpeljal neznano kam. Kdof j bi kaj vedel o pobeglem voznih* naj obvesti najbližjo postajo n»' lioe.
Prekucljaji po pobočju
Ivan Zuželj s Pokleka se je 20. maja zjutraj peljal z osebnim ai^ tomobllom proti Brestanici. ’ klancu Sikovec pred Velikim Kan>* nom je zavozil na desni rob ce^ na kup gramoza, od koder ga j^ zaneslo s ceste, da se je valil metrov po pobočju, nato pa obsta* na kolesih. Voznik se je lažje škodoval, na avtomobilu pa Je ^ okrog 5.000 dinarjev škode.
Novo mesto: avtomobi* list po levi
20. maja popoldne se Je peljal Milan S^ca z osebnim avtom^ bilom iz Ulice Majde Sile pro® Zagrebški cesti v Novem mest^ tao mu je po levi strani prišff naproti avtomobilist Franc ZoraO \z' Dolnjih Kameno. VobUI ^ trčiU, škodo pa so oceniti ns 700 dinarjev.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI £N IZDAJATELJI: obCimRe konleren-ce SZDL Brežice, Črnomelj, KoCevJe, Krško, Metlika, I^ovo mesto, Hibnl(». Sevnica In Trebnje
[JREJUJE UREEVNISKI ODBOR. Fone Gk)Snik (glavni in odgovorni	urednik), Ria	Bačer, Slavko
Dokl.	MjIoS	Jakopec,	Marjan Legan, Marija £*ado-
van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teh-olčni urednik; Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina; 32 Ndln (3200	ScUn),	polletna	naročnina 16	novih dinarjev
(1600	ScUn);	plačljiva	J® vnaprej -	Za inozemstvo
62.50 novih dinarjev (6.350 Sdln) oz. S ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti t> ameriških dolarjev — Tekoči ra(iun pn pocir SDK v Novem mestu; 521-8-« - NASLOV OREDMSTVa IN OPRA VE' Novo mesto. Glavni crg 9 — Pošuu predal 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in totORraflj ne vračamo — Tiska <^P nDolo« v Liubljani