Entered! as second-class matter, Dec. 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina—Subscription Rates: United States and Canada: $2.50 vse leto (per year), $1.50 pol leta (half year). Foreign Countries: $3.50 za leto (per year), $2.00 pol leta (half year).
feraed and published! by—Lastnik in izdajatelj: JUGOSLOVANSKA DEL. TISKOVNA DRUŽBA (Jugoslav Workmen's Publ. Co., Chicago.
ST. (No.) 763. *	CHICAGO, ILL., dne 27. aprila (April 27) 1922._LETO (Vol.) XVII.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Rockwell 2864.
- o^fe«.	=
MAJSKA IZDAJA.
Proletarec
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze

VSEBINA
*
Naša majska beseda ............................ 2
"Palače" premogarjev (slika .................... 3
Fran Albrecht: Naš rdeči Maj (pesem) ............ 4
Po štiriintridesetih letih ........................ 4
Ivan Molek: Rudar (pesem) ...................... 6
Plačilni dan (slika) ............................. 7
Jože Zavertnik: "Oj ti lumpje ..."................ 8
Scott Nearing: Kaj hoče Francija?................ 9
Ivan Molek: Prerojenje ..........................11
Žena in socialistično gibanje......................12
France Tratnik: Zločin (slika) ..................13
Semintja.......................................14
Frank S. Tauchar: Kovači sreče..................15
Dr« Živko Topalovič: Socializam kao klasni pokret. .17
Eugene V. Debs: Klič ka pravičnosti ............18
Eugene V. Debs (slika) ..........................18
Sava Muzikravič: Svetski rat i socijalizam..........19
Dr. Stev. Z. Ivanič: Socialistička revolucija ......21
Gibanje jeklarskega delavstva (slika) ............22
A-B-C o premogu ..............................23
Farmar in Hardingova prosperiteta (slika) ...... 26
Glasovi iz našega gibanja .....................27-30
Iz upravništva ..................................31
Jugoslovanska Socialistična Zveza ................33
Listu v podporo ................................34
Agitatorji na delu ..............................34
Analfabetstvo v Združenih državah ..............36
Slika iz Rusije (slika) ..........................39
Propadanje Bolgarije vsled bremena vojne odškodnine .....................................41
Kup mrtvecev v teritoriju ob Volgi (slika) ........42
Vihar (pesem) ..................................43

Naša majska beseda.
Nad trideset let praznuje mednarodno delavstvo praznik dela — prvi Maj.
Vso to dobo propagira solidarnost, bratstvo, od-pravljenje mej med deželami in narodi.
Visoko je že dospela ideja o mednarodnemu nastopanju delavstva v boju za skupne interese, za družbo bodočnosti, za socializem, za odpravo vojen in drugih socialnih nadlog.
Prapor mednarodnega bratstva je že ponosno vihral in miljoni so se zbirali krog njega in pridobivali nove miljone v svoj krog. Prišla je vojna — v Sarajevu se je vžgala iskra — in militarizem je zaplapo-lal s svojim žarom razdejanja po vsem svetu. Danes je na papirju med državami mir. Sklenili so ga na mirovni konferenci leta 1919 v Parizu, toda ogromni požar še ni ugašen; še vse povsod tli in vre, sovraštva so še razpaljena, militarizem še vedno kraljuje, bratstvo in mednarodna kooperacija sta še zmirom daleč v ozadju. Tak je prvi Maj 1922.
Požar je posegel tudi v tabor mednarodnega delavstva. Vojna je tudi v njemu pustila svoje sledove, globoke zareze, prepade, globeli, kakor na pravih bojiščih. In kakor se boji vrše med buržvaznimi elementi, kakor se kapitalistični interesi vsled križajočih interesov bijejo med seboj, tako so v medsebojnemu boju tudi delavske frakcije, katerih je mnogo, veliko preveč. Človeštvo še ni zrelo za bratstvo in še dolgo ne bo. Sebičnost, zavist in mržnje, so v povprečnemu človeku mnogo bolj ukoreninjene, kakor pa dobre lastnosti. Človekov razum še ni dosegel tiste stopnje, da bi mogel napraviti nagel korak iz temne prošlosti v pravo civilizacijo.
Vsako dobo ustvarja večina. Iz fevdalizma smo prišli v kapitalistični sistem, ker je večina dozorevala za prehajanje iz starega v novi, popolnejši družabni red. In danes se ustvarja nova večina, ki postaja sposobna, silno počasi sicer, za še popolnejši družabni red. Prvi vidni temelji socialističnega družabnega reda se danes grade in na njih se razvija družba, ki vodi v socializem.
Delavske armade danes niso šibkejše kakor so bile; mnogo jačje so po številu in tudi po moči. Velik del politične in gospodarske sile je že v njihovih rokah. To je napredek. Vojna, ki je po mislih tistih, ki so jo pričeli, imela služiti dinastijam, imperializmu in kapitalizmu, je pognala svetovni ustroj naprej za več desetletij četudi smo šli v enih stvareh nazaj. Kajti, vojna je pokazala, da kapitalizem dovršava svojo vlogo; socializem se je pomaknil za mnogo korakov naprej. In danes se vrši glavni boj med propadajočim kapitalizmom in napredujočim socializmom, ki si pridobiva vedno več postojank.
Po svetu kraljuje med revnim ljudstvom beda kakor že dolgo ne. Stotisoči izgubljajo upanje v boljšo bodočnost. Pred par leti je završalo med množicami, preobrat so hotele, takega, ki bi čez noč pomel z vsem, kar je slabega, pa ustvaril družbo, z ravno tako brzino, v kateri ne bo bede, ne vojen, ne sovraštva- To so bile sanje in sanjači so razočarani.
Sanjači, prežeti utopizma in fanatizma, so zagr-meli in hoteli hipen preobrat. V tem prizadevanju so naredili delavskemu gibanju veliko škode. Danes jo popravljajo in prvi maj 1922 se praznuje v znamenju obnavljanja delavske solidarnosti, ki pa še ni obnovljena.
Socialni preobrati se ne dogajajo v enem 4 Gospodarski sistemi se ne spreminjajo čez noč. I je bilo ene velike ure za politični preobrat v Bi Potrebovalo pa se bo najmanj eno stoletje za sod preobrat, ki bo izbrisal za seboj stare sledove rasi fevdalizma, toda kapitalizma dotlej še ne bo popi ma iztrebil. Socijalni preobrati so stvar razvoja,S delavcev, in uspehi so odvisni od sposobnosti ii cev, od mednarodnih odnošajev, od stoterih dn okolščin, na katere ljudje, ki znajo s tako lahkoti ševati najtežje probleme kje v deveti deželi, takoi pozabljajo.
Po parletni dobi razdvajanja in nesoglasij sel ča v delavske vrste razumnejše pojmovanje sitd Mnogo je še danes temnega na svetovnem odru pri tarijata. Ali tako črno ni, kakor mislijo tisti, kil kajo nad izgubljeno slogo. Skozi zadnja leta je di ski razred v raznih deželah veliko pridobil, v koli more biti govora o pridobitvah v razvalinah kapi stičnega družabnega reda. Toda triumf proletar/ nikakor ni tak, kakor ga slikajo po zvezdah segq optimisti, ki znajo tako spretno poviševati eno i slike in omalovaževati drugo.
Socializem kot nauk je med vojno in po vojni: gočno napredoval. Pridobil je ogromne mase n pristašev. Toda še vedno imamo dežele, v kateri! socialisti v taki manjšini, da bi bilo blazno pre vati mu zmago v kratkem času. Tisti, ki so i da so take zmage mogoče z manjšinami, v času k stari sistem še utrjen v sedlu, danes spoznavajo s zmoto. Le kadar zagrmi stari sistem na tla, je moj da pride na krmilo nova struja, ne zato ker jejaka,^ pak ker zastopa novi sistem. Toda to še ni nobenpq vi preobrat. Premenitev vlade je politični preo ako je nova vlada predstavnica drugačnega reda k stara. In potem se prične gradbeno delo, notranjiij ji, proces evolucije v vulkaničnem stanju.
Danes je svet v periodi vulkanične evolucije.S! družabni red pada po stopnjah; ne pada — leze4 vzdol, pa vendar ne gre navzdol. Kajti če pade« stopinja kapitalizma, ga nadomesti druga stopinji^ predka, ki pomeni preminjanje starega gospodar reda v socialističnega.
V Genovo so se sešli zastopniki narodov in i na ekonomsko konferenco. Dali so ji to ime, i konferenca ekonomska in politična, konstruktivni! destruktivna. Če nič drugega, je priznala, da je( žela odvisna od dežele, narod od naroda in daje« napredek nemogoč brez medsebojne kooperacije,
Toda genovska konferenca ima še eno drujo^ ko — sliko, kakršne še ni imela doslej nobena d v zgodovini človeštva. Naj tej konferenci so tudi J stopniki družbe bodočnosti, družbe, ki prihaja. .\'e| mo Rusi; tudi iz drugih dežel je na genovski 1 renči nekaj zastopnikov, ki so v političnem živi socialisti. Socialistična misel v Nemčiji, v skandid skifa deželah in drugod je tako napredovala, da sol ni poslanci prišli tudi v zbore stare diplomacije,i| je nekaj novega v svetovnem razvoju.
Italija ima buržvazno vlado. Toda ne sme pi vzemati korakov, ki bi našli odpor pri socialisti!. J se pravi, italijanska vlada ne more voditi take p kakršno vodi Francija; da sta si buržvazna ili ska vlada in socialistična stranka v opoziciji, je si
obsebi razumljivo. Toda italijanska vlada skuša uravnavati svojo taktiko po načinih, ki prenesejo tudi kritike socialistov. Od konference v Parizu leta 1919, od washingtonske konference pa do konference v Genovi je narejen korak naprej, kajti na nji so poleg militari-stov, ki se zbirajo pod praporom reakcionarne Francije, zbrani tudi predstavniki napredne misli in zastopniki družbe prihodnjosti.
Od starih kongresov dinastične diplomacije je narejen velik korak naprej. Do kongresa, na katerem bodo zastopana ljudstva vseh dežel kot ljudstva, bo treba napraviti še nekaj korakov. Začetek je storjen in mi smo ž njim zadovoljni. Razvoj ne pozna skokov. Duševna evolucija ni stvar momenta, ampak stvar desetletij, petdesetletij, stoletij.
Iz nesloge se učimo spoznavati vrednost sloge in solidarnosti. Te šole še nismo imeli dovolj. Iz vojne, iz organiziranih morij se učimo spoznavati njih blaznost, njih uničujoče posledice za ljudstva vseh narodov. Tudi tega spoznanja še nimamo dovolj, kajti vedeti moramo tudi, kako odpraviti vzroke, ki vodijo k organiziranim morijam.
Miljone ljudi, zdravih ljudi, danes gladuje, ker nimajo posla. Njihova ustvarjajoča sila počiva, medtem, ko na drugi strani vsega primankuje. Kje so vzroki takemu stanju? Socializem jih je že davno razkril, toda večina ljudi še ni zrela odpraviti teh vzrokov, ni zrela odpraviti sedanjih gospodarskih uredb, slonečih na profitu, in jih nadomestiti s kolektivistič-nimi.
Letošnji prvi Maj, ki je simbol ideje mednarodnega bratstva, je našel naše vrste v boljšem razpoloženju, kakor zadnje leto. Iz Utopije se delavstvo vrača v Re-
alnost. Iz zmot, storjenih na vseh straneh, se učimo, kako moramo delati v bodoče brez zmot ki so že bile narejene. In to bo uspeh, dasi bomo delali zmote in napake, ki še niso bile narejene. To ni greh. Greh pa je ponavljati že storjene zmote.
Naš cilj je jasen kakor je bil, celo jasnejši je. Bolj kakor kedaj poprej postaja za človeštvo resnica, da je socialistični družabni red neizbežljiv. Mi se tega zavedamo in vemo, da je socializem edina rešitev iz sedanje mizerije in mednarodnega klanja ter krvosestva. Kapitalizem s svojimi priveski se upira umiranju in ker se upira, postaja tim zrelejši za novi red. Vsaka gospodarska pridobitev, vsaka politična pridobitev socializma pomeni stopnjo k socialistični družbi. Potom takih stopenj bomo prišli v družbo mednarodnega bratstva in mednarodne koperacije v prid vsega človeštva. Za tako družbo dela socializem, deluje zavedno mednarodno delavstvo, združeno v svojih organizacijah.
Prvi Maj je praznik organizacije. Čim mogočnejše bodo naše organizacije, tim pomembnejši bo naš praznik dela, socialističnega dela, in tim bližje bomo družbi mednarodnega bratstva in mednarodne kooperacije. Naprej k našemu solncu!
Svet se je pač civiliziral in kultiviral in človeštvo stoji danes više, kakor pred desettisoč in stoti-soč leti. Ali če ni kultura le nekaj relativnega, kar označuje razliko med davno minolimi dobami in sedanjo, če se smatra kulturo za tisto stopnjo, na kateri se človek otrese živalstva in bestialnosti, tedaj nimamo pravice trditi, da smo vstopili v stoletje kulture.
V takih "udobnih" stanovanjih žive premogarji, o katerih podjetniško časopisje piše, da so "ari-itokratje" med delavstvom. Ta slika je bila vzeta v Enterprise, Pa. — Premogarske koče so po vsej deželi skoro enake, podobne gornjim.
Fran Albrecht:
Naš rdeči Maj.
Rdeči so prapori naših svobod: rdeči do zlatega solnea se vijejo, sveti simboli v bodočnost nam sijejo, mi pa za njimi, sklenjena četa, v zarjo krvavordečo odeta, vsi mi poraženi, vsi mi pogaženi, vsi mi od solnea bodočnosti blaženi, bratje in sestre, vsi v eni zaroti stopamo Solncu in Luči nasproti, ljudstev in narodov vseh proletarci, jadni in gladni revolucijonarci trkamo, dokler ne odpro na stežaj se duri sveta nam v naš veliki Maj!
Mi smo zarotniki, ki smo se v duši zakleli, da ne poginemo, predno ne sine naš dan; v gladu, v trpljenju zoreli, molče jekleneli, zreli in celi možje in žene — zdaj na plan! Okna odprite, prezračite stan, mi smo pomlad, ki jo nosi orkan, mi smo povodenj, ki bruha iz skal, hoj, na kolena, ti car Kapital! Hoj, na kolena pred nami, buržuj, vekomaj tožbam si našim bil tuj,
zdaj se mi rogamo tvoji postavi, rogamo tvoji ljubezni in spravi, rogamo tvoji zločinski modrosti, najbolj se rogamo tvoji prostosti . . . Sami si vstvarimo svojo prostost — mi v paradiž smo bodočnosti most.
Rdeči so prapori naših svobod: rdeče so zarje uporov in kri, ki ob vstaji škropi barikade, ko zemlje ječijo tečaji, rdeča ljubav je — vez bratskih usod, ki nas zedinila v eni je čredi, ljudstev vseh brate v trpljenju in bedi, sestre molčeče in tihe upornike, puntarje glasne in nespokornike . . . Radi vas duše so polne nam črta!
Okna sveta na stežaj so odprta, že na iztoku je brizgnil signal, kmalu, o kmalu v svet bruhne naš val! Kmalu, o kmalu naš rdeči bo Maj svetu in narodom vsem caroval: sredi sveta mi postavimo mlaj, rdeči bo prapor na njem plapolal.
Po štiriintridesetih letih.
Štiriintrideset let ni mnogo v zgodovini. Navajeni smo važnih dogodkov, ki so drveli skozi zadnja leta med vojno in po vojni, tako da se v času sedanjib izprememb pozablja na dogodke, ki so se izvršili pred leti. In le na podlagi teh, ki so se izvršili pred dalj časom, lahko sklepamo, v koliko smo in v koliko nismo napredovali.
Dne 4. maja bo minilo štiriintrideset let od shoda na Haymarketu v Chicagi.
V McCormikovi tovarni za poljedelske stroje je bila stavka. V Chicagi je bilo veliko gibanje za osem-urni delavnik. Tudi delavstvo pri McCormiku se je bojevalo za to zahtevo.
Pred štiriintridesetimi leti.
Kapitalisti niso bili mehkužni. Bil je boj, in kakor v vsakem boju, je hotela ena in druga stranka zmagati. Boji se ne vodijo zato, da bo zgodovina pisala o slavnem poginu, o brezprimerni požrtvovalnosti in o drugih, s porazom spojenih lepih rečeh. Boji se vodijo za zmago.
Namen določa sredstva. Vsaka stranka gleda, da doseže in porabi tista sredstva, ki najbolj zanesljivo obetajo zmago.
Nekatera sredstva so po splošnih etičnih nazorih našega prosvetljenega stoletja nedovoljena. "Boj bodi pošten." Ker je naša družba civilizirana, ima za vsemogoče reči predpise, tudi za boje. "Viteški" dvoboj je do pičice urejen z natančnimi zakoni; strogo je določeno, kdaj in kako se nasprotnik pozove na dvoboj, kako se vodi orožje, kakšne funkcije imajo priče, kako se sablja in strelja in kako se napravi zapisnik.
"Civilizirana" vojna je strogo določena z mednarodnimi pogodbami.
Za gospodarske boje veljajo splošni zakoni. Umor in uboj je v obče prepovedan, torej je tudi v konfliktih med delom in kapitalom kazniv. Vse kar prepovedujejo zakoni in morala v splošnem, je tudi t slučaju stavke ali izpora prepovedano.
Kdo dela zakone? Kdo jih izvaja, in kako?
To je vprašanje, na katerega ameriško delavstva po tolikih letih še ni moglo najti pravilnega odgovori
Ravno zato ima kapitalizem v tej deželi še vedu* vse zakonodajstvo, vse vlade, vse sodnije, vse ječe, vso policijo v svojih rokah. Zato ima kapitalizem možnost, da vzame z drugo roko delavcem več, nego jih s prvo pod pritiskom strokovne organizacije daje. Zato lahko ustvarja delavstvu konkurenco z ženskim ii otroškim delom. Zato lahko šikanira in preganja strokovne organizacije in slabi njih bojno moč. Moč a-meriškega organiziranega delavstva je zapopadena t Ameriški delavski federaciji. Ta nasprotuje organiziranemu boju organiziranega delavstva na politične« polju. Ameriška Delavska Federacija zanikava sodi-lizem. Za boj proti izkoriščevalcem je ustvarila svoja lastna pota.
Ali —- boj se vodi za zmago. Zakoni in morala pa lahko ovirajo in preprečijo zmago. Zato je ni vojM med narodi, v kateri se ne bi kršilo mednarodno pr« vo. Zato veljajo tudi v gospodarskih bojih zakonik toliko, kolikor je ena ali druga stran prisiljena, da jih spoštuje.
Kapitalistični razred zdeluje in predpisuje zakone ; on jih tudi izvršuje. Kakor legislativni, tako je ta-
di eksekutivni aparat v njegovih rokah. Njemu je mogoče, da suče zakone tako, da mu ne delajo ovire; delavski razred se jim mora podvreči, ker ga sili kapitalistična eksekutiva na to. Za najmanjši prestopek proti delavcu najstrožja kazen, večinoma mu je pa vsak prestopek, ki bi bil njemu v prid, onemogočen, ker so mu organi kapitalistične pravičnosti večinoma ne le za petami, ampak tudi pred nosom.
Kapitalistični razred izdeluje zakone. Najenostavnejša morala bi zahtevala, da sam respektira, kar je sam predpisal. Delavskemu razredu so zakoni vsiljeni; kdo bi se mogel čuditi, če bi gledal, da se jim izmuzne, kjer škodujejo njegovim interesom?
Kapitalisti niso naivni. Zakon v teoriji in zakon v praksi — to je razlika. In kadar so mogotci v boju, hočejo zmagati; kaj bi vpraševali za zakone, ako ni-maja razloga, da bi se jih bali? In čemu bi se jih bali, ko je izvrševanje v njihovih rokah?
Pri McCormiku je bil štrajk za osemurni delavnik. Kapitalizem ga je hotel premagati. Ali hotel je še več. Vse tedanje gibanje za skrajšanje delovnega časa, vse gibanje za izboljšanje delovnih razmer in delavskega položaja je hotel zatreti. In posegel je po tistih sredstvih," ki so se mu zdela najbolj uspešna.
Pri McCormiku so skušali obratovati s stavkoka-zi. Temu so se hoteli stavkujoči delavci upreti. Tedaj je nastopila policija. Treba je bilo ščititi kapitalistične interese in kapitalistična policija je izvršila svojo nalogo. Pridrdrali so patrolni vozovi, policijske gorjače so udrihale po delavskih glavah in proletar-ska kri je tekla.
Zaradi kapitalističnih interesov.
Zvečer je bil sklican na Haymarket protesten shod. Močan oddelek policije je bil mobiliziran. Ali nobenega povoda ni našel, da bi bil interveniral. Shod je bil miren, dasi je bil povod protesta razburljiv. Začelo je deževati in množica se je jela razhajati. Tedaj je padla zagonetna bomba.
Potem je sledila karikatura procesa, in tragedija se je zaključila na vešalih. Njene žrtve leže na pokopališču Waldheim. . . .
Pred štiriintridesetimi leti je bilo. Delavci so se bojevali za osemurni delavnik.
Po štiriintridesetih letih še ni končan ta boj.
Delavstvo v Ameriki ima veliko strokovno organizacijo. Mnogo je sicer še popolnoma neorganiziranih delavcev, več kakor organiziranih, toda American Federation of Labor je velika družba, ne glede na ostale organizacije izven nje. Brez nje bi bile razmere še slabše; to je gotovo. Ali — čez triintrideset let jc minilo in ameriško delavstvo se bojuje še vedno kakor tedaj, njegove zahteve so še vedno enake in njegov položaj se bistveno ne izpreminja. In moč nasprotnikov v gospodarskih bojih je še vedno enaka.
Pol stoletja je ameriško delavstvo v boju za izboljšanje svojih razmer. Ali je v teku tega časa doseglo kake znatne uspehe?
Ali je unija trdnejša kakor je bila? Ali so podjetniki v boju proti unijam šibkejši kakor so bili pred 34. leti? Če niso, če so sedaj še jačji kot kedaj poprej, kje je vzrok, da je delavstvo ostalo brezmočno?
Pred štirimi leti je bil stari Gompers zaslišan pred odborom za delo v zadevi Meyer Londonovega zakonskega predloga in Gompers mu je nasprotoval. Dr. Rubinov, ki velja za avtoriteto v vprašanjih soca-alnega zavarovanja, ga je vpozoril, da so se zadnja leta življenske potrebščine v cenah bolj dvigale kakor pa. delavske plače. Tedaj je Gompers vzkliknil:
"Če so Rubinovi zaključki pravilni, tedaj je vse delavsko gibanje te dežele zmota, in petdeset let mojega življenja in dela je zapravljenih."
Delavsko gibanje te dežele sicer ni popolna zmota, kajti če ne bi bilo nobene strokovne organizacije, s katero so si delavci od časa do časa priborili par centov ali preprečili utrgovanje plač, bi bil njih položaj naravnost suženjski. Toda ena velika, kardinalna zmota je res v tem gibanju in Gompers je prav posebno odgovoren zanjo.
Podatki, na katere se je pred štirimi leti skliceval dr. Rubinov, so bili pravilni. Cene življenskim potrebščinam so se dvigale hitrejše kakor pa plače povprečnega ameriškega delavca. In danes gredo plače navzdol z veliko večjo brzino kakor pa se nižajo cene življenskim potrebščinam, ki so za mnoge potrebne reči še ravno tako visoke kakor so bile.
Pred pan tedni je Gompers na konferenci odbornikov Čikaške delavske federacije ponovno nastopil proti reorganiziranju ameriških strokovnih organizacij. In ob isti priliki je ponovno obsojal prizadevanja tistih unijskih voditeljev, ki se trudijo zanesti med a-meriško strokovno organizirano delavstvo idejo za samostojno nastopanje delavstva na političnem polju. 'Nagradi prijatelje in kaznuj sovražnike," ostane še za naprej Gompersova deviza.
Po štiriintridesetih letih je organizirano ameriško delavstvo skoro tam kakor je bilo; kapitalizem pa je med tem časom postal jačji. To more vprav te dneve spoznavati tudi tisti del konservativnega delavstva v A. F. of L., ki vsaj nekoliko misli. Toda za samostojno politično akcijo delavskega razreda še ne bodo nastopili.
Tako ne bo šlo dolgo dalje. Mnogi že spoznavajo, da je bilo v načinu boja Ameriške delavske federacije ves čas nekaj napačnega. Ti skušajo sedaj iti preko Gompersa in njegove klike na politično bojišče. Politična moč v rokah nasprotnikov je kriva, da je ameriško delavstvo v glavnem tam kakor je bilo. To moč si mora delavstvo priboriti in jo potem rabiti v prid interesov vsega ljudstva. Ameriško delavstvo si mora vzeti za cilj socializem. Roji za povišanje plač in in skrajšanje ur mu niso prinesli nikakih zadovoljivih rezultatov. Samostojen boj delavstva na političnem in industrialnem bojišču bo prinesel drugačne uspehe tudi ameriškemu proletarijatu. Najprvo cilj. Ko imaš tega, si ustvari bojno organizacijo. In na to boj, dokler ni dosežen cilj, ki v tem oziru pomeni socialistično družbo.
Za življenje, ne za smrtno pokoro je nastala zemlja, in človek je poklican, da na njej živi in uživa življenje. Priroda mu je dala moč, da obriše solze in zamaši njih vire. Dala mu je oči, da lahko najde novo pot, in dala mu je razum, da lahko pravilno koraka po njej.
Prvi majnik je praznik delavnega ljudstva vseh narodov. Mednarodno sklenjen se mednarodno praznuje in pomeni pogreb narodnega sovraštva. Internacionalno praznovanje prvega majnika izraža spoznanje, da je boj delavstva proti internacionalnemu kapitalizmu mogoč le v nerazrušnem edinstvu izkoriščanega delavstva. Kjer ni mednarodna misel še dovolj vkoreninjena, jo je treba tembolj bližno gojiti, da se okrepča proti vsakemu viharju. Kdor izrablja nepre-magane ostanke šovinizma proti mednarodnosti, je sovražnik delavstva. Ako bi se delavstvo odreklo mednarodnosti, bi zlomilo svoj meč.
Ivan Molek:
Rudar.
Nad mano v vašem svetu sije solnce,
na mojem črnem nebu solnca ni;
na vašem jasnem nebu zvezde so ponoči,
v mojem temnem svetu noči konca ni.
Pri vas so zvezde vse nad vami,
pri nas so pa med nami:
iz kotov svetlikajo, s potov brlikajo...
Moj svet se pogreza globlje, globlje — pogreznjen svet. Narobe svet:
vročina je brez solnca, ognja. Oblakov belih, sivih ni na mojem nebu — oblaki plazijo med nami se, kot kače klopotače so oblaki vsi strupeni, a s črnega se svoda rada vsuje toča — ne veš, kedaj, ne veš, kako — in seka do krvi. | " . ' '' '
In oni dan — in morda jutri spet — je bil potres. Zazibal se je svet kot ladija na morju. Blisk — tresk!... Takrat je bil dan! Za hip dan strašan, da videl si ognjeno smrt.
"Pod nami je pekel." Moj ded je to verjel. Zdaj vem, verjamem tudi jaz. Moj svet pod vami je pekel. Nad mano so nebesa. V nebesih je moj bog
—visoko on nad mano, globoko jaz pod njim —
ki meni, ženi, deci daje naš vsakdanji kruh.
Moj bog — rodil se je kot jaz človeško —
ponižal mene je na krta,
obsodil me, da rijem v črnem drobu zemlje,
da rijem in bogastva mu narijem.
Naril bogastva sem ogromne gore,
a kaj je meni dal moj bog od tega?
Obsodil me na večno ritje,
zakopal me je tostran groba v grob!
O j vi tam gori, čujte! Oj vi nad mano, ki vas znoj moj greje — ki sveti vam, ko zatone vaše solnce, pretvarja moje črne stene v vaše zlate kupe — oj vi! —
Moj svet je speč vulkan!
Moj grob ni mrtvih grob.
Moj svet je živ vulkan!
Zdaj bruha vam na dan
bogastvo črno, bljuje vam denar.
A pride dan, ko bruhal bo spoznanje, gnjev!
Mi krti bruhnemo na dan v mogočnih tokih,
po vašem svetu se razlijemo
in vašega se solnca naužijemo —
takrat bo spet potres,
da vaša stresla bodo se nebesa,
ko pride dan,
rudarjev dan!
PLAČILNI DAN
ltOj ti lumpje
Spisal Jože Zavertnik.
Bil je čas senene košnje. Vroče junijsko solnce je pripekalo, nebo je bilo jasno in nikjer ni bilo opaziti oblačka na nebu. Živo srebro v toplomeru je plezalo kviško, v barometru je padalo. V zraku je bil opaziti neprijeten pritisk, ki se je povečaval in je ljudem jemal dihanje, ki so delali na polju in senožetih.
Stari Topol je spravljal s svojci seno v kopice. Debele znojne kaplje so se mu zbirale na njegovem čelu, da so se združile v curek in vlile po njegovem zagorelem licu.
Janez Topol, ali Matevževec, kot so ga nazivali sosedje, je bil star okoli šestdeset let. Bil je visoke rasti, širokopleč in krepkih mišič. Vsa njegova zunanjost je pričala, da se veseli dobrega zdravja.
Kmetje niso radi občevali z njim. Bil je čudak, kajti njegovi sosedje so ga večkrat našli sedeti pri knjigah ob dolgih zimskim večerih, če so k njemu prišli neradi po nasvet. Kmetje v vasi so si šepetali marsikaj o njem drug drugemu v uho. V mladih letih je hodil v šolo. Njegovi stariši so hoteli, da bo gospod. On je pa nekega dne izginil in nihče ni vedel, kam je odšel. Nekateri so govorili, da je šel Ameriko, drugi so pravili, da je šel v deželo, kjer imajo ljudje tako čfno kožo, kot obraz zamorske matere božje v kapelici. Po očetovi smrti se je vrnil domov in prevzel posestvo. Prinesel je s sabo denarja kot toče, so govorili sosedje. Pripeljal je s sabo tudi ženo in troje otrok, ki so govorili tako čuden jezik, da ga še župnik, dacar, učitelj in žandarmerijski stražmojster niso razumeli, ki so bili najbolj učeni gospodje v fari. Sčasoma se je njegova družina priučila domačega jezika, sosedje so se ji pa kljub temu izogibali. Matevževec ni hodil v cerkev, pa tudi njegovi otroci so -bili redkokdaj v nji. Nekateri so ugibali, da se je zapisal v drugo vero, drugi so govorili, da je najbrž svojo dušo zapisal samemu peklenščeku, kajti kar je Matevževec začel, se je obneslo. Njegovi travniki so bili najlepši, njegove njive so rodile, kot nobenemu drugemu kmetu, njegova živina je bila lepa, da ji ni bilo para v okolici. Svoje polje je obdelaval s stroji, ki jih je nekje kupoval, tam daleč bogsivedi kje. Pa tudi Topol ni iskal druščine s svojimi sosedi. Redkokdaj je prišel v vaško gostilno in izpil molče kozarec vina, na kar je ravno tako molče odšel, kot je stopil vanjo.
Po vojni je bil stari Topol še bolj redkobeseden, kajti pobrala mu je najstarejega sina. Padel je nekje na poljskih poljanah pri prvem ruskem navalu, ko je avstro-ogrska vojska bežala na vse strani • pred Rusi. Tudi njegova družina je po vojni popolnoma prenehala hoditi v cerkev in sosedje so se jo še bolj ogibali kot pred vojno.
Mladina, ki se je vrnila iz vojne, je imela druge misli o starem Topolu, saj tudi ona ni zahajala v cerkev, čeprav so stariši doma godrnjali, da je mladina skazinskoz pohujšana, od kar se je vrnila iz morije domov.
"Le pohitimo," se je oglasil stari Topol in si obrisal znoj raz čelo." Nevihta bo kmalu tukaj in dobro je, če spravimo seno v kopice."
"Oče, saj nas ne prehiti," se je oglasil hlapec Jernej, njegov sin Tine, ki je slišal te besede, mu je pa prikimal, kakor da se strinja z njim in ne verjame oče- ■ tu, da prihaja nevihta.
"Le poglejta proti Krimu, je že dobil klobuk," i je oglasil oče, prek polja in travnikov je pa potep piš od juga, da so se njegove besede izgubile v nem umljivo mrmranje.
Od Krima sem se je spustil črn oblak, podobe veliki sulici, ki se je hitro večal na vse strani, v dalji vi je bilo slišati votlo bobnenje. Po nebu je zažari! ognjena kača, in sledil ji je močan pok. Pričele i padati debele kaplje in zopet je nastala tišina, da ni ganila bilka na polju.
Hlapec in sin sta pričela hitreje grabiti, kakor d tekmujeta med seboj, kdo bo več nagrabil. Stari Topo je pa rekel: "Pustimo, pojdimo pod streho, če ne,b* mo mokri do kože."
Koncem senožeti je bila kapela zamorske Maten božje. Kapelico so imeli v oskrbi frančiškani, ki s enkrat v letu brali mašo v nji in pobrali denar iz p» šice, ki so ga darovali verni ljudje. Kapelica je bili stara in med ljudstvom so krožile legende o raznih » dežih, ki so se zgodili v nekdanjih časih. Počasi je i padala, kot razpadajo vsa stara božja pota, ako n več privlačna sila za verno ljudstvo in ne nosijo vei mastnih dohodkov. V kapeli je bil altar in na njen je stala lesena soha Marije z detetom v naročju, Oba sta imela obraz črno pobarvan, le oči so se njima svetile. Pred soho je gorela mala svetilka. Vrata so bili močna železna mreža in verniki so lahko le od dalef občudovali soho, kadar so postajali pred njo in molili Takoj zadaj za mrežo je bila močna železna skrinjici z majhno odprtino na vrhu, skozi katero so verniki vanjo spuščali darove.
Hlapec in sin sta hotela steči proti kapelici, di morda tam najdeta za zidom zavetje pred nevihto. Stari Topol je pa njima zaklical: "Nikar, nevarno je. Ležimo v kopico."
Debele deževne kaplje so pričele padati zopet, t da bile so gosteje. Veter ie zopet zatulil in dvigal prah na cesti, na nebu so pričeli švigati bliski. Črni oblak, prihajajoč od Krima, se je bližal z neznansko hitrico. Iz njega so švigali goreči jeziki na vse strani, katere je spremljalo vedno bolj močno grmenje.
Topol, njegov sin in hlapec so se zarili v senc da so le oči gledale iz njega. Črni oblak je prihajal bliže in bliže in temniti se je pričelo, kot da nastaja mrak. .Grmenje je naraščalo, nebo je bilo v plamena, dež je lil kot iz škafa. Zablisnilo je, da jim je vzelo vid in takoj je sledil strašen pok. Od neba proti kapeli se je vtrgal svitlo žareč trak, prihodnji bliski so pa že švigali proti severju za kapelo. Dež je pričel poneha-vati, proti jugu se je kazalo jasno nebo. Kaplje so postajale drobnejše in drobnejše, ponehale so in na neba se je prikazalo solnce.
Vsi trije so zlezli iz kopice. "Pojdimo pogledal, kaj se je zgodilo", ie rekel stari Topol. Prišli so do kapelice. Na strehi je bilo malo razmetane opeke, Marijina soha z detetom v naročju je pa ležala razcepljei na dvoje sredi kapelice.
"Kdo ve, kaj bi se nam zgodilo, da smo iskali t kaj zavetje", je pripomnil stari Topol, ko so si ogledali škodo, ki jo je napravila strela in se napotili proti s nožeti, da se odpeljejo domov.
Minilo je nekaj dni po tem dogodku. Klerika! listi so prinesli vest, da se je zgodil velik čudež v kapelici zamorske Matere božje. Strela je udarila v ka-
pelico in močno sežgala in poškodovala altar, Mariji-I] soha je pa ostala nepoškodovana. Bil je naznanjen velik shod z zahvalno mašo, katero bodo darovali fran-tiškani. Povabljeno je bilo ljudstvo iz vseh krajev Slovenije, da se udeleži tega shoda, kajti novi čudež govori, da se bodo zopet godili čudeži in verni ljudje bodo deležni Marijine milosti.
Prišla je napovedana nedelja. Okoli desetih se je ludi starega Topola pričela prijemati radovednost, ki jt postajala večja in večja, dokler se ni odločil, da pojde pogledat, kaj so napravili s kapelico. ; Prišel je do križpota in počasi se (je preril do kapelice, kajti ljudstva se je trlo okoli nje in ljudje so s strahom drug drugemu šepetali čudež v uho. Matevže-
vec je gledal nekaj časa in ni hotel verjeti svojim očem, da je res, kar vidi. Na svoje oči je videl Marijino sobo ležati na tleh in razcepljeno na dvoje. Videl je, da je bil altar nepoškodovan. Zdaj je bilo pa ravno narobe. Sredi altarja pod majhnim nebom je stala Marijina soha nepoškodovana in poznati ji je bilo, da je barva na nji še precej presna. Oltar je bil ves osmojen, kakor da je kdo nalašč zakuril ogenj na njem. Gledal je nekaj časa, gledal. Na to se je obrnil proč in vzdihnil: "Oj, ti lumpje . . ." Pogledal je topo množico, ki je klečala pred kapelico in molila. Dostavil je: "Še bodo ljudje sužnji, še . . ." in trdih korakov, z glavo pokonci, kot človek, ki se zaveda, da je njegov duh prost, je pričel stopati proti domu.
Scott Nearing:	,
Kaj hoče Francija?
- Vladajoči razred Francije je imel že izza časa tharlemagnea ambicije, ki jih je gojil Aleksander, ftor tej ambiciji je postavil Aleksander, ko je podjarmil svet. Že pred časi Napoleona Bonaparte, kakor tudi za njim, je bila ta ideja srcu vitežke Francije kakor priraščena.
Francozi so čudne vrste provincionalni ljudje. Evropo smatrajo nekako tako, kakor smatra mesto Boston Zedinjene države—iza svoj privesek. O svojem jeziku in o svojih lastnostih mislijo, da je oboje universal-iio ali splošno. Pred vojno se Francozu, ki se je hotel podati v Rusijo, ni bilo treba učiti ruskga jezika; kamorkoli je prišel, je videl obleko svojega kroja, spo-mal je svoje prebrisane izreke in čul je svoj jezik. Kakor so se počutili Angleži, kamor so prišli, doma (trgovini, tako so se počutili Francozi, kamor so prišli, doma družabno. Francoz se ne uči tujega jezika; ni potreba. To provincionalno nagnjenje je vladalo pri Francozih, od kar so se postavili v evropski zgodovini kot narod, ki ima zbujati nase pozornost.
Toda še pred nedavnim — komaj pred 150 leti — je bila njihova pozornost izzvana od Nemčije in od Rusije — nikdar ne tako resno od Rusije, kajti vsled ojene kulturne zaostalosti Francija ne bi hotela primati kaj takega. Ali Berlin, središče najbolj izurjenega naroda v trgovini — Berlin s svojimi pesniki, dramaturgi, skladatelji in umetniki, je postavil znake, ki so kili za Francijo nenadkriljivi. Kot uspešen stabilizator civilizacije, je postala Nemčija velik rezervoar sil in tozadevnih virov. Naravno je bilo, da so ti novi izrastki ogrožali Pariz, rodili tekmo in konečno napeto stanje,
Nemčija je imela premoga in železa v takih množinah, da ji ni mogel konkurirati noben evropski narod. To ji je omogočilo, da je postala prva v industriji. Francija je bila v komercijalnem oziru prekošena. Nemška industrija je bila bolje organizirana; njena zunanja trgovina je obstajala v glavnem iz potrebnih alivporabnih izdelkov, med tem ko se je bavila Fran-eija po večini z luksurijoznimi. Ako naj ostane Fran-eija gospodarica Evrope, je bilo potrebno uničiti nem-iko moč in prenesti železo in premog pod drugo kontrolo, Ako naj bo Francija družabni posredovalec, je bilo potrebno razupiti nemško kulturo.
In tako je prišlo do vojne. Merilo vojne ni bilo pravica napram sili, ampak sila napram sili — gospodarska in militaristična sila napram gospodarski in militaristični sili.
Leta 1918 je prišlo do premirja in za premirjem so začele nastajati gotove reči. Nemčija je kapitulirala
na podlagi tistih 14 točk sporazuma, ki so bile vržene pozneje v koš. Za tem je prišla pogodba v Versaillesu, ki je bila spisana po eni skupini in podpisana po drugi — in pogodba v Brest-Litovsku. Diktirala jo je vseskozinskoz francoska diplomacija z vso svojo nesramnostjo. Francija si je prizadevala na vse načine, da poniža svojega nasprotnika. Nobena druga svetovna sila — Japonska, Italija, Anglija in Zedinjene države niso zavzele takega stališča — toda Francija ni pokazala niti sence vitežtva.
To je bil poizkus izbrisati s površja moč trgovske Nemčije. Armada in mornarica je bila puščena iz vidika; šlo je za premog in železo. Poizkusili so ji odvzeti gospodarsko in ne militaristično moč. Francija je vztrajala, da mora Nemčija plačati, medtem ko drugi narodi niso bili tako brezobzirni. Ko je Lloyd George kandidiral za izvolitev, je sicer povdarjal, da mora Nemčija plačati in da je treba kajzerja obesiti, ali to so bili le njegovi politični triki, ne da bi bil pri tem mislil resno na kakšno tozadevno izvršitev. Ali Francija je vztrajala. Gospodarski izvedenci so izjavili, da more Nemčija plačati le na ta način, če producira v toliki meri, da izžene iz tujezemskih trgov vse svoje tekmovalce. Toda francoski državniki se niso dali pregovoriti — Nemčija mora plačati; poleg tega mora biti potisnjena na nivo agrikulturne dežele.
Kmalo na to se je zgodilo nekaj zelo značilnega. Francija je obrnila svojo pozornost od Nemčije proti Rusiji. Če bi bilo res, da je bilo njeno sovraštvo naperjeno proti Nemčiji, ker je vpadla v Belgijo, bi bilo tako držanje za nespravo nekako opravičeno. Toda Francija se je postavila tudi proti Rusiji. Njeni finančniki so financirali proti njej notranje ustaje, od zunaj pa so zahtevali napram nji blokado. Francija je poskušala uničiti Rusijo, kakor je poskušala uničiti Nemčijo; toda Rusiji ni mogla pristriči peroti, kakor je to storila Nemčiji. Njeni državniki so začeli z enako propagando proti boljševizmu, kakor proti Nemčiji. Zato je imela dva izgovora; v obeh slučajih pa so bili njeni motivi isti: da uniči svoje tekmece.
Na Washingtonski konferenci, ki se je sešla 1921, je Francija sodelovala pri konferenčni mizi v takem smislu, kakor je prisostvovala Nemčija haški konferenci pred svetovno vojno. To je bila "razoroževalna" konferenca, in Francija je zavzela stališče, da če je treba kake razoborožbe, jo je treba izvesti na vodi. Francija je imela dober vzrok za to. Nemčija je stalno ogrožala njene meje. In ko je prišlo do vojnih dreadnoughtov, je Francija zahtevala najobsežnejši program mornarice. Prišlo je na vrsto vprašanje podmorskih čolnov,
in Francija je zahtevala, da se ji pusti največjo floti-lo podmorskih čolnov. Želja Francije ni bila samo, da gospoduje Evropi, ampak je zahtevala večjo mornarico, kot jo ima Anglija. Francija je zahtevala gospodstvo sveta. In francoski diplomatje so bili tisti možje, ki so ovirali razoroževalno delo na vseh koncih in krajih.
Francija igra danes vlogo največjega in najnevarnejšega rožljarja s sabljo na svetu I
Francija ima še vedno visoko število kmetskega prebivalstva. Leta 1846 je znašalo njeno kmetsko pre bivalstvo 75.6 odstotkov; leta 1911 pa 55.8 odstotkov. Francija je torej še vedno pretežno dežela kmetskega ljudstva. Skoraj vse to prebivalstvo ima svoje domove. Pred vojno je bila Francija najbogatejša dežela v Evropi. Leta 1850 se je cenilo njeno bogastvo na 9 mi-Ijard frankov; leta 1880 na 56 miljard frankov in leta 1912 na 101 miljard frankov. Skozi teh šestdeset let je postajala Francija velika, bogata dežela, ki je poso-jevala denar drugim državam. Njeno kmetsko prebivalstvo je hranilo svoj sou. In tako je bila Francija ob izbruhu svetovne vojne najbogatejše središče evropskega kapitala; toda Nemčija jo je izzivala v bogastvu in v prebivalstvu.
Koncem vojne so bile v Franciji volitve, pri katerih je prišla na krmilo sedanja klika — trgovci, tovarnarji in razni industrijalci.
Francozi so odkritejši od nas; mi podpiramo trgovino potom politike; v Franciji vodijo politiko direktno trgovci. Sedanji parlament, izvoljen na podlagi vojne politike, zmage in težkega miru, je izvajal svojo moč po tem pravilu, od kar je prišel na krmilo.
Mali posestniki, mala buržvazija je jedro francoskega gospodarskega življenja; ona in pa vrednost njenega premoženja se je izpostavljala in se še izpostavlja na politično tehtnico, kakor so zahtevale razmere. V imenu teh malih posestnikov, v imenu tako-zvanega nacionalnega bloka, je bilo izjavljeno, da mo ra Nemčija plačati — in s tem v zvezi so zagnali brezobzirno kampanjo, da izvedejo vojno izplačilo.
Francija predstavlja danes star, izmučen in zlomljen narod. Leta 1872 je štela Francija 36 miljonov prebivalcev; leta 1881 37 miljonov prebivalcev; leta 1891 38 miljonov prebivalcev; leta 1901 39 miljonov prebivalcev in leta 1911 istotako 39 miljonov prebivalcev. V teku tega časa se je njeno kmetiško prebivalstvo skrčilo in njeno industrialno prebivalstvo je za nekaj narastlo. Gotova kmetiška okrožja so imela na vsakih 100 rojstev do 143 smrtnih slučajev. Če bi ne bilo v tem času porastka na prebivalstvu v mestih, bi njeno skupno prebivalstvo kazalo namesto porastka, nazadovanje. Z ozirom na prebivalstvo, je stala Francija na enem mestu; v politiki pa ima svoje ambicije, ki gredo za tem, da obvlada svet. V tem je Francija izreden vzor starca, ki poskuša ostati žilav in mlad.
Gospodarsko spada Francija v 19. stoletje, vzlic temu se ponaša, koketira, vpije in gestikulira. Njena želja je gospodovati nad Evropo, delati denar v Afriki in odstraniti Nemčijo in Rusijo, v kolikor sta ji nevarni kot gospodarski tekmovalki. Njen primankljaj za bodoče leto je ena miljarda 625 miljonov frankov, vzlic temu govori, kakor da hoče ohraniti svojo pozicijo ne le kar se tiče največje armade v Evropi, ampak želi imeti največjo mornarico!
V Parizu je Napoleonov grob; za njegovim grobom pa je muzej, v katerem se nahaja velikansko število zastav vseh vrst, regalij in drugih znakov. Med drugimi rečmi je tudi mnogo slik iz francoskih bitk, preko 1000 let starih, in pod vsako sliko je napis: "Dobljena po Francozih." Niti ene bitke ni, pod katero bi ne bilo napisano, da je ni dobila Francija. Za Napoleono-
vim grobom počivajo ostanki francoske militaristiine slave. Francozje so se vojskovali na vseh kontinenti! in na vseh morjih, in relikvije teh mogočnih činoi hranijo v svojih muzejih.
Velika Britanija je rabila Francijo za svojega policaja v Evropi, toda Francija se je obnašala, kakor da je župan mesta, ne pa policaj. Briand in Lloyd George sta se včasih pogovarjala. Njiju nazori so i vedno zelo slični in sta se razumela vedno pravilni Briand se je umikal; vodil je z Anglijo dogovore, kisi kazali, da pusti Nemčiji, naj se opomore. In ko so pi vabili Nemčijo, naj pošlje v Cannes in v Genovo svoje ga zastopnika, je stopil vmes Poincare, ki zastopa interese tistega dela Francije, ki pravi, da mora Nemčiji plačati. Kmalo v začetku tega leta so Francozje pretrgali za en čas vezi z Anglijo, ker se niso mogli zediniti kaj naj se stori. Angleži so vztrajali, da je treba priznati Rusijo, med tem ko so Francozi zahtevali, da mora Rusija plačati svoj dolg. In tako je danes situacija« deča: Francija na eni strani zahteva, da vlada Evropoi — Velika Britanija na drugi strani zahteva, da je treba postaviti Nemčijo na noge in da se da Rusiji priliko, da si opomore. Francija vztraja, da je treba .Nemčijo izstradati in jo obenem izmozgati do pogina; Ri> sijo da se pusti od zunaj — in da se ž njo vendar obračuna.
V knjigi,ki jo je spisal pred kratkem James Harvey Robinson z naslovom "Zmešano v formaciji", sem našel sledečo izjavo: "Vsak drug kot splošen mir, je sedaj nemogoč; nobene prosperitete brez splošne prt-speritete."
Kaj hoče Francija?
Mir hoče; natvezen mir od ene strani sveta napram drugi strani; blagostanje hoče Francija in mizerijoa njene evropske tekmovalce. Rusijo želi videti v mizeri-ji — istotako Nemčijo. Načrta za splošen mir nima ii ga ne bo imela tako dolgo, dokler smatra sama sebe a boljšo kot ostale ljudi na svetu. Živeča gospodarsko j 19. stoletju, a mednarodno militaristično po Napoleonovih nazorih, sanja Francija še vedno sanje o svetovni nadvladi, vzlic temu, da bi morala to idejo opustiti, ko je padel Napoleon. Francija zahteva nekaj, kar bi bilo mogoče pred 2000 leti — to, kar nemore danes doseči noben narod, kajti medsebojne vezi so danes tako medodvisne, da pomeni uničenje ene dežele trde čase za vse druge dežele.
Toda Francija misli, da je svet Francija, in danes je Francija tukaj kot največja nevarnost svetovnemu miru. Na poti je miru v Washingtonu; na dan prihaja s svojim gospodarskim individualizmom in z domišljijo svetovnega gospodstva. Anglija, mnogo pametnejša, pravi ne; sodelovanje prihaja, in angleški državniki vidijo to sodelovanje. Toda Francozi so živeli predolgo svoje provincionalno življenje; ostali so v Franciji, med tem ko je bil ostali svet na potovanju. Pri te« mislim na francoski vladajoči razred.
V Franciji je še en drug element — revolucionarni proletariat s svojo revolucionarno zgodovino. Upati je torej, da bomo imeli jutri v Franciji novo situacijo,V Franciji morajo priti od strani tega proletariata pro testi. Francosko delavstvo dela manj in govori več koti pa delavci Nemčije in Anglije; toda v Franciji je proletariat, s katerim je treba računati — in to je dtj ment, na katerega se upirajo naše oči.
Če bo Francija nadaljevala svojo sedanjo pot brn ovir, ji napredek ne bo zagotovljen niti za ped. In te se ji posreči vzdržati to pot, bo to na kvar vsemu svetu. Ljudstvo je začelo spoznavati, da mora biti mir I svetovni mir, in blagostanje svetovno blagostanje. Prevel —č.
Prerojenje.
Ivan Molek.
' Jože Grebene se vrača domov.
Dolga je bila njegova pot. Pol življenja je hodil po svetu. Šel je z doma mlad fant — v resnici je bil ie mož; vrača se mož, a zdi se mu, da je starec. Glej jih,znane kraje! Pozdravljajo ga hribi in doline, potok t kotlini, vasi na rebrih — in on jim odzdravlja. To so še njegovi edini znanci. Jože srečava ljudi, toda ljud-ešo tujci in on je njim tujec. Ali Jože ne gleda ljudi. Naj gredo mimo nepoznani!
Težka je njegova pot. Čim bližje je rodno mesto, težja je pot. Kakor da bi gazil debel sneg ali se vlekel skozi goščavo . . . Kot da se je odtrgala velika skala vrh hriba in se privalila nanj, tako nekaj težkega mu je leglo na dušo.
* * *
Počasna je njegova pot. Ko je bil še tako daleč slran, se mu je zdelo, da je že blizu — a zdaj, ko je še par ovinkov, se mu dozdeva, da je še dni hoda.
Baš tako je bilo tedaj, ko je pustil dom za seboj. To je bilo že davno, a tako živo je pred njim, kakor ta je bilo včeraj ali morda pred eno uro. Takrat še nihil tujec; imel je dosti znancev in nekaj prijateljev ter—morda — eno ali dve prijateljici. Ampak odhajal je tujec iz rodne hiše. Njegov oče ga ni poznal — ni ja mogel, ne hotel poznati. Njuni poti sta bili stotisoč milj narazen. Jože je bil prepričan, da je že izmlada krenil na pravo pot, toda njegov oče je obsodil to pot kot krivo in pogubljenjsko ter ga proklel. Se danes dobro sliši njegove besede: — Moj sin nisi več! Ne maram biti več tvoj očel Pojdi od mene, zgubljenec, /zatajnik moje vere in ruši-telj božjega miru, pojdi! — Ne prikaži se več!
Sin je molčal. Oče ima pravico misliti in verjeti, kar hoče. Jože ni odgovoril. Oče ima pravico spoditi ga iz hišice, katero si je sam sezidal. Strašen je bil njegov oče v tistem hipu. Divje je gledal in hropel. Njegove besede so bile pretrgane, kakor da jih je vlekel in trgal iz srca; njegov glas je bil hripav. Tak je bil njegov oče.
Jože je pobral cape in utrnil solzo. Obrnil se je ia pogledal očeta. Bil je njegov roditelj in ga je ljubil kljub vsemu. Zakaj bi ga sovražil? Mar zato, ker je nezaveden in nedostopen novim idejam? Ne, ne! Pozdravljen, dragi oče!
* * *
Danes se vrača k njemu. Zato je tako dolga, težka in počasna njegova pot. Dvajset let ga ni videl, ne slišalo njem. Ali še živi? Težko. In če živi, ali ga sprejme kot sina ali kot tujca, katerega je spodil z doma? Zato je težka njegova misel kakor skala.
Počasi se pomiče noga, sklonjen je hrbet. Glej, zadnji ovinek! Rodno mesto leži pred njim. Kako se blišče rdeče strehe v rosnosvežem spomladanskem ju-tru 1 Kakor mladenka, ki je čakala — zvesta — svoje-ga dragega, mu prihaja rojstni kraj nasproti! No, pa pozdravljeno rodno gnezdice! Vse je nekam praznično. Kaj je danes? Med hišami je. Tupatam ga pozdravi stara znanka, drugače je vse novo, vse tuje. Tudi hiše so se ostarale in nove so se rodile. Toda kraj je njegov. In vse tako praznično, vse veselo — kaj je danes?
Čuj, godba v daljavi! Jože Grebene posluša in srce mu zatriplje burno.
Marseljeza!
* * *
Da je mogel tako pozabiti! Težka misel, ki ga je vlekla, je kriva, da se ni spomnil, čeprav je vedel.
Prvi maj! —
Saj je vendar sklenil, da se vrne na delavski praznik. Svečan povratek! Prvega maja je hotel biti doma, čeprav tujec. In zdaj «ga pozdravlja . . .
Jože ni več tujec. Mogočna pesem je tako domača .. . Kakor pero je prožna noga. Odvalila se je skala . . . Jože koraka lahko in pokoncu. Ne, on dirja, teče. Bližje in bližje so glasovi godbe in pesmi. Pred njim in za njim se vali množica: tujci v rojstnem mestu, a on se jim smehlja. Delavci so. Pozdravljeni, bratje!
Na prvem vogalu. Gneča. Zdaj je godba tu! Po cesti priplapola rdeči prapor; za njim je videti drugega in tam zadej je tretji. Pozdravljen prapor, znak delavčevega vstajenja! Kolikokrat ga je nosil Jože v tujini — zakaj v tujini? Saj ni tujine! Kjer je rdeči prapor, kjer so zavedni delavci, tam je domovina!
Kviško srca! — Ali naj stoji in gleda? Ne! Jože Grebene ni nevtralna, gledajoča masa, on je bojevnik že izmlada. Zato v vrsto bratov! V naslednjem hipu je že korakal poleg starca, ki je nosil rdečo zastavo. Težka je bila zastava, ali stari delavec jo je krepko držal in klecal dalje. Znova je zaigrala godba bojna proletar-sko pesem in znova so grmeli glasovi:
"Vstanite bratje urno, smelo!"
Povorka je zavila na vrt, kjer je bil pripravljen govorniški oder. Ni mu znan ta vrt. Takrat ga še ni bilo, ko je bil on doma. Jože se ozira po obrazih. Nikogar ne pozna. Pa kaj" bi! — Ali za hip se je vrnil svinec v noge in tegoba v srce. Kje je oče? Očeta ni tul Ali je še živ? . . .
Urnebesni klici. Splošna svečanost. Praporji in sodrugi se strnejo okrog odra. Godba igra. Jože se zgane — in zopet je odpadlo breme. Mučna misel je zbežala. Drži se starca, ki je še držal prapor. Delavci ga obkole.
—	Dobro, dobro, sodrug Grebene! Živel naš stari Matija! Krepko si ga nesel, čvrsta, stara kost!
Starček se zareži in si briše potno čelo. Malo je še sivih las na temenu; mokri so sivi brki in lice je nagubano nalik usnju starega čevlja.
—	Ali ga sem? E, še ga bom nosil, še!
Jože gleda, gleda in ustnice mu trepečejo. Ali ni slišal znan glas? — Zdaj šele je videl starca in se zagledal v znane poteze. Ali je mogoče? Starec je nosil rdeči prapor in on je korakal ž njim! — Ali je mogoče?
Jože gleda starca, ustnice se mu skrivijo in po licih se udereta dva potoka vročih solz.
—- Oče, oče!
Starec se zgane. Oči se zabliskajo in pod sivimi brki se pokaže rupa. Da, to je Jože!
—	Jože, sin moj, odpusti mi, saj sem vedel, da se vrneš! Na veliki dan se imaš vrniti . . . Prvega maja ...
Dvoje src se je strnilo, dvoje mladih src . . .
Nad očetom in sinom je pa grmela pesem . . .
Žena in socialistično gibanje.
Živimo v dobi socialnih preobratov. V vseh družabnih plasteh se opaža nekaka nervoznost in nepo-koj, označujoča temeljite in radikalne spremembe. Pred nami vstaja vprašanje za vprašanjem, ki bi morala biti predmet disikuzijam na sejah socialističnih klubov in vzbuditi zanimanje vsakega sodruga. Eno izmed važnih vprašanj je vprašanje, ki se bavi s stališčem žene napram našemu gibanju.
Bili so časi, ko se je štelo ženo za manj vredno bitje. Vse kar je 'bilo izven ozkih sten njenega doma in ni bilo tesno združeno s hišnimi opravki se je smatralo kot stvari, za katere se žena ne bi smela brigati. Zatrjevalo se je, da je ženi že naravno določena usoda matere, katere delavnost je omejena na njen dom. Ako se je v tistih časih našel kak zagovornik ženske enakopravnosti, je postal predmet, ki se ga je smešilo in preziralo.
V zadnjem desetletju se je veliko spremenilo. Le skrajno omejen človek more danes trditi, da je žena v primeri z možkim inferiorno bitje. Mnogo držav je sprejelo žensko volilno pravico. Ženske imajo dostop v visoke šole, kjer se usposobljajo za poklice, ki so bili zanje pred par desetletji nedostopni. Ženske se nastavlja v uradih in tovarnah; na vseh poljih industrije ženske uspešno tekmujejo z možkimi.
Socialisti so se zavedali važnosti ženske enakopravnosti davno prej kot druge stranke. Socialisti so bili prvi, ki so se zavzeli za popolno enakopravnost žensik; bili so prvi, ki so proglasili osvoboditev žensk izpod vsake oblike zatiranja in odvisnosti. Socialisti so vedno povdarjali, da je osvoboditev človeštva nemogoča brez ženske enakopravnosti in neodvisnosti.
Devetnajsti dostavek k ustavi Zedinjenih držav je dal ženskam volilno pravico. Bilo je treba mnogo bojev in žrtev, da se je to doseglo. Vsako važno gibanje za večje pravice in svobodo pomeni boje in žrtve. Brez teh ni napredka in ne svobode. Ljudi, ki stoje na čelu naprednih gibanj, se navadno ne plačuje z denarjem in slavo, pač pa z zasmehovanjem in preziranjein.
Ženske imajo sedaj volilno pravico. To pomeni velik korak k napredku. Ženska volilna pravica jih postavlja v tem oziru enakopravne z možkimi. Splošna volilna pravica nam je jamčena v ustavi Združenih držav, kljub temu smo še daleč do prave enakopravnosti. Da jo dosežemo, se moramo politično izobraziti. Glasovnica v rokah politično izobraženih ljudi je v boju za človeške pravice močno orodje, v rokah neizkušenih in nevednih postane orodje reakcije. Naša dolžnost, je da te množice, ki se dajo slepo voditi od profesionalnih političarjev, izobrazimo, da ne bodo orodje reakcionarjev. To dolžnost bomo vršili najbolje, ako pridobimo ženske za socialistično gibanje.
Večkrat naletimo na "modre" može, ki nam pripovedujejo, da je ženska nedostopna politični izobrazbi. Ti možje pač nikdar ne pomislijo, da niso sami nič boljši, če ne slabši. Mi ne moremo pričakovati od žensk, da bi takoj razumele važnost volilne pravice, ko je niti ne razume večina možkih, dasiravno bi se tega lahko že davno naučili.
Ako hočemo, da bo ženska znala rabiti moč, ki je zapopadena v volilni pravici, se moramo poglobiti v njen položaj in psihologijo. Le v redkih slučajih bo mož diskuziral politična vprašanja s svojo ženo na način, da bi ga ona razumela. Navadno je mož mnenja,
da njegovi nameni in cilji ne bi smeli brigati njegovi žene. On niti ne poskuša, da bi jo poučil. "Ti tega m razumeš," se navadno glasi odgovor, če ga žena po-vprašuje o teh zadevah. Ta nesporazum daje povodi mnogim prepirom med možem in ženo, ki imajo izvor v razlikah verskega ali političnega prepričanja. |
Da ljudje ne znajo uporabljati volilne pravice, ji iskati vzroka v razredni nezavednosti. Dočim so imeli inožki dovolj prilike doseči politično izobrazbo, seji ženslke popolnoma zanemarjalo. Zapostavljalo se ji je tudi na drugih poljih izobrazbe. Izobrazba žensk, posebno v takcvzvanih boljših družbah, se je bavila edino z razvojem raznih čustev. Razvoj raznih sentimea-tov, vzbujenih umetnim potom pa pomnožuje nervoi-nost in druge živčne neprilike. Nič ne more biti sla^ šega kot taka izobrazba. Izobraževanje žensk, kakor tudi možkih, bi se moralo razvijati v smeri, ki bi vodila k realnemu spoznavanju življenja. Za izobrazbo delavskih žen se pa sploh ni nihče brigal. Ni čuda, Ji je mnogo delavskih žen podvrženih raznovrstnim rožam in supersticijam; ni čuda, da postanejo lahki žrtve v rokah .verskih in drugih sleparjev. Možki si večkrat pritožujejo radi teh dejstev, toda store ma« ali pa nič, da bi se to spremenilo.
Ako bi možki vedeli in znali pojasniti, da so m krščanske religije bile in so še sovražne ženskam, ki one kmalu prenehale biti orodje v rokah duhovnov Vse krščanske religije so obdolžile ženo kot povzročiteljico vsega gorja v tej "solzni" dolini. V bibliji sli rega zakona najdemo o ženi zasramovanja, katera bi se danes ne upal čitati noben duhovnik v dostojni družbi, Mnogi cerkveni očetje, katere se danes časti kot svetnike, so smatrali žensko za zelo nizkotno bitje. Krščanstvo uči, da je žena nečista. Mnogo žensk je zgoreli na grmadah, ker jih je "nezmotljiva" mati cerkev pro-glxsila za čarovnice. Poučujmo ženske o teh stvareh: povejmo jim, da se je cerkev vedno upirala reformam, ki so stremile za tem, da se ženski priznajo pravi«; ,ki jih kot mati zasluži. Ako to storimo, bodo začeli razpadati vezi, s katerimi je cerkev ovila razum de lavske žene.
Zgodovina ne zaznamuje niti enega pomembneji feibanja, kjer bi ne igrale ženske velike vloge. KljuJ Itemu, da se je njih izobrazba zanemarjala, kljub temi, da so imele le malo prilike pokazati njih zmožnosti jiam zgodovina prikazuje ženske, ki niso, kar se inte-Jekta tiče, zaostajale za možkim. Kdo še ni slišali Korneliji in njenih sinih? Kornelija je bila, ki jevzg^ jila svoja sinova, da sta postala upornika in zagovor nika ljudskih pravic v korumpirani rimski republiki Shakespeare, o katerem se trdi, da je poznal ženski dušo bolje kot vsak drug pisatelj, je ustvaril v svoji igrah nesmrtne ženske karakterje. Njegova Portia, Det demona, Ophelia in druge stoje kot izklesani spomeniki ženskih čednosti. Svetovna literatura pozna le milo del, ki razkrivajo tako globoko misli in psihologiji človeške duše kot dela George Eliot, slavne angleške pisateljice. V današnjem času najdemo ženske u znanstvenem polju. Ženski se moramo zahvaliti za a-najdbo radija, za iznajdbo, ki se po pravici smatra a eno izmed najvažnejših. Ali moramo vpričo teh dolu zov ženske inteligentnosti trditi, da je ženska inferiof no bitje?
Ako hočemo žensko poučiti o vrednosti volil«
pravice, se moramo sami učiti. Vsaka stvar potrebuje gotov čas do dozoritve. Žensko vzgojo se je vedno zanemarjalo; zato ne moremo pričakovati od njih, da bi kar naenkrat delale čudeže. Poglobiti se moramo v njih položaj; pronajti moramo vzroke in okolščine in potem soditi. Ako to storimo, se nam bodo oči odprle in spoznali bomo, da tudi možki navsezadnje nismo tako modri, kot se nam dozdeva.
Kadar se bomo izobrazili v rabi volilne pravice, tedaj bo pričetek nove dobe. Odprla se bo nova pot, ki bo vodila do večjega soglasja in sporazuma. Sledila bo izmenjava idej in medsebojnega poučevanja. Razlike, ki se porajajo iz neznanja bodo izginile. Žena bo podpirala moža v njegovem prizadevanju, mesto da ga
ovira. Delo v korist družbe, katero je tesno združeno z blagosatnjem posameznika, bo povzdignilo moža in ženo do stopnje, o kateri danes niti ne sanjamo. Borba za košček kruha, katera danes uničuje na tisoče življenj in talentov, bo izginila. Namesto materialne borbe, bo nastopilo tekmovanje razuma in misli. Žene, posebno žene delavcev, so poklicane, da skupno z mož-kimi pripravljajo pot k osvoboditvi, V borbi za boljšo bodočnost potrebujemo kooperacije. Nihče se ne sme izgovarjati in podcenjevati svoje moči. Dolžnost mož-kih je, da poučavajo ženske in skušajo ovreči njih predsodke. V boju za napredek moramo strniti vso našo moč in naš razum, da nam čimpreje zašije boljša doba — doba Socializma.	—s.
Franc Tratnik:	Zločin.
«
SEMINTJA.
Prvi maj 1922. — Od demonstracij na delo. — Obnavljanje delavskih vrst. — Zavezniki premogarjev. — Zakaj jih Gompers o pristranosti sodišč. — Genovska konferenca.
•	v O
ni vec-
Povsod, kamor je prodrla socialistična misel, se bo praznoval prvi Maj, simbol delavskega vstajenja, ki pomeni vstajenje vsega človeštva. Na Japonskem, v Indiji, na Kitajskem, v Afriki, Avstraliji in povsod drugod bodo manifestirale množice za mednarodno bratstvo in za družbo pravičnosti. Toda letošnje manifestacije se bodo razlikovale od prejšnjih, posebno onih pred vojno.
* * *
V Franciji bo - delavstvo demonstriralo proti vladi, ki je danes razun japonske najreakcioarnejša, mili-taristična in imperialistična vlada. Da je francoska vlada taka kakor je, je krivda večine francoskega ljudstva, pri kateremu ima ta vlada oporo. Francosko delavstvo ni brezmožen element. Ono predstavlja silo, ki pa je danes razrahljana in zato se počuti francoski imperializem toliko varnejši. Letošnji prvi maj se praznuje v znamenju zedinjevanja delavske fronte. Tudi po prvem maju naj delavstvo vsake dežele skrbi, da pride
čim prej do strnjenja delavskih vrst.
* * *
Ruski proletariat opušča pompozne demonstracije, kajti sovjetska Rusija je prišla iz civilne vojne, blokade in oboroženih vpadov zmagovita in sedaj se nahaja na novem bojišču — bojišču dela, na polju ekonomske rekonstrukcije. Predno bo Rusija za silo uredila svoje gospodarsko življenje, bo vzelo par let. Predno bo mogoče deželo izvleči iz gospodarske zaostalosti, bo vzelo par desetletij. V prvih dnevih revolucije je sanjalo o sreči, ki je baje že na pragu, nekaj miljonov ljudi v Rusiji. Lenin je dejal, da so v preobratih taki sanjači potrebni, kajti če bi njih ne bilo, bi se revolucija ne bila vzdržala. Nobeni preobrati ne prinašajo sreče čez noč. To razočara sanjače, toda preobrat je bil izvršen, carizmu so popolnoma izpodkopana tla, in rekonstrukcijo Rusije morajo voditi naprej ljudje, ki znajo misliti. Taki ljudje vodijo danes Rusijo iz ekonomske desorganizacije po načinih, ki vodijo k dobrim rezultatom. Pri tem vpotrebljavajo marsikak korak, marsikateri način, katerega so pred letom dni obsojali. Ekstremistom je treba dati priliko delati in imeti odgovornost za delo. Samo kritizirati ni težko. * * *
Proletarijat v Nemčiji, v Nemški Avstriji in v Če-hoslovakiji praznuje letošnji prvi maj precej drugače kakor leta 1913. Takrat je še protestiral proti vladam Hohenzollernov in Habsburžanov. Sedaj imajo v Nemčiji, Avstriji in Čehoslovakiji vlade "po volji ljudstva" brez vladarjev "po milosti božji". Demonstracije proti vladam se še vseeno vrše, ampak za inteligentno delavstvo je sedaj važnejše vzgajati mase in jih v vsposob-ljati za novi družabni red. Delavstvo je danes sila, mnogo večja, kakor je bilo leta 1914 ali preje. V marsi-kaki deželi bi danes lahko vladalo delavstvo, če bi bilo bolj zrelo, bolj sposobno za vladanje. Toda delavstvo
je vsa leta doslej le protestiralo in kritiziralo, „___
in vladati pa se šele uči. Tudi doslej je gradilo, toil pri tem delu ga je vodila buržvazija. Grajenje je bik nji v korist.
* * *
Poljska, Jugoslavija in Romunija spadajo med na-zadn jaške dežele, nazadnjaške v vseh ozirih. Poljska ji med njimi še najnaprednejša. Delavsko gibanje v vsek treh je razrahljano kakor v nobeni drugi večji evropski deželi razun na Ogrskem. Nezadovoljne mase so bile prav v teh deželah najrevolucionarnejše-, toda sami nezadovoljnost še ne zadostuje. Nezadovoljni Mačeto ci, hrvatski seljaki in Črnogorci ne morejo izvesti s» cijalne revolucije. Pod firmo "komunizma" se je zbralo v Jugoslaviji vse, kar je bilo skrajno nezadovoljnega, pa je želelo preobrat, bodisi kakršen koli. Mesto sedanjega režima v Jugoslaviji se je dogodil preobrat v šibkem delavskem gibanju nove države. Val nezado-voljnežev je bil močan in vladajoči elementi so c znali obrnili v škodo delavstvu. Iz razbitih kosov danes v Jugoslaviji obnavlja delavsko gibanje, prena-peteži z levice pa nadaljujejo z razdiranjem.-Socialistično gibanje v Jugoslaviji rabi poleg vsega tudi nekoliko prečiščenja, rabi več praktičnih delavčevi
manj političnih mešetarjev. Vse to pride ob času. * * »
Med dežele, v katerih je socialistično gibanje i_ slabo razvito, spada tudi republika ameriškega dolarji Prvi maj 1922 je našel ameriško delavstvo razdvojeni kakor je bilo; razne narodnostne frakcije, vsaka s svojo psihologijo, prinešene iz Evrope, se mrcvarijo med seboj, ameriško delavstvo pa je indiferentno, krivdo d slabe čase pa vali na inozemske delavce. Kljub tem« stanju se je duh socializma zelo razširil med ameriškim proletarijatom. Dežela je pričela dozorevati za jako delavsko politično gibanje. Pogoji za uspehe so dani. Treba je le strnjenje sil tistega dela ameriškega delavstva, ki razume razredni boj in ki pozna znanstveni socializem. Kakor hitro se to zgodi, bomo v par letih imeli mogočno stranko proletarcev, ki bo vodili to deželo v socialistični družabni red. V tem letu bo mo na polju reorganiziranja naših vrst imeli marsikak zanimiv dogodek. Vsi bodo vodili k enemu spoznanju: Da je združenje naših sil neobhodno potrebno za dosego uspehov v boju s kapitalizmom. Delavstvo i drugih deželah potrebuje naše pomoči. Ruski proletarijat se ne more boriti proti ameriškemu kapitalizmu, niti ne proletarijat nobene druge dežele. In mednarodni kapitalizem ima danes svojo glavno oporo i ameriški finančni aristokraciji. Lomilci fraz pozabljajo, da je naše bojišče tukaj, pa opajajo svoje avdi-jence z velikanskimi uspehi proletarijata v drugI deželah, katere je dosegel v par urah, dasi jih ni. To je napačna propaganda in je škodljiva delavstvu te
dežele in delavstvu vseh drugih dežel.
* * *
Premogarska stavka se nadaljuje. Na strani premogarjev je le tisto ameriško delavstvo, ki je razredno zavedno, in pa nekaj takozvanih delavskih prijateljev v senatu in kongresu. Resnični prijatelj premogarjei v kongresu je socialistični zastopnik Meyer London; toda on je edini, ki reprezentira delavske interese, Di jih ni več, je krivo delavstvo samo, med njimi tui premogarji. Zato se dogaja, da ima v svojih bojih pro ti trustjanom obrnjene proti sebi javne avtoritete,« dišča in oboroženo silo. Vse te institucije bi bile lab--] ko pod kontrolo delavstva, ako bi si znalo osvojiti | litično moč.
Stari Gompers, ki je bil pred par dnevi zaslišan pred Lockwoodovim odborom v New Yorku, je kritiziral sodišča, ker v svojih razsodbah vedno dajejo prednost kapitalu in zapostavljajo delavstvo. Samuel Unter-myer ga je vprašal, kako je prišel na tako revolucionarno idejo in Gompers je na to vprašanje protestiral, češ, da ne pusti, da bi se njegovo govorjenje smatralo la revolucionarno. Pojasnjeval je, da ni radikalec in ia ne širi revolucionarnih teorij. To ve tudi Unter-myer. Kritizirati ameriška sodišča in druge javne »stanove pomeni delovati za strmoglavljenje konstitu-cionalne vlade — v jeziku denarnih interesov. V tem oziru je Amerika zelo zelo nazadnjaška dežela in da je taka, je v veliki meri kriv Gompers in Ameriška delavska Federacija. Kadar bo članstvo te federacije mislilo drugače kakor danes -— danes večina delavstva sploh nič ne misli — bodo Gompersi nemogoči v delavskemu gibanju, pa tudi sodišča bodo drugačna. A-me riške delavske strokovne organizacije potrebujejo I temeljite reforme. Organična vez md njimi mora postati tesnejša. Na političnem, kakor na industrialnem polju mora delavski razred nastopati kot solidarna enota potom svoje organizacije za svoje interese. V j tem boju mora ponuditi bratsko roko ameriškim farmarjem, katerih ogromna večina čuti kapitalistično izkoriščanje ravno tako kakor industrialno delavstvo.
m
* » *
Ekonomska konferenca v Genovi, ki rešuje proble-! me zavožene Evrope, še ni našla steze v obljubljeno deželo. Zastopniki Rusije in Nemčije, zbrani v Genovi, so sklenili trgovsko in deloma politično pogodbo, li je povzročila veliko razburjenje v taboru diploma-tije velike in male antante. Nemci in Rusi so se sporazumeli, da je treba izbrisati prošlost, preklicati stare pogodbe med Romanovci in Hohenzollernci, pa pri-[ četi z nova. To ni bilo po godu francoski diplomaciji, niti angleški. Obojim so sekundirali zastopniki male antante. Toda pogodba je ostala v veljavi. V Parizu, ki gledajo na vse stvari z militarističnimi očmi, vidijo v tej pogodbi militaristično zvezo med Nemčijo in Rusijo, V resnici pomeni pogodba poskus kooperirati na polju gospodarske obnove Nemčije in Rusije v korist obeh dežel — na podlagi profita. Hitra gospodarska obnova Rusije je odvisna od kapitalizma. Kapitalizem ji je pripravljen pomagati, ako se mu garantira dovoljne dobičke in varnost za njegova podvzetja v Rusiji.
* * *
Kapitalistično časopisje piše, da sovjetska Rusija vedno bolj opušča komunistično politiko in daje koncesije kapitalizmu. Radikalno časopisje pripoveduje o
velikanskih ruskih uspehih v Genovi. Uspehov, velikanskih uspehov ne bodo v Genovi dosegli ne eni ni drugi. Rusija bo najbrž plačala miljarde rubljev Franciji, kateri si je izposodil od nje carski režim. Francija pa bo priznala sovjetsko vlado. Rusija bo odško-dovala inozemske kapitaliste za zaplenjeno lastnino, ki so jo lastovali v Rusiji pred revolucijo. Drug drugemu bodo dajali koncesije, ker je to edini način, če se hoče priti do ekonomske kooperacije med Rusijo in ostalimi deželami. V začetku so trdilu v Parizu, Londonu in Washingtonu, da ne bodo nikdar priznali vlade "krvnikov" v Moskvi. Moskva je odgovarjala, da ne bo nikdar plačala dolgov, ki jih je napravila carjeva vlada. Absolutne zmage ni na nobeni strani, kakor ne absolutnega poraza. Zato so kompromisi potrebni, če se hoče priti vsaj do delne kooperacije. Delavstvo ima priliko, da se marsikaj nauči iz raznih konferenc, iz dogodkov, ki se vrše skozi zadnja leta. Ekonomski sistem polagoma dozoreva za prehod v socialistični družabni red. Za ta prehod pa mora sorazmerno dozorevati tudi delavstvo. V ta namen se mora učiti in zopet učiti.
Kovači sreče.
Frank S. Tauchar.
Krasen dan, poln očarljivosti, se je razlil po vršičkih bližnjih holmcev in solnce je že zlatilo vrhove daljnih gora. Prijetno šuštenje mladega listja, ki ga je bilo skoraj polovico še v popkih, je delalo prijetno, tajinstveno melodijo, ter tako saj deloma motilo sladko tišino svežeduhtečega gozda.
Pod drevesi se sprehaja Delan, konstrukcionist, spoznavalec-filozof, ki si je dal nalogo, da iztrebi izmed ljudstva vsa nevidna zla, ki so takorekoč temelj ponesrečenega poizkušanja priboriti enakost, pravico in zadovoljno življenje proletarskemu ljudstvu širom sveta. Pred lijegovimi očmi so se vrstile slike zemeljskih dram in tragedij, kot bi sedel v gledališču permanentno premikajočih slik. Vposlil je vso znanost in vedo, ki je plod neutrudljivega dela sedaj živečih in že strohnelih znanstvenikov. Ko je tako prešel skozi ves proces do tega lepega dne, ter gledal kras prirode krog sebe in kulturo na tako visoki stopinji, je veselo priznal, da tu ne more biti več višjih in nižjih, ker spoznanje in veda je tukaj, zato vse te primitivnosti avtomatično odpadejo. Nekateri paraziti se še — bolj teoretično, dasi začasno še v praksi — držijo na grbi drugih, ki pa postaja vsak dan bolj opolzka.
Danes ima govoriti na demonstracijskem shodu, kjer se bo propagiralo vprid bratske zveze narodov vsega sveta. Ve, da ima ta ideja veliko večino med delavstvom vseh strok, krvavosmrtne nasprotnike pa med aristokracijo in njenih priveskih. To vprašanje je prišlo tako v ospredje, da sta se oba razreda zedinila za javno debato; in ker ga je njegova stranka izvolila principijelnim govornikom, se pripravlja, da bo argumente nasprotnikov temeljito pobil. Vse je pretehtal tako, da bo na zavita vprašanja značilno odgovoril in nasprotnike pred ljudstvom strahovito osmešil. S svojimi izvajanji bo nasprotne debatarje pripravil, da bodo ravno tisto vprašali, na kar je on že pripravil odgovore, podprte z zgodovinskimi fakti.
Tako zatopljenega v globoke misli ga preseneti rahel šum krila, ki se je zapletlo v lešnikov grm. Temu šumu je sledilo "Ti presneto leščevje!" in še nekaj podobnih "kletvic", ki pa so prenehale ob pogledu na sredi gozda stoječega Krasana,
Priskočil je, da ji pomaga oprostiti se vej, ki so jo objemale kot desetero rok morskega oktopusa; pa se je rešila prej kot je prišel do nje.
"Ali ne veste, da se mora vsak sam rešiti vezi, v katere zaide, sicer ni nikdar rešen? In če ga kdo reši, pade hitro nazaj v past, ker še ni zrel za svobodo ..."
"Dejstvo!" ji pritrdi on živo. "In baš to je vzrok, da so se, in se še vračajo ovržene dinastije in aristokracije nazaj na krmilo. Preobrati morajo priti od spodaj; le tako bo možno položiti zdrav in trden temelj, ki bo z lahkoto držal stavbo, katere ne bo mogoče podreti vsem sovražnim viharjem, ki tulijo iz plavokrv-nih taborov. Strinjam se s teboj, sestra! Kaj pomaga če pridrvi nepričakovani hurikan, pa osvobodi zatirane iz spon sedanjega reda in justice, jim da popolno enakopravnost in svobodo v smislu modernih nazorov — in odkoraka svojo pot? . . . Malo več kot razočaranje bi jim ostalo, ki pa skoraj ni vredno žrtev kot jih ta eksperiment zahteva — kar nas pouči zgodovina s svojo trdo resnico.
"Ta naravni zakon smo spoznali in vpoštevali mi ter kovali, topili, čistili, vlivali v modele in zopet kovali fundament, na kateremu bomo gradili nov red svobode in bratske vzajemnosti."
"Da," dihne z melodičnim glasom Vesna cvetočega maja. "In da je ta važni preobrat človeštva tukaj — kajti vsa atmosfera je polna tega duha . . . bomo dokazali na današnji demonstraciji! Naše ljudstvo to čuti in dalo bo duška zadržani sili, ki se je zbirala in ja-čala v srcih delavstva od prazgodovine do danes. Ljudstvo sveta bo danes z grmečim glasom povedalo, da je s tem dnem konec razkošnemu življenju vseh pijavk in začetek tistega raja človeške družbe na zemlji, ki ga obetajo vse religije svojim dobromolznim vernikom nekje drugje šele po smrti."
Tudi ona je govornica danes — po svojem načinu ... in ni prišla v gozd z istim namenom kot on. Njej ni treba predpriprav, ker je vedno razumljiva . . . Poznata se že dolgo in se umetniško ljubita, dasi do danes nista še nikdar privatno govorila . . . Skupno delata in pripravljata podlago za mednarodno bratsko zvezo, v kateri bo en splošen jezik, eno izmenjevalno sredstvo z enako valuto po vsem svetu, centralna radio-postajanka, ki bo občevala z vsemi mesti ali kraji sveta, in tvorila nekako "vlado" ali splošni informacijski toiroj, ki bo prejemal novice od posameznih okrajev in jih sporočal vsemu svetu. Tako bo ta "vlada" priljubljena, ne pa antipatična kot so sedanje . . .
Tako se pripravljata za velepomemben dogodek in idealistično slikata sistem, ki ima biti v novi družbi.
"Ni li fizični raj krog naju, ter duševni pokoj in
radost v srcih ob misli, da se bližamo cilju!" je nad ljevala Vesna vsa razvneta, kot da je že na govori škem odru. "Kje, dragi moj, naj iščeva nebesa 1* popolna kot so tisočletja stari ideali izpremenjeni dejstvo, ki stoji pred nama?"
"Nikjer ni enakih tvojemu razkošnemu obj mu . . ." reče on živahno. "Tvoje svetle sence odg njajo temo, ne svetlobnih žarkov . . . Črne zastave učil kujejo baš nasprotno — zato je človeštvo ječalo v ob vih arogantnih samoprilastnikov, verujoč le kar se jii je povedalo. Nihče — izvzemši par častnih izjem -se ni upal poslužiti svojega najboljšega inštrument katerega je prejel od matere Narave popolnoma bra plačno . . . možganov, s katerimi misli, prevrača stan sisteme in gradi nove . . . kajti to je bilo greh po pri vatnih predpisih največjih svinj za samostanskimi« grajskimi zidovi."
"Jaz sem bila vedno na delu z vso mojo energiji, toda dolga doba temnih konfuzij telesnega suženjstai kjer je bilo svobodno gibanje nepoznano, je nudil zlim silam priliko, da so zatemnevale moje čiste žara prav do zadnjih časov. Toda danes, s pomočjo tvoji sovrstnikov, sem ljudstvu razumljiva. Naj čuti moji moč in vidi lepoto svobodne zemlje, ter uživa dobrot naravnih zakladov s popolnejšim zadoščenjem kot« jih do zdaj paraziti, zavedajoč se, da je to sad njih p; štenega dela." To rekši ga pogleda postrani, ker seji zopet nekam zamislil, ter po kratki pavzi še pripomni: "Izvrši tvoje današnje delo po pravem merilu, dali naša magnifikacija in veličina važnosti momenta prt čela gracijozno vplivati na vse, pa boš ekselentnoii vršil dano nalogo."
On vstane in pogleda na uro. "Bliža se čas, sestra! Še nekaj minut — in sUfi si bomo nasproti ... Mi kot nova sila prepojena s pr» vimi ideali; oni kot razbita para klavrnih spominu na razkošno in razuzdano življenje, ki je bilo vzdri ljivo le z brezvestnim tiranstvom . . .
"Ne boj se, draga. Spomin na vse to me podžge, da bom gotovo kos svoji nalogi! Pojdiva torej na otvoritev te znamenite manifestacije! Tako mi je lahkopii srcu, kot še nikdar prej pred sličnimi nastopi,,,' Odšla sta na pozorišče z iskrečimi očmi, pokoni-nimi glavami in samozavestnimi koraki.
Hrup demonstracij je dosegel gozd in veje sto-letnih hrastov so mahale v pozdrav, da je šuštelo li* je; vrhovi so se zibali semintje kot bi iskali boljšej razgleda. Sem po stezi je priskakal kratkorepi in dot gouhi zajec, ter mirno objedal zelene mladike ... J .... Zarja nove dobe zablišči na horizontu...« pred njimi se prikaže obris brezkončne poti ... I
PROLETAREC
I	UDRUŽENI
PROLETER
__Organ Srpske Sekcije Jugoslovenskog Socialističkog Saveza.
Socializam kao klasni pokret.
Dr. Živko Topalovic.
I Socijalizam je jedno moralno učenje. On je izraz težnje za najvišim stepenom pravde, za takvom jednakošču medju članovima ljudskoga društva gde če svi zajedno učestvovati na opštem poslu, ali jedan dru-|og neče izrabljivati, niti jedan drugog sebi kao oru-iljf potčinjavati. Iz sveopšteg rada, podeljenog po sposobnostima pojedinaca i potrebama društva, razumno organizovanog, tehnički savršenog, stvarača se veliko materijalno bogatstvo. Ali cilj društva ne može kiti stvaranje materijalnoga bogatstva, kao što je danas jedina društvena uloga potčinjenih klasa da stva-raju materijalno bogatstvo za vladajuče klase. Cilj jednoga visoko pravednoga i visoko moralnoga dru-ilva mora biti da svima ljudima što ga sačinjavaju da mogučnosti da se telesno i duševno razviju do največe moguče mere, da upoznaju svet i prirodu oko sebe, da protkaju život najvišim radostima što ih čista priroda i udružena kulturna zajednica pružiti mogu. Danas ioovakvoga života ne mogu da dostiču čak ni članovi tladajučih klasa, jer ih vladanje i. nerad degenerišu a širokoj masi radnoga naroda ostavljeno vrlo malo mo-jucnosti za duhovni razvitak, za život u pogodnoj pri-rodi, za kulturno usavršavanje. Više klase upotreblju-jusvoju moč i svoju vlast da svu masu nagnaju na što duži rad, i da joj ostave samo mrvice kulturnoga i slo-bodnoga života. Otuda, od kako su nastale nejednako-stiu ljudskome društvu, traje i borba za pravdu, za slo-bodu i za jednakost medju članovima društva.
Ovu borbu prihvata i Socijalizam i tek če je on dovesti do pobede. Jer Socijalizam ovu borbu praktično organizuje. Jer Socijalizam nije samo pokret moralista i društvenih dobroželatenja, nego je on još i jedna nauka, Socijalistička nauka je mučnim ispitivanjem lakona razviča ljudskoga društva otkrila, na koji se način u tome društvu vrše promene. Socijalistička nauka je otkrila da se ljudi prema svojim klasnim internima dele u klase, da se ove klase medju sobom bore i da če društvo najviše pravde i jednakosti medju ljudima nastopiti tek tada kad usavršenje tehnike da mogučnosti da se ljudi osposobe od neprestanoga rada i kad potčinjene klase budu brojno nadmočne, duhovno podignute i dobro organizovane, da se mogu oslo-boditi od političke nadmočnosti viših klasa i postepe-no organizovati novo društvo opšte svojine srestva za proizvodnju, opšte obaveze rada, samouprave u svima (ranama života, pune političke kulturne i pravne jednakosti.
Zbog ovog saznanja da se do ostvarenja društvene jednakosti može doči samo borbom potčinjenih klasa »današnjem društvu i pojavljuje se Socijalizam kao klasni pokret radničke klase. Njegov je cilj medjutim lesamo oslobodjenje radničke klase več korenito pre-
ustrojstvo svega društva koje če doneti pravu sreču i pravo oslobodjenje i protivnicima radničke klase.
Oslobodjenje društva ne može da dodje iza prostih priča kako nije lepo i kako nije pravo izrabljivati i potčinjavati sebi druge, več bi bilo pravičnije da ljudi budu jednaki. Hiljade godina čuju se takve pregovori moralista. Ali ljudi u masi svojoj ne delaju po moralnim uputima što ih čuju, nego onako kako ih gone njihovi klasni interesi. Otuda i oslobodjenje društva može biti postignuto samo iz borbe klasa, samo tada ako jedna klasa bude imala klasnoga interesa da se bori za društvenu jednakost i ako ta klasa bude do-voljno močna da se ovom svojom klasnom potreboin 11 društvu prodre, da njeno ostvarenje izdejstvuje.
U razvitku čovečanstva najzad je dostignuto vreme kad je postala jedna klasa kojoj je uspostava društva jednakosti klasna potreba i cilj borbe, klasa koja se sve više razvija, raste brojno, podiže se duhovno, osposobljava se političkom kulturom, učvrščuje se iz-gradnjom svestrane organizacije. Tako ljudsko društvo razvija u svima oblicima svoga osloboditelja kao što se i u prirodu mladunčetu uvek prethodno stvaraju svi uslovi za mogučnost samostalnoga života.
Iza pada plemstva nastupilo je društvo potpune i nevezane privatne svojine. Na selu su velika vlada-linska imanja, razbijena u bezbroj samostalnih malih gazdinstva, a u još nerazvijenim varošima preovladji-vao je sitan, samostalni zanatjija i trgovac. Ali ovo stanje brzo i naglo prolazi. U varošima se razvija ka-pitalizam, koji na mesto male zanatliske radionice podiže veliku modernu fabriku sa savršenijim načinom rada. Ova fabrika svojom konkurencijom satire ma-log zanatliju, nagoni ga da napusti svoju samostalnost i stipi kao najamnik na tudji posao u fabriku. Tako zanatlija prestaje biti sopstvenik srestava za rad i proizvodnju. On ostaje samo sa svojom golom radnom snagom. Sada se radi samo velikim mašinama, koje su svojina kapitalista. Da bi živeo, radnik prodaje svoju radnu snagu kapitalistima, radi na njegovim mašinama, za taj rad dobija toliko da živi, a sva dobit iz preduzeča pripada kapitalisti. Ovaj novi način rada i prisvajanja, kapitalizam, u kome nestaje privrede sa-mostalnosti sitnih, u kome se ogromne mase skupljaju na zajednički rad, čije plodove drugi prisvaja, sve se više širi i sve potpunije zavladjuje društvom. Broj na-jamnika, onih koji su izgubili svoju privrednu samostalnost, biva sve veči. Badinost se pribira u velike varoške centre, kuda se neprestano stiču iz malih va-roši i iz sela svi oni koji u svome radnom mestu izgube samostalnost ili ih rodni kraj ne može da hrani. Tako uporedno sa razvitkom kapitalizma i njegove moči narasta radnička klasa.
Ovaj je razvitak napredovao negde više negde ma-nje. Ali on se u modernome društvu svuda vrši. Svuda se sve potpunije razvija osnovna suprotnost, suprotnost izmedju rada i kapitala. Svuda jačaju i razvijaju se dve najvažnije klase modernoga društva, klasa kapitalistička i klasa radnička. Medju klase, zaostali sitni sop-stvenici varoši i sela lelujaju se izmedju ova dva osnovna društvena pola. Kapitalisti i radnici prethodno se bore oko duhovnoga i političkoga uticaja na sve medju klase, čiji se značaj u društvu ne sme zanemariti ma da on za pravac raz vi tka nije sudbonosan.
Moderni naučni socijalizam pojavljuje se u prvo-me redu kao teorija i praksa najamnoga proletarijata, radničke klase. On teži da duhovno osvoji najpre ovu klasu, da je učini svesnom njezinih pravih klasnih interesa. On ovu klasu odvaja u samostalne organizacije; on se za ovu klasu bori i trajno popravlja njen položaj; on ovu klasu duhovno krepi i podižc; on sa ovom
klasom osvaja mnoge privredne i političke tekoviit on ovu klasu osposobljava za mnoge upravne zadatb u društvu; on ovoj klasi uliva idealizam i saznanjei se konačno može osloboditi rada za drugoga samo! jednome višem društvenom radu, u socijalizmu. Ti najviši društveni moral postepeno prodire i onu H) su koja usled razviča društva trajno raste. Socijalistii ka nauka i socijalistički moral osposobljavaju siroi i bujnu proletersku masu da se razvije u svesnoga os boditelja društva, u nosioca svetlije budučnosti. Soq jalizam to je savez izmedju radnika, koji čini ogromi vecinu društva, izmedju nauke i najvišeg društveni* morala. Zato on i prestavlja ideal i sreču čovečanstri Zato on i može doči samo iz sveopšteg razviča: tehnit kog„ kulturnog, duhovnog i socijalnog. Svest da 9 oni na snazi najviše kulture sveta ispunjava maji manifestante dubokom radošču i dubokim idealizmom
Klič ka pravičnosti!
Ove fjoslove mi moramo sami obaviti
Eugene V. Debs.
Od onoga časa od kada sam stupio iz tamnice u Atlanti, tri stvari sam imao na umu neprekidno, i to: Glad u Rusiji;
Amnestiju za sve ratne političke utamničenike; li potrebu suglasne kooperacije izmedju onih organizacija, koje istinski i iskreno rade na ukidanju kapitalizma i uspostavljanju socijalističkog društva.
EUGENE V. DEBS.
Meni se čini da postoju obaveze izmedju sovjetske Rusije i svih ostalih radnika celog sveta i te obaveze jesu neprikosnovene. Revolucionarna svetlost, koja dolazi iz Rusije, jeste buktinja, koju mi svi gledamo sa inspiracijama u našoj borbi protiv društvenih, politi-čkih i ekonomskih sila, koje su na poslu da pritegnu okove radnome narodu.
Rusija, pogodjena bolestima in gladju, apelujc na nas, vapajem gladujučih da utišamo agonije i bolove
stradajuče dece. I ako mi ostanemo gluvi naspramovo ljudskog vapaja, koji dolazi od nejake dece i njihovi matera, onda čemo biti sukrivci u zločinu. Gotovi istom kao kada bi stajali, posmatrajuči ih gde umin imajuči u našim rukama hleb, koji bi ih mogao spasid. Mi moramo pomoči Rusiji; i to moramo pomoči situ i rukom. Rusija nama je dala nešto što nema cene. 0« je nama dala aktuelnu demonstraciji', dokle je nepri-jateljski svet zlobno čutao. Pokazali su namštaj radni narod u stanju da učini kada naumi. Rusija« že biti ranjena moinentalno. Ali mi radnici ne smew stajati po strani, gledajuči njene trzaje za hranomij bi održala dah u svom junačkome telu.
U stvari amnesti je smatram da nije potrebno nagla šavati, da je ovoj stvari potrebno boriti se da dodje na prvo mesto u mome srcu. Po neki put ja osečaj kao da sam izneverio političke krivce, koji su ostal u čeljama dok sam ja izašao na slobodu. Moje oslobf djenje iz tamnice ne daje ni senke opravdanja vladi da bi njih ma i jednog dalje zadržala. Ako su čin« niči govorili istimi, ja sam bio više kriv nego oni,i ako je koga trebalo zadržati, to je trebalo mene. Agitacija za amnestiju mora biti sve intenzivnija i propaganda u tu svrhu ima se uobličiti tako da apeluje it svakoga čoveka i ženu te da oni u srcu osete i očimi da vide največu nepravdu, koja je učinjena onoj naš brači, što su osudjeni na dug rok utamničenja saw zato, što su imali kuraži da kažu ono što osečajm prilog opšteg dobra.
U našem zahtevu amnestije mi ne smemo zabor* viti na Tomu Moony-ja i Warrena Billingsa. Ti su ljudi naša brača koji su se borili za opštu stvar i postal žrtve zločinačkih zamki koje je ikada izmislio ljudski um. Naš apel mora obuhvatiti i komuniste, koji si osudjeni upojedinim državama po kriminalnom sindH kalističkom zakonu. Kada se god učini apel za os)otw> djenje, ili se izgovori i napiše reč za stvar slobodt. apel mora obuhvatiti sve, neizpustajuči nikog.
Sada na treču i najvažniju stvar t. j. kooperacij ju i uzajamnost izmedju sviju onih snaga, koje radi za bolju civilizaciju. Sve ove organizacije če se ■ stati jednom na okup. I ako se one dobrovoljno m
sakupe u jedan organizam, one če biti na to primorane sa gvozdenom pesnicom i podkovanom čizmom kapitalizma. Ako još ima vodja ma kojih grupa, koji stoje na putu ujedinjenja, i sprečavaju prirodne impulse radnika za kooperacijom, onda te vodje imaju biti zbrisani u stranu, da ostane čist put za napredno nastopanje proletarijata.
Kroz nočnu tišinu ja čujem glasove radnika i klič ka pravičnosti, koji dolazi iz njihovih srdaca. Oni žele, i imaju odlučnu volju za ujedinjenje i da budu sku-pa, ali u pojedinim instancama izgleda prirodno, da jih uslovni uticaji drže razdvojene.
U svoje vreme mi čemo i to savladati i vide čemo ponovo ujedinjen socijalistični pokret, sposoban i oka-Ijen u naporima i i/.kustvima kroz koje smu prošli.
(15. aprila 1922.)
Sava Muzikravic:
Svetski rat i socijalizam.
Cetvorogodišnji svetski rat uzdrmao je iz osnova svetsku privredu. Pune četiri godine nekoliko deseta miliona ljudi su upravljali puškom, mitraljezom, topom i aeroplanom, umesto da upravljaju plugom, ma-šinom i ostalim tehničkim orudjima koja služe za stva-ranje privrednih dobara potrebnih društvu. Pune četiri godine su desetine miliona ljudi gubili svoju naj-bolju snagu i ostavljali svoj život na bojnim poljima, urovovima i morskim dubinama, umesto da su to vreme proveli u krugu svoje porodice i svojih prijatelja, »svome umnom i materijalnom usavršavanju. Kapita-listički način proizvodnje, zasnovan na klasnim su-protnostima i na nacionalnom antagonizniu, bacio je svet ustrašili požar rata. Narodi koji nisu imali ništa pomešano medju sobom i koji nisu osačali nikakvu mržnju jedni prema drugima naterani su da se uza-jamno kolju, ubijaju i tamane, a sve za račun sebičnih klasnih interesa kapitalističkih klasa dotičnih zemalja.
Takve je sudbine bio i svetski proletarijait. I on je bio žrtva sebičnih interesa kapitalističke klase, i on je svojim životima i svojom savešču morao da plati da-nak (poslednji, nadajmo se!) kapitalističkoj klasi i kapitalističkom društvenom poretku. Ni .njegova snaga, ni njegova klasna svest nisu bile dovoljno jake da spreče rat niti da učine da se on što pre završi. Šta vise ratna i šovinistička psihologija podvrgla je čak i u njegove redove, te je pored materijalnih žrtava pro-lelarijat pretrpeo u ovome ratu i moralnih žrtava.
Ali se dugo trajanje rata i žrtve koje je on tražio učinile duboke promene u radničkim redovima. Što je rat duže trajao, radnici su sve jasnije uvidjeli da oni ginu za tudji račun. I u koliko je, sa produžavanjem rata, kapitalistički društveni poredak sve više gubio kredit ne samo kod radničke klase, kod koje ga nije nikada ni imao, nego i kod ostalih siromašnih društvenih slojeva koji su do tada bili pod uticajem buržoaske ideologije, u toliko se i kod proletarijata i kod tih ostalih siromašnih društvenih slojeva pojavljivala želja da se kapitalistički poredak sruši i da se namesto njega zasnuje nov društveni poredak. Ali kako te mase nisu imale jasno gledište o putevima i metodama klasne borbe, o uslovima i mogučnostima društvenoga preobražaja; kao nisu bile prošle kroz školu socijali-znia ni zapojene socijalističkim znanjem, socijalistič-kom svešču i disciplinom, one su pošle stranputicom, udarile su putem pučeva i delimičnih pototina, umesto da svoju akeiju koordiniraju, sjedine, združe sa akci-
jom ostaloga dela radničke klase i sa akcijom radničke klase drugih zemalja.
Toj počističkoj taktici, taktici povampirenoga ba-kunizma i blankizma, odao se i jedan deo socijalističko-ga proletarijata, negde više, negde manje. Ta "nova" taktika bila inaugurisana i podržavana i moralno i ma-terijalno od strane ruskih boljševika. Njima je, radi ciljeva njihove spoljašnje politike, bilo potrebno da se izazivaju neredi i buntovi, pučevi i delimični ustanci u svima zemljama, polazeči sa iz osnova pogrešne točke gledišta da če to doneti koristi radničkoj klasi, da če je "revolucionisati" i učiniti sposobnijom da što pre pobedi kapitalističku klasu, uzme vlast u svoje ru-ke i zavede "sovjetski režim" po ruskom podobiju. Oni su anatemisali sve one socijaliste i radničke borce koji nisu usvajali tu njihovu "revolucionarnu" taktiku, klevetah su i diskreditovali u očima neobučenih i ne prosvečenih radničkih masa, i na taj način stvorili jednu nesnošljivu i zatrovanu atmosferu u redovima proletarijata. Od negdašnjih drugova po bedi i borbi postali su največi neprijatelji! Od negdašnje brače koja su se zajednički borila za bolji i pravičniji društveni ideal za socijalizam, postali su najogorčeniji protivnici! U mesto zajedničke borbe protiv kapitalizma i kapitalističke klase, oni su svoje snage trošili u uzajamnoj bratoubilačkoj borbi!
Kapitalistička klasa je umela dobro da iskoristi za svoje ciljeve ovu podvojenost proletarijata. Čim ju je prošao prvi strah od nezadovoljnih radničkih i pro-leterskih masa, ona se odmah priprava i prešla u ofen-zivu. Ona je planski i svesno radila na još večoj po-metenosti i dezorganizaciji radničke klase, slala u njene redove svoje agente, sama izazivala buntove i puče-ve, koje je posle ugušivala u radničkoj krvi. A radnici, zaslepljeni uzajamnom mržnjom i uzajamnom brato-ubilačkom borbom, išli su i nesvesno na ruku svojim klasnim neprijateljima. T tek kada je poraz radničke klase bio očevidan za svakoga, kada su i največi fana-tici u radničkim redovima postali svesni ruševina do kojih je dopao svetski radnički pokret, tek tada je bratoubilačka borba u radničkim redovima malo ublažena, i ako još ne sasvim obustavljena. Tek tada se počinje slušati več odavno zaboravljeni poklic: "Pro-leteri svih zemalja, ujedinite se!" Tek tada počinje pro-leterska truba da svira na zbor, na skupljanje svih če-stica proleterskih snaga!
Taj poklič, taj zvuk proleterske trube nisu još toliko jaki da svojom jačinom natkrile pokliče na cepa-nje i na uzajamnu bratoubilaeku borbu. Još su dosta jake razorne sile koje ometaju ujedinjenje radničke klase. Još uvek jako deluje otrov koji je ubrizgan u snažni organizam njegov. Ali su još jače snage koje delaju u pravcu potpunog ujedinjenja radničke klase. Snažni organizam njen preturiče preko glave i ovu po-slednju križu, i tada če ujedinjena i sbratimljena rad-nička klasa celoga sveta, ujedinjenom snagom i ujedi-njenim mišicama, ti poslednjoj i odlučnoj klasnoj borbi, zadati smrtan udarac kapitalističkoj klasi i njenom društvenom poretku.
Rat je najteže pogodio radničke pokrete u ekonomski nerazvijenim zemljama. Tamo je proletarijat i ina-če bio malobrojan i klasno nedovoljno prosvečen, lako podložan sitnoburžoaskoj idealogiji koja se oblačila u "revolucionarno" ruho anarhizma, sindikalizma i "komunizma." Takav je slučaj bio sa Jugoslavijom. U njoj je proleterski pokret bio još u svojim prvim po-čecima, storio se i održavao više idealoški nego što je rastao i stvarnih objektivnih uslova naše zemlje, iz su-protnosti Rada i Kapitala. Tome treba dodati još i
to da se baš tome trenutku Jugoslovenski narod, do ta-da razjedinjen i pocepan, ujedinjavao u jednu nacio-nalnu i državnu celinu, i da je nužnošču same stvari morao obuhvatiti u svoje državne granice jedan manji ali veči deo tudjega nacionalnog elementa, koji je do tada bio povlaščena, gospodareska nacija. Zbog toga je kod nas ekonomski boljševizmu, da se tako izrazimo, bio u znatnoj meri pojačan nacionalnim boljševizmom, težnjom nacionalnih manjina da putem soeijalizma, da pomočil ideala radničke klase, povrate ono stanje koje je bilo pre rata, da povrate one državne granice u ko-jima su one bile gospodareča nacija.
Zbog toga je naš t. zv. "komunistički" pokret imao u sebi manje "komunističkoga" nego čak i "komunistički" pokreta u drugim zemljama. Prave radničke i proleterske mase, koje bi bile nosioci socijalističkoga društvenoga ideala, isčezavale su prema reakcionarnim, separatističkim, klerikalnim i nacionalnim masama, koje se pod firmom "komunizma" težile ostva-renju svojih ciljeva koji nemaju ničeg zajedničkog sa ciljevima socijalističkog proletarijata. I kada je "ko-munistička" ladja, koja je punom parom plovila ni sama ne znajuči kuda, udarila u obalu i razbila se, onda su te "komunističke" mase otišle svaka u svoje jato: u klerikalce, u radičevce, u muslimansku begovsku par-tiju i t. d., a prava radnička klasa, kao ona koja je bila po strani "komunizma", tako i ona koja se u "ko-munističkoj" partiji odista borila, ili bar mislila da se bori, za socijalistički ideal, — ta prava radnička klasa ostala je da plača ceh posle "komunističkoga" brodoloma.
I buržoazija se svim besom svojim bacila na nju: rasturila je njene ekonomske organizacije, ugušila njenu štampu, oduzela joj pravo zbora i udružinja, hapsila
je i progonila kao šumsko zverinje. Radnička klas Jugoslavije, ostavljena od svih i svakoga, ostavljeii čak i od svojih "vodja" koji su joj obečali skoro osvt jenje vlasti i zavodjenje sovjetskoga raja, trpela je podnosila nadčlovečanske muke i patnje.' I doksul njene "komunističke vodje" blagovremeno sklonile i Evropu, gde im ni dlaka s glave neče nestati i gde ti moči raskošno da žive od obilne moskovske štipendije, dotle se ovde radničke mase zlopate u največoj materi jalnoj bedi i duhovnoj i moralnoj turturi. To je rezultat, to je plod akcije "komunističke" partije u nt-šoj zemlji. Ona je od našeg radničkog socijalistički! pokreta napravila ruševine i pustoš, kao kad bura, oh ja ili zemljotres prodje kroz kakav plodan predeo.
Ali kao što se iza svake oluje ili zemljotresa porušeni predao opet podigne, tako se počinje da podile i radnički pokret u našoj zemlji. Polako ali sigurno, radnička klasa se opet pokupila u svoje sindikalne organizacije, koje su osnov njene snage i njene moči,j u svoju Socijalističku Partiju Jugoslavije, koja se i svojim političkim akcijama rukovodi principima nt učnoga soeijalizma, koja se u svojim borbama koristi iskustvom pedesetegodišnje borbe radničke klase i ekonomski razvijenim zemljama, koja nikada ne gubi iz vida stvarnost, realnost i ne postavlja sebi za ne posredne zadatke ono što mora da bude plod druge, žilave i istrajne klasne borbe i dugoga i mučnoga procesa ekonomskoga razvitka današnjega društva. Socijalističku Partija Jugoslavije ima istorijsku misiju di nastavi rad socijalističkih partija naše zemlje od prt rata, da prikupi, organizuje i prosveti proleterske im-se u našoj zemlji, da ih naoruža najboljiin i najuboji-tijim oružjem u klasnoj borbi: socijalističkim, marksi-stičkim znanjem, te da ih na taj način osposobi iti
ALI STE ŽE ČLAN POLITIČNE BOJEVNE ORGANIZACIJE?
V času kapitalistične rekonstrukcije, ki se vrši v znamenju reakcije, brezdelja in terorja napram delavstvu, je vsakega napredno mislečega delavca dolžnost, da se zanima za organizacijo, ki bije boj za predrugačenje sedanje družbe — boj, ki naj prinese nam in našim zanamcem boljšo bodočnost. Brez tega boja mora ostati delavski razred izročen na milost in nemilost kapitalističnemu razredu.
Povojna zgodovina raznih takozvanih radikalnih delavskih eskapad nam je pokazala, da je politična organizacija in izobrazba najzanesljivejše bojevno sredstvo, in da so vse druge vabljive metode največkrat le past, v katero se delavstvo vjame, da ga more kapitalistični razred še laglje terorizirati.
Jugoslovanski delavci v Ameriki vrše svoje politično izobraževalno delo in te vrste boje pod okriljem
JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE,
ki je del splošne bojevne organizacije: Socialistične stranke Amerike.
Delavski razred se mora osvoboditi izpod gospodarskega suženjstva sam, ali pa ne bo nikdar osvobojen! Ta osvoboditev pa je mogoča edino potom organizacije, kjer je moč.
V te svrhe je treba ustanavljati socialistične klube, kjer jih še ni, in jih priključiti Jugoslovanski socialistični zvezi.
Pišite po navodila, kako se ustanovi socialistični klub še danes. Vse tiskovine in navodila daje tajništvo JSZ brezplačno . Pišite:
Frank Petrich, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111.

socijalizam kad to bude bilo moguče kad sami ekonomski odnosi budu to omogučavali.
Neka bi današnji Prvi Maj ujedinjenoga socijali-stiikoga proletarijata Jugoslavije, dan njegove ubojne smotre, bio snažan potstrek za prikupljanje proleter-skih snaga, za pridobijanje novih pristalica za socija-lizam, za jačanje i snaženje Socijalističke Partije i rad-nifkih sindikalnih organizacija. U koliko on to bude, toliko čemo jači i snažniji dočekati iduči Prvi Maj, a toliko eemo se više približiti svom krajnjem cilju: mlobodilučkom Socijalizmu.

Dr. Stev. Z. Ivanič:
Socijalistička revolucija.
Nikad se više i nikad se pogrešnije nije tumačio radničkoj klasi pojam socijalne revolucije nego od pojave t. zv. komunističkih partija u internacionalnom proletarijatu.
Boljševici u Rusiji, a zatim sve stranke, koje su u-svojile boljševičku teoriju i taktiku, počeli su posma-Irati revoluciju oni močima, kako su je gledali anarhisti, cije je gledište od uvek najodlučnije suzbijano u socijalističkoj internacionali. Za njih je pitanje revolucije postalo pitanje volje radničke klase.
.Oni su, naravno, uvek tvrdili da su marksisti do-kazujuči, da su se prilike i odnosi u svetu toliko izme-nili, da su svi uslovi za revoluciju ispunjeni, samo još nedostaje volje i svesti u radničke klase, pa da se ona i izvede. Za to su pak krivi zavodnjici radničke klase iizdajnici socijalizma: centrumaši i social-patrioti. Medjutim da li je baš tako?
Baš ovako njihovo gledišče pokazuje, koliko je po-grešno i daleko od istoriskog materializma njihovo po-smatranje dogadjaja i istorije.
Revolucija nije ništa drugo završna faza u evolu-limom razvitku.
Ne moramo za ovo shvatanje tražiti dokaza u biologiji, koja je puna takvih dokaza. Baš sama istorija Ijudskog društva i društvenih klasa najbolje nam dokazuje, da su revolucije u društvu dolazile tek kao za-vršetak evolucija, (tek da novom redu stvori u društ-»enom razvitku priznaju i novu formu. Buržoazija je dočepala u svoje ruke vlast tek onda, kad je več sva ekonomska moč odavno bila u njenim rukama, kad je evolucija feudalnog društva bila u svojoj završnoj fazi.
Taj proces evolutivnog razviča mora se ofoaviti i ta socialističku revoluciju. A ovaj proces zahteva po Rozi Luksemburg: 1) sve jaču anarhiju kapitalističke proizvodnje; 2) sve jače pretvaranje procesa proizvodnje u društveni proces i 3) sve jaču silu i svest proletarijata, koji predstavlja aktivnog faktora pred-stoječeg preobražaja.
Ako objektivno posmatramo stvari, mi vidimo, da se ovaj proces u današnjem društvu obavlja, ali on nije još ni izdaleka svršen, a tek završetak ovog procesa može roditi revoluciju.
Proizvodnji socijalističkoj potretoan je potpuno razvajen kapitalistički privredni organizam. Samo taj razvijem organizam može da stvori gore navedene u-slove socijalističke revolucije. Ako nema nižeg oblika proizvodnje, razvijenog do savršenstva, ne može se veštački stvoriti visi oblik. Medjutim svetski rat je ne samo zaustavio kapitalistički razvitak, nego ga je i de-zorganizovao. To ne vide samo anarho-boljševici. I lato ti nazovi komunisti izgledaju na Robinzona, koji

Naročite si delavski dnevnik
ENAKOPRAVNOST
ki ga izdaja delavska tiskarna
Ameriška Jugoslovanska
Tiskovna Družba
6418 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
Kadar potrebujete kakršnekoli tiskovine, se obrnite na našo delavsko tiskarno.

INTERNATIONAL BUILDING & LOAN ASSOCIATION
6313 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
Mednarodno Stavbinsko in Posojilno Društvo, je eno največjih Slovenskih Posojilnic v Združenih državah s premoženjem $515,000.00, ter daje Slovencem in Hrvatom iz vseh držav priliko vlagati svoje prihranke na 5% obresti, katere lahko dvignejo vsak čas.
hoče na pustom ostrvu, da stvori fabriku lokomotiva i aeroplana, a nema još ni volovskih kola.
Socijalistička revolucija ne može hiti pojedinač-na, ona ne može biti ni nacionalna. Više nego i jedna dosadanja revolucija, socijalistička revolucija ima da izmeni društveni poredak.
Dokle je ranijim revolucijama bio zadatak, da odu-zimaju ekonomsku i političku vlast od jednih klasa, da bi je ščepala u svoje ruke druga klasa, socijalistička revolucija ima da oslobodi društvo od klasa, ima da ukine osnov klasnih borbi: privatnu svojinu u proizvodnji.
Eto zašto se ova revolucija može samo internacionalno sprovesti.
Boljševici se nazivaju internacionalnim, medju-tim svi njini pokušaji su u izvodjenju nacionalnih "revolucija". I baš za to, što su takve "revolucije" sve pre nego socijalistička revolucija, baš za to svi ti njihovi pokušaji navlače na radničku klasu samo reakcionarne napade vlasnika i dezorganizaciju u proleterskim redovima i uništavanje radničkog pokreta.
iSam poklič internacionalne radničke klase sadr-ži u sebi elemente socialističke revolucije. On sam sobom kaže, da se takva revolucija može izvesti samo internacionalnom borbom ujedinjene radničke klase.
I zato u ime revolucije socialističke za današnji Prvi maj ima najznačajniju važnost poklič:
PBOLETERI SVIH ZEMALJA UJEDINITE SE!
Oružje kritike ne može, istina, da zameni kritiku oružja: materialna sila mora biti uništena material-nom šilom; ali teorija postaje materialna sila čim za-hvati mase.—Marks.
Kapitalizam, militarizam, birokratija, monarhija i crkva prazne državne kase, koje pune sirotne mase naroda otkidanjem od svoga zalogaja. — D- Tucovie.
Proleteri imaju jedan elemenat uspeha: masu. .(i masa vredi samo tada, kad je ujedinjenja organiznti-jom i vodjena ciljom koga je svesna.—Marks.
--
ROJAKOM PO AMERIKI
naznanjamo da prodajamo hiše in lote v Chicagi, kakor tudi farme v državi Illinois. Oglasite se pri nas da vam razkažemo. Kadar potrebujete postrežbe v legalnih ali pa notarskih zadevah, se obrnite na našo pisarno. Poštena postrežba in nizke cene. Da moremo vse to vršiti ceneje kot drugod, so sledeči razlogi: ker je večina odvetnikov s katerimi smo v zvezi, uslužbena v državnih in mestnih uradih; in drugič; ker nimamo nobenih stroškov z najemnino urada v mestu.
Za nas delajo sledeči zastopniki:
MARTIN LAURICH, prvi slovenski Real Estate agent, lastnik več hiš v Chicagi, izkušen v trgovini z zemljišči, stavbišči in poslopji.
JOHN BEDENCICH, prodaja posestva okoli cerkve in na zapadni strani mesta. EMANUEL GREENWALD, Odvetnik. Zastopal je več važnih sodnijskih procesov, tako v zveznih kakor tudi na drugih sodiščih. Posebno izkušen v tožbah radi obrekovanja kakor tudi žaljenja časti potom tiska. Mr. E. Greenwald govori tudi slovensko. IRA HURLEY, odvetnik v uradu okrajnega oskrbnika, zastopa vse tožbene zadeve. ASHLEY GUTHRIE, odvetnik posebno izvežban pri tožbah za odškodnino (Workmen's Compensation Laws.), in
WILLIAM B. LAURICH, notar in tolmač v pravdnih zadevah. Izvršuje tudi vse manjše
odvetniške posle. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
Slovenian Real Estate & Law Office
1900 West 22nd Place—Chicago, Illinois
TEL.: CANAL 5777
A-B-C o premogu.
Dialog med farmarjem in premogarskim baronom.
Angelo Gigliotti. — Prevel —č.
Farmar: Kaj je na tem prostoru, boss? Baron: Premogorov je. Farmar: Čegava posest je ta rov? Baron: Moja.
Farmar: Ali so vsi ti vozovi premoga tvoji? Baron: Da.
Farmar: Huh, kako dolgo si moral kopati ta premog?
Baron: Premog ne kopljem sam; vidiš ljudi, ki prihajajo iz rova? — To so moji delavci, ki kopljejo zame premog.
Farmar: Tvoji delavci? — Si jih kupil? Baron: Ne, farmar; ti ljudje so svobodni. Nihče ne more kupiti ljudi v tej deželi. Če bi jih mogel kupiti, bi postali njegovi sužnji. Faarmar: Kaj je suženj, boss?
Baron: Suženj je človek, ki mora delati gospodarja vse svoje življenje za hrano in stanovanje.
Farmar: Zakaj delajo ti ljudje tako trdo? Ali jim ogaja?
Baron: Menda ne; toda delati morajo ali pa umreti lakote.
Farmar: Ali so tvoji delavci bogati? Baron: Menda ne preveč. Farmar: Ali imajo svoja posestva? Baron: Ne verjamem.
Farmar: Ali imajo svoje avtomobile in fine obleke, da potujejo s teboj v Florido?
Baron: Težko; kajti delati morajo vedno trdo, če hočejo preživeti sebe in družino.
Farmar: Kaj pomeni življenje za nje? Baron: Well— življenje zanje pomeni jesti in oblatiti se.
Farmar: Ali ne pomeni to hrano in stanovanje? Baron: Tako nekako, da.
Farmar: Ali so torej kaj na boljem kot sužnji? Baron: Seveda so; saj so vendar svobodni. Jaz jih ne silim, naj delajo zame; če se jim plača ne zdi primerna, lahko puste ali pa zaštrajkajo, če hočejo.
Farmar: In če puste delo in zaštrajkajo, jim potem ni treba delati?
Baron: Seveda morajo delati; v tem slučaju za kakega drugega operatorja.
Farmar: In če bi zaštrajkali, ali bi jim povišal plačo?
Baron: Bi—hudiča!
Farmar: Kaj drugega bi storil zanje? Baron: Kaj bi storil zanje? Well, naznanil bi stvar mojim dobrim in jakim prijateljem ter jih prosil, naj mi pomagajo iz sitnosti.
Farmar: Kdor so ti dobri in jaki prijatelji? Baron: Kdo, misliš, da so moji dobri prijatelji? Nihče drugi ne kot državni governor, sodniki in okrožni šerifi. In če še ti ne zadostujejo, pokličem večje prijatelje iz Washingtona, D. C. Poleg tega so tudi privatne detektivske agencije, tako da imam puškarjev na razpolago. Štrajkarje dam postreljati kakor pse.
Farmar: Misliš, kakor je bilo to v W. Virginiji leta 1921?
Baron: Da, mi smo vedno pripravljeni. Farmar: In če te zapuste in se obrnejo do drugega operatorja, bodo imeli tam več kot samo jelo in obleko? Baron; Mislim, da ne.
r	:
Igralci Harmonik Pozor!
V zalogi imam prave kranjske in nemške harmonike po zmerni ceni. Torej, kdor želi nabaviti trpežno, lepo in zanesljivo harmoniko, naj se obrne za cene na spodnji naslov.
Sprejemam tudi stare harmonike v popravilo in računam po delu kakršno kdo zahteva.
Se priporoča rojakom širom Amerike.
S spoštovanjem,
JACOB CHUDOVAN
324 West Buttonwood St.
Reading, Pennsylvania.
V__
Varčevanje.
Delavec, kadar kupuješ svoje potrebščine, zapomni si vedno, kako trdo si moral delati za svoj denar, radi tega je važno, da primerjaš cene enega trgovca s cenami drugega. Vsa cent je dober, ako ga prihraniš, kajti brez centa ni dolarja. Varčevanje je prvi korak k napredku.
Spodaj podpisani imamo povprečno najnižje cene, vsled česar je priporočljivo, da kupujete vaše potrebščine pri nas. kjer boste poleg dobre postrežbe prihranili tudi nekaj centov.
Poleg grocerije imamo lepo zalogo čevljev vseh mer in za oba spola, bodisi za odrastle ali otroke. Dalje hišno posodo, železno orodje in drobnino. Naročila pohištva, kar ga nimamo na roki, se izvrše točno v desetih dneh od časa, ko se ga naroči. Dasi cene še niso normalne, so pri nas vedno nekoliko nižje kakor drugod. V zalogi imamo različnih barv Linoliuma, tiskan na platnu in na vloženem papirju kakor tudi gumasti; slednji stane $1.50 yard 6 čevljev širok.
Se vsem naj topleje priporoča
DRUŽINA ZORNIK Hermine, Pennsylvania.
Farmar: Na kakšen način se jim godi torej bolje kot sužnjem?	(
Baron: Well, oni imajo volilno pravico; oni so svobodni.
Farmar: Ali jim v slučaju bolezni plačaš zdravnika?
Baron: Ne. Kot svobodni ljudje morajo plačati vse take stroške sami.
Farmar: Kdo plača zdravnika v slučaju, da zboli suženj?
Baron: Njegov gospodar — seveda, ker nemara izgubiti posesti.
Farmar: Ali tebi ni mar izguba teh premogarjev?
Baron: Ti me malo zanimajo. Premogarjev dobim kolikor hočem vsak čas, saj prihajajo nepretrgoma iz starega kraja in iz Mehike.
Farmar: Ce bi ibili tvoji sužnji, bi se gotovo zanimal za njihovo zdravje in splošno blagostanje, kaj ne?
Baron: Gotovo.
Farmar: Na kakšen način so torej na boljem, ker so svobodni?
Baron: Oh, ne stavi tako bedastih vprašanj.
Farmar: Od kod prihaja pravzaprav premog?
Baron: Iz zemlje; razteza se po njenih žilah doli na vse strani.
Farmar: Ali spada premog premogarjem, ko ga nakopljejo?
Baron: Ne; premog je moj.
Farmar: Na kakšen način je tvoj, ko ga kopljejo premogarji?
Baron: Zato, ker je moj rov.
Farmar: Ali si ti ustvaril premog?
Baron: Ne; ustvaril ga je Bog.
Farmar: Ustvaril za te?
Baron: Ne; rov sem kupil.
Farmar: Kupil od Boga?
Baron: Kaj še; kupil sem ga od drugega človeki
Farmar: Ali je tisti kupil rov od Boga?
Baron: Tudi on ga ni kupil od Boga.
Farmar: Kako ga je pa potem dobil? Ali je bil m bolj njegov kakor od katerega drugega pred njim?
Baron: V svoji neskončni modrosti in previdnost je Bog dovolil, da ga je dobil na željo on v roke-ii po ravno tisti previdnosti božji in moji želji, je prišel meni v roke, da ga izrabim v interesu dežele in blago stanja premogarjev.
Farmar: Vzemimo, da bi hoteli iz ravno istih vzrokov posedovati rov sedaj premogarji, ki v njem de jo, ali bi postal rov njihova last?
Baron: Oh, bratec, to so neumna vprašanja.
Farmar: All right. Pa stavimo drugo vprašan Kako bi se živel, če bi ne imel tega rova?
Baron: Ne vem. Gotovo pa je, da bi moral koga vprašati za delo.
Farmar: Ali bi bil premogar in bi plezal pol svojega življenja po temnih rovih?
Baron: Morda.
Farmar: Ali bi bil v tem slučaju zadovoljen s plačo za hrano in stanovanje, medtem ko bi imel vse človeške ugodnosti lastnik rova?
Bai-on: Well, nihče se ne bi nad tem spodtikaval; revni ljudje morajo delati, da se prežive.
Farmar: Ali misliš, da bi premogarji delali za It če bi imeli svoje premogove rove?
Baron: Bržčas ne; delali bi prav gotovo zase.
Farmar: Ali ni bilo to le slučajna sreča, da je pni človek zaželel in dobil premogov rov v posest, in da si ga ti potem kupil od njega?
V stari kraj
Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene, se nudi ugodna prilika onim, ki so namenjeni v kratkem v stari kraj. Pišite nam po cene in vozni red parnikov.
Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja, nam pišite po tozadevna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na slovensko banko
ZAKRAJŠEK & ČESARK
70 — 9th Ave., New York City
Baron: Zakaj?
Farmar: Well, če ga ne bi zaželel in dobil tisti, ki je, bi ga bil do-bil v roke kdo drugi, in ti bi delal orda zanj za hrano in stanovanje. Dobil ne bi niti tdravil, če bi se slučajno ponesrečil, kakor dobe zdra-i v takih slučajih sužnji.
Baron: Ti bi moral biti pravzaprav hvaležen previdnosti božji, da mi ni treba delati za koga drugega, se obratuje v tej industriji kakor se, in da sem bil izbran kot eden najbolj sposobnih za čuvanje bizniških interesov te dežele.
Farmar: Ali naj bodo za to previdnost božjo zahvalni tudi otroci premogarjev? Baron: Well, morali bi biti. Farmar: Zakaj?
Baron: Oh, zato ker imajo njihovi očetje stalno o, in ker ko postanejo 13 let stari, lahko postanejo premogarji in pomagajo preživljati družino. Farmar: Ali je stalno delo kaj dobrega? Baron: Seveda je.
Farmar: Zakaj_torej ne delaš, mr. Boss? Nihče ti ne more zabraniti kopati premog, ali da?
Baron: Ne, nemore; ali jaz nemaram jemati delo dragim delavcem. Če bi delal, bi moral vsled tega odsloviti enega premogarja.
Farmar: To je lepo in hvalevredno, mr. boss. Tolče bi šel doli v rov in bi pomagal komu za tisti čas, koseoddahuje, menda ne bi nikomur nič škodil, ali bi?
Baron: Ha, ha, ha — gospodje ne kopljejo premog in ne delajo; poleg tega imam dovolj opravka z načrti la znižanje izdatkov in povišanjem dohodkov; z drugimi besedami: moje delo je upregati premogarje. Če prideš kdaj na moje mesto, boš iznašel, da se izplača mnogo bolj priganjati druge pri delu, kakor pa delati sam. Vse to gre tako, kakor je določil Bog v svoji previdnosti.
Farmar: Kaj je to, gospoda ali gospodje? Baron: Gospodje so ljudje, ki jim ni treba delati - višji razred.
Farmar: Tako? Jaz sem pa živel v mislih, da v A-meriki ni višjih razredov. Mnogi pripovedujejo, da smo tukaj vsi enaki.
Baron: Tisti, ki to trdi, je teoretičar ali pa politi-lar; morda je Single taxer ali kaj podobnega. Morda si slišal take govorice pred volitvami. Take govorice ima-namen dobiti glasove.
Farmar: Mr. boss, moj učitelj v nedeljski šoli je Sil, da smo vsi božji otroci, ali je on socialist, teoretičar, Single taxer ali morda celo boljševik?
Baron: Oh, nikakor ne! Take pridige so ravno za nedeljsko šolo in za v cerkev, mr. farmar.
Farmar: Well, mr. boss, brez vsake šale: ali so ti kozji otroci ravno toliko vredni kot smo mi?
Baron: Zakaj, da, mr. farmar; prav gotovo da so.
Farmar: Ali se spominjaš, ko sva ti in jaz igrala la frnikole, in ko sem te olišal, si me zatožil očetu, ki meje nato preklestil in imenoval malo požrešno svinjo?
Baron: Da, spominjam se, mr. farmar.
Farmar: Well, ali misliš, da si storil prav, ko si me zatožil očetu, da me je pretepel?
Baron: Seveda, stariši imajo pravico, da svoje o-Iroke karajo, kajti sicer obstaja nevarnost, da dobe slabe navade in principe. Moj oče je kupil frnikole zame, kakor jih je kupil tvoj oče zate. Ker so bile moje, je naravno, da sem imel ravno tiste pravice do njih, kakor ti.
Farmai-: Malo prej si dejal, da so premogarji svobodni.
Baron: Da, dejal sem; in to je resnica.
Farmar: Kakšno pravico imaš tedaj pritiskati na
r--n
Chisholm, Minnesota
Je največje slovensko središče v Minne soti.
Najbolj hitro se razvijajoč farmarsk okraj v severni Minnesoti je okrog
CHISHOLMA.
Ako želite Zemljo—Hiše—Lote ali
druga posestva v Chisholmu in okolici, vam vse to lahko preskrbi
J. H. McNIVEN
1st Nat'l Bank Bldg. Chisholm, Minn.
Vsakojaka izbera lesa, lat, deščic za pokrivanje streh (shingles), apna cementa in premoga
Zaloga vsakovrstnih okvirjev za okna in vrata in obojev.
Lesne zaloge na Chisholmu, Buhlu, Nashwauku, Gilbertu in na Cuvuna Range.
DOWER
LUMBER COMPANY
Chisholm, Minn.
V-
-J
premogarje, da glasujejo za tvoje takozvane najbolje prijatelje, kot so naprimer gnili demokratje in republikanci, kadar so volitve za sodnike, državnega pravd-nika, governorja itd.?
Baron: Moja dolžnost je, da delani za člane svojega razreda; za moje prijatelje, mr. farmar.
Farmar: Ali ti je kaj znano, da se farmarji in delavci združujejo v svoji organizaciji in da nastopijo pri vseh volitvah proti višjemu razredu?
Baron: Da, znano mi je. Zdi se mi, da prihaja vse to iz sovjetske Rusije. Toda mi smo vedno pripravljeni, da jim posvetimo s svojim sistemom. Zato imamo Ameriško legijo, Narodno obrambo, Državljanske odbore itd. itd. Očividno je, da bo to razredni boj, mr. farmar.
Farmar: Well, kako ti pa vse to ugaja?
Baron: Oh, ne vprašuj tega.
Farmar: Če so ti ljudje ravno tako otroci božji kot si ti ali tvoji prijatelji, tedaj ste vendar bratje, ali ne?
Baron: Da, bratje smo, mr. farmar.
Farmar: Torej priznaš, da smo (bratje. Toda ali je Bog ustvaril zemljo, premog in vse druge mineralije in bogastva samo za nekatere?
Baron: Neumna vprašanja, bratec.
Farmar: Ali nisi navaden grabež, ker želiš imeti ves premog, tistim pa, ki ga producirajo, daješ komaj toliko, da se borno prežive? Ali se ne bojiš Boga?
Baron: Oh, ne govori toliko. Take govorice človeka samo utrudijo.
Farmar: Well, zelo zelo malo sem izpregovoril o štrajku; toda ker je tukaj, bi rad nekaj pripomnil: Či-tal sem precej o štrajku premogarjev in v kolikor morem posneti iz časopisja, je javnost precej sita vašega klubovanja napram njim, ki žele pravice do sreče in blagostanja. Zato se bodo farmarji združili z delavci in bodo na volilni dan razbili to gnilo republikansko in demokratično mašino, katere član si. Kajti če bodo delavci imeli take zastopnike v postavodajah, je njihova usoda zapečatena. Delavstvo in farmarji so se naveličali božjih jerobov, ki upravljajo industrijo vedno v svoj prid, pa na škodo tistih, ki producirajo, razumeš, boss.
—Minnesota Star
"Čudno — mislili smo, da pride s Hardingom prosperiteta.
/-
Mladost in Starost v ozkem sorodstvu
Mnogo ljudi določi v mladosti, kako bodo živeli na starost.
Hranilna vloga v tej banki je najboljši dokaz dobrega življenja v starosti.
Mi vam plačamo obresti in pomagamo do napredka.
............
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn.
r-
Belaj & Močnik
6205 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO
n ii 11111
Naša prodajalna ima veliko zalogo pomladanskih in letnih oblek najnovejšega kroja za moške in dečke.
Imamo veliko izbero moških in deških srajc, kravat, ovratnikov, spodnjega perila, nogavic, klobukov, čepic itd.
Izdelujemo obleke po meri in najnovejši modi, Naše cene so zmerne.
Naše dosedanje poslovanje vam garantira pošteno in zadovoljivo postrežbo.
Glasovi iz našega gibanja.
DOPISI.
Program prvomajske proslave v Springfieldu.
SPRINGFIELD, ILL. — Kot je bilo že sporočeno v leni listu, priredi socialistični klub št. 47, JSZ., dne !ll. aprila v S. N. Domu prvomajsko proslavo s sledečim sporedom:
li Pozdravni govor in govor o pomenu prireditve. 2) Tamburaški zbor Triglav udarja Marseljezo. 3i Nastop pevskega društva Naprej, ti Tamburaški zbor Triglav udarja Pozdrav, j) .Nastop pevskega zbora Naprej. 6) Deklamacija. I 7) Nastop gl. govornika Jože Zavertnika iz Chicage. Si Tamburaški zbor proizvaja Venček zbranih slovenskih pesmi. Ill Prosta zabava in ples.
Na to proslavo prvega majnika vabimo tovariše delavce in ženske iz Springfielda in okolice, kakor tudi iz sosednih naselbin, kot so Virden, Auburn, in Lincoln. Vsak, komur je uspeh našega gibanja pri srcu, nam je dobro došel.
FRANK BESJAK.
Edino aktivnost vodi k uspehom.
CHICAGO, ILL. — Vsled vztrajne agitacije večih sodrugov in sodruginj se je klub št. 1, zelo ojačal in danes je eden izmed najjačjih klubov v Jugoslovanski socialistični zvezi.
V preteklem letu je naš klub prispeval za razne agitatorične svrhe, v ruski pomožni fond in v podporo Proletarcu približno $300.00. Če se pomisli, da je imel klub skozi vse leto le okoli 36 dobrostoječih članov in članic, je to precejšnja svota. Aktivni sodrugi ne prispevajo samo potom kluba, ampak tudi kot posamezniki. In kdor je pazno zasledoval razne izkaze prispevkov v Proletarcu, je lahko opazil, da so tukajšnji so-ilrugi in sodruginje direktno prispevali v razne agita-cijske in pomožne fonde precejšnje svote.
Skupni dohodki kluba s prenosom so znašali v preteklem letu $671.40. V tem letu pa znašajo skupni dohodki (brez prenosa) za zadnje tri mesece že $793.-74. To je od zadnjega leta velik gmotni napredek.
To svoto se je doseglo s pomočjo priredb, ki jih jearanžiral naš klub. Seveda so ž njimi tudi stroški, toda povoljen gmotni uspeh je bil na vseh dosežen.
Na zadnji seji dne 21. aprila je bilo sklenjeno, da se iz klubove blagajne prispeva $50.00 Proletarcu v podporo. Za majsko izdajo Proletarca je klub prispeval «25., in ob enem je naročil iz založbe Proletarca za $28.80 knjig za svojo knjižnico. Poleg teh kontri-kucij je klub prispeval gotovo svoto v podporo tedniki! "Chicago Socialist" in za druge agitatorične namene.
Dne 26. marca je naš klub priredil proslavo pariške komune. Dvorana, v kateri se je proslava vršila, je bila polna; kljub velikim stroškom, ki smo jih imeli s to priredbo, bo okoli 70 do $80 dobička, ki se razdeli, polovica v ruski pomožni fond in polovico Proletarcu. Da še ne moremo navesti natačne svote, je vzrok v tem, da še niso povrnjene vse vstopnice, oziroma svote za prodane vstopnice v predprodaji.
V	nedeljo dne 30. aprila ob 7. zvečer priredi klub it 1 prvomajsko slavnost v dvorani SNPJ. Vstop vsakemu prost. Prvomajsko slavnost bi priredili v večji dvorani, toda smo bili zelo zaposljeni s pripravami za proslavo pariške komune v mesecu marcu, poleg tega pa odide več sodrugov na prvomajske shode po raznih krajih dežele, zato smo dobili manjšo dvorano. Vsi, ki žele praznovati delavski praznik prvi Maj z nami, bodo našli dovolj prostora tudi v tej dvorani.
V	nedeljo 18. junija se vrši velik socialistični piknik v Riverview, ki ga prireja okrožna organizacija socialistične stranke okraja Cook (Chicago in oko-
KADAR
potujete ali pošiljate denar v stari kraj-
KADAR
želite dobiti sorodnike iz starega kraja-
KADAR
rabite notarja,
KADAR
želite zavarovalnine itd.
Se obrnite na domačo tvrdko
Frank R. Drasler
6024 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio

DOUBLE EAGLE
BOTTLING CO.
JOHN POTOKAR
LASTNIK
Izdelujemo sodavico vseh vrst in nudimo edino le najboljšo.
Tel.
j Princeton 262 I Randolph 4629
6517 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
lica). Pri tem pikniku sodeluje tudi naš klub. Dobiček piknika se porabi v podporo socialističnemu časopisju. Ako bodo šli naši sodrugi marljivo na delo s prodajanjem vstopnic, lahko pripomorejo Proletarcu do stotaka ali dva podpore.
Dne 5. novembra priredi klub proslavo Ruske revolucije v Narodni dvorani. Ako bomo šli s pripravami za to priredbo na delo z isto vztrajnostjo kakor za priredbo 26. marca, bomo gotovo dosegli ravno take zadovoljiv uspeh.
Kakor vsako leto, priredi klub tudi letos domačo zabavo na Silvestrov večer.
Ako hoče biti organizacija aktivna, morajo biti člani aktivni. Brez dela ni uspehov. Rezultati dela sodrugov kluba št. 1 so povoljni. Koliko večji bi lahko bili, ako bi bili vsi člani aktivni! Vsposobljajmo se v aigitatoričnemu delu in transferirajmo naše aktivnosti kolikor največ mogoče v okvirje kluba. Da bo naša ideja imela v tem mestu čim več pristašev, je treba širiti Proletarca.
iKakor je bilo pred kratkim poročamo v Proletarcu, ima takoj za Clavelandom Chicago največ naročnikov na Proletarca. V zadnjega pod leta se je Proletarec po prizadevanju par sodrugov, v prvi vrsti C. P., precej razširil. Mislite si, da bi imeli ti sodrugi še nekaj posnemalcev. Kajti slovenska naselbina v Chicagi je precejšnja. Težave pa so pri agitaciji raditega, ker žive naši ljudje križem velikega mesta. Ker tudi naši sodrugi žive na raznih krajih Chicage, bi lahko vsakdo nekoliko poagitiral od časa do časa za list. Proletarec bi moral imeti v Chicagi najmanj 400 naročnikov. Dosegel bo to število, če člani kluba št. 1 le nekoliko agitirajo, namreč vsi, ne samo nekateri.
Namen teh vrstic je prikazati potrebo organizacije. Vsi tisti, ki pripovedujejo, da so lahko socialisti ne da bi pripadali k socialistični organizaciji, ne bi izdali ničesar, ako bi ne bilo nekaj takih, ki pripadajo organizaciji, delajo zanjo; žrtvujejo čas in sredstva, vse z namenom, da širijo socialistično misel. Ako ne bi imeli organizacij, ne bi imeli socialistične stranke, ne socialističnega časopisja, ne socialističnih shodov in drugh naših priredb. Vse to potrebuje delavcev, aktivnih in sposobnih sodrugov in sodruginj.
Dasi smo precej storili na polju socialistične agitacije, se vendar ne smemo udajati mislim, da ne bi mogli še več. In da bomo naše aktivnosti lahko povečali, je potrebno pomnožiti članstvo našega kluba. Pridobivajte mu nove člane in članice, take, ki bodo prišli v organizacijo iz prepričanja in z namenom, da kooperirajo pri našemu delu za socializem.—Tajnik.
Boj premogarjev je pravičen.
GLENCOE, O.—Po vzhodnem delu države Ohio se stavka premogarjev nadaljuje brez kakih posebnih dogodkov. O kakem stavkokaštvu tu ni govora, kajti zavednost tukajšnjega delavstva je na visoki stopinji. Premogarji smo vajeni stavk, posebno starejši, kajti skozi marsikak boj smo že prešli.
Kako dolgo bo trajala stavka, je težko ugibati. Kompanije so trdovratne, kar je z njihovega stališča razumljivo. Njim gre za profite, za delavce jim še nikdar ni bilo mar. Kar smo si pridobili tekom let, smo si morali priboriti s težkimi boji.
Tudi sedanja bitka bo dobljena za nas, ako bodo premogarji, oziroma centralno vodstvo in distriktni odbori solidarno nastopali. Sovražnik vedno pazi na to, kakor bi napravil v neprijateljevih vrstah nered.
Boj premogarjev je pravičen, kajti ne zahtevajo nič drugega, kakor plačo, ki jim bo omogočala živeti kakor se spodobi ljudem, in pa take delovne razmere kakršne operatorji lahko dopuste, ne da bi pri tem morali podraževati cene premogu. Počene ga lahko če bi se zadovoljili z nekoliko manjšimi dobički. Toda je že tako, da oni zahtevajo miljone, nam pa' še poštene plače ne privoščijo.
Tisti, ki imajo tu svoje hiše, so imeli nekoliko dela doma, ker jim je dne 10. aprila toča poškodovala strehe in razbila okna. Morda je bila to kazen božja ker smo se uprli svojim gospodarjem, preljubim premogovniškim baronom. Kak "gospod" bi to gotovo trdil, potem bi dobil pa tisočak ali dva od operatorjev
Zel CCrKGV •
NACE ZLEMBERGER.
T A R E C /
T , j Randolph 4983 lels" | Princeton 1735-W
Frank Zakrajšek
SLOVENSKI POGREBNIK
1105 Norwood Road. (E. 62. St. Cleveland, Ohio
Odprto noč in dan.
V__
-
Za pomladansko
in poletno sezono
Se naj topleje priporoča Slovenskemu občinstvu v Clevelandu in okolici za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela
JOHN BUKOVNIK Edini izkušeni slovenske fotograf,
Nobeno delo premajhno, nobeno preveliko, da bi ga jaz ne izvršil v vašo popolno zadovolj-nost.
Se priporočam,
JOHN BUKOVNIK, 7033 Superior Ave. Cleveland, 0.
Tel. Randolph 4892
V--
The Central Millinery
Ženstvo in socialistična agitacija.
i CLEVELAND, O. — Danes, v nedeljo dopoldne, ko to pišem, gledam skozi okno množice, ki se pomikajo »božji hram. Vse te pisane skupine ljudi, ki hodijo k božjim službam, se mi zde kakor tisti ljudje, ki verujejo v nekaj, dasi niso o stvari popolnoma prepričani, ampak se boje dvomiti, ker bi že z dvomi skvarili svoje sanje. Ljudje hočejo nebesa, pa verujejo, da jih dosežejo po smrti. In boje se celo premišljevati, kje so nebesa, ker bi morda spoznali, da jih ni. Njihov um pa še ni toliko močan spoznati, da so nebesa na tem sveta in da so dosegljiva že v življenju, ne pa šele po smrti.
Dokler bo toliko ljudi opajalo svoj um z vero v rajsko življenje po smrti, bo imelo socialistično gibanje težko pot. Cerkve posebno drže v oklepu ženstvo. Zdi se mi, da je med ženstvom našega naroda premalo zanimanja za socialistične aktivnosti. Me ženske bi lahko mnogo napravile, kajti ženske so se kot agitatorce prav dobro izkazale.
Res je, da marsikaka žena na svoj način precej stori za delavsko gibanje. Ko njihovi možje hodijo ob večerih ali ob nedeljah na seje ali prodajajo socialistično literaturo, ali nabirajo naročnike Proletarcu in dragim socialističnim listom, so žene doma in opravljajo svoja dela. Mož zapravi čez dan dolge delovne ure v tovarni, zvečer se zaposli z agitacijo in marsikedaj po cel teden ne vidi družine drugače kakor pri večerji. Jaz mislim, da take žene tudi prinašajo svoj del na altar socialistične propagande.
So druge žene, katere žive v razmeroma ugodnejših razmerah in te bi lahko same aktivno posegle v agitacijsko delo. Med Slovenkami ni opažati posebne volje za agitatorično delo. Mar je naše ženstvo še preveč v objemu verskih predsodkov?
Naše žene ne žive v nikakih sijajnih razmerah. Pomožene so z delavci, ki zaslužijo komaj toliko, da se družina borno preživlja in skromno oblači. Vse, kar ima od življenja, je garanje, malo jela in oblačila, drugo plačilo pa pride po zatrdilu duhovnikov šele po smrti.
Toda ko mati ogleduje otroke bogatejših ljudi, kako so lepo oblečeni, zdravi, ko vidi, da žive v udobnih stanovanjih in da imajo vse mogoče ugodnosti, si za-ieli, da bi jih bili deležni tudi njeni otroci. Pa si kontno misli: "Eh, kaj, berači smo, drugače sploh ne more biti. Če bi bili vsi bogati, bi bilo še slabše na svetu." To ji je v tolažbo.
Ko bi znala žena misliti, bi lahko razumela, da človek ne potrebuje bogastva. Razumela bi, da imamo danes razkošje in bogastva na eni strani ter bedo in nizerijo na drugi radi krivične družabne uredbe. Spo-inala bi, da je dovolj oblačil, dovolj hrane in dovolj prilike za razvedrilo za vse ljudi. Spoznala bi, da tisti, li imajo bogastva, ne delajo, medtem ko tisti, ki delajo, ne posedujejo ničesar.
Pri tem premišljevanju se boste vprašale, kako bi se našel izhod iz teh razmer. Najprvo je potrebno, da pričnete misliti. Potem boste spoznale, da je izhod mogoč, da je dosegljiv, da pa se je treba boriti zanj, kajti listi, ki imajo koristi od tega, da ostanejo stvari kakor so, se bore proti odpravi sedanjega gospodarskega reda, Mi, ki imamo škodo, bi se morali boriti za predru-gačenje razmer.
Mesec maj je tukaj, prebujenje narave, in kar je za družbo še večjega pomena, PRVI MAJ, ki je praznik prerojenja ljudskih misli. Vstali so ljudje in so sklenili, da ne bodo več hlapci in dekle in da ni potreba gospodarjev, katerim bi garali hlapci. To prerojenje mora priti tudi med ženstvo. Učimo se, vzpodbujajmo svoje može, učimo naše otroke, da bodo postali vredni borci za družbo bodočnosti, žene, matere, želja vas vseh je zasigurati boljšo bodočnost svojim otrokom, olajšati trplenje možem in pomagati svojim bližnjim. Edina uspešna pot, da to lahko ENKRAT dosežemo, je la se pridružimo delu za socialistično družbo, ki bo odpravila krivice in ustvarila take življenske razmere, ki bodo omogočevale živeti vsem ljudem kakor ljudem.
—A. A.
MARIE SLEZAK,
LASTNICA.
1210 W. 18th Street, CHICAGO, ILL.
Modna izdelovalnica oblek ženskih, klobukov itd.
V.___
c-^
Tel. Canal 1984
MAT. KEJZAR
1932 West 22nd
CHICAGO, ILL.
Izvršuje vsa v tesarsko^in mizarsko stroko spadajoča dela. Barvamo sobe in poslopja ter lepimo stenski papir.
Delo najbolje, cene zmerne. \___/
& CO.
Place
Prvomajska proslava kluba št. 1, J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo dne 30. aprila priredi socialistični klub št. 1, JSZ., prvomajsko proslavo v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Pričetek ob 7. zvečer. Na sporedu bodo govori in deklamacije in potem plesna zabava. Vstopnina prosta.
Sodrugi in sodruginje, udeležite se polnoštevilno proslave praznika mednarodnega delavstva in pripeljite s seboj svoje prijatelje. Vstop je dovoljen vsakemu, ki hoče praznovati dan delavske solidarnosti z nami. Te vrstice naj veljajo kot vabilo vsemu našemu
delavstvu v Chicagu—Odbor.
^ ^
PRIREDBE SOCIALISTIČNIH KLUBOV.
Cleveland, Ohio. — Socialistični klub št. 27, JSZ., priredi v soboto dne 29. aprila velik prvomajski shod v Rude -Božeglavovi dvorani, na katerem bo med drugim nastopil sodrug Frank Petrich iz Chicage.
V nedeljo večer dne 30. aprila priredi klubov pevski odsek Zanja velik pomladanski koncert v Božeglavovi dvorani.
Okrožna organizacija socialistične stranke priredi dne 1. maja veliko proslavo, na kateri bo govoril tudi sodrug Eugene Victor Debs.
Herminie, Pa. — Klub št. 69, JSZ. priredi dne 30. aprila prvomajski shod, na katerem bo govoril med drugim sodrug Chas. Pogorelec iz Chicage, Anton Zor-nik in eden angleški govornik. Priredba veselice, naznanjena za dne 29. aprila, je morala radi tehtnih razlogov izostati.
Collinwood, O. — Dne 30. aprila ob 2. popoldne priredi socialistični klub št. 49, JSZ., velik shod v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd., v proslavo delavskega praznika prvega maja. Med drugimi govorniki bo nastopil tudi F. Petrich iz Chicage.
Springfield, III. — Klub št. 47, JSZ. priredi dne 30. aprila prvomajsko slavnost, na kateri bo govoril sodrug Jože Zavertnik iz Chicage.
Lloydell, Pa. — Socialistični klub št. 181, JSZ., priredi dne 1. maja slavnost in veselico v dvorani sv. Petra in Pavla.
Nokomis, lil. — Klub št. 128, JSZ., priredi dne 1. maja prvomajsko slavnost, na kateri bo govoril sodrug Filip Godina iz Chicage.
Chicago, III. — Klub št. 1, JSZ., priredi dne 30. aprila prvomajsko slavnost v dvorani SNPJ. Govorila bosta sodruga Joško Oven in Frank Zajec. Na sporedu bodo tudi deklamacije. Pred in po izvršenem programu ples. Vstopnina prosta.
Cleveland, O. — V nedeljo 4. Junija priredi socialistični klub št. 27, JSZ., piknik na Greharjevi farmi v Euclidu.
Chicago, III. — Socialistična stranka okraja Cook (Chicago in okolica) priredi velik piknik v prid socialističnemu tisku v nedeljo 18. junija v parku River-view, pri katerem sodeluje tudi klub št. 1, JSZ. Tega piknika se navadno udeleži do 40 tisoč ljudi vsako leto.
Chicago, III. — Klub št. 1, JSZ., priredi veliko proslavo ruske revolucije v nedeljo 5. novembra v Narodni dvorani. Na Silvestrov večer 31. decembra pa priredi domačo zabavo.
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socialističnega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem domu v Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši organizaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v vrstah socialistične stranke. — Frank Kramar, organi zator.
r
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
TEL. CANAL 6319
Math. Kremesec
MESNICA
Sveže meso, slanina ter perutnina vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Se priporoča rojakom za obilen obisk.
1912 West 22nd Street. Chicago, 111.
Nicholas Goettert
Pogrebnik in balzamovač
Postrežba točna
2046 W. 23 St.
Chicago, 111,
IN
Andrew Glavach
ima avtomobile
za pogrebe, poroke in krste. Se priporoča Slovencem in ostalim Jugoslovanom.
1844 West 22nd. Place Chicago, III.
-r i j Canal 5889 le1, I Canal 0537

TABOR PAINTS
Najboljše barve!
Preiskušena, najboljša in naj zanesli ve j ša kakovost naših barv vam prihrani denar in ponovno barvanje.
Jamčimo, da boste zadovoljni z uspehom, ki ga boste imeli z našim blagom.
Pišite po naš brezplačni cenik barv in vzorce istih.
TABOR PAINT COMPANY
Čecho-slovaška velkotrgovina barv.
DEPT. D. K.
1818 SO. RACINE AVENUE
CHICAGO, ILL.
r'
IZ UPRAVNIŠTVA.
Če bi hoteli. — Delavstvo podpira kapitalistični tisk. — Uspehi sodrugov v Milwaukee. — Železna peta. — O knjigah. — Pot do izobrazbe. — Borba premogarjev.
"Proletarec" bi lahko vsak teden izhajal v obsegu, kakor je majska izdaja, če bi slovensko delavstvo hotelo. Ako bi se izmed sto tisoč slovenskih delavcev in delavk dobilo deset tisoč takih, ki bi bili pripravljeni plačevati vsaj $3 naročnine na leto, pa bi bil v ponos našemu ljudstvu. Toda na nesrečo masa našega delavstva v Ameriki še ne čuti potrebo za obširno revijo, lato imamo težave pri vzdrževanju socialističnega glasila. Čudno jc, da pri toliko naglašani inteligentnosti slovenskega ljudstva v Ameriki ni najti dovolj naročnikov za vzdrževanje enega samega dobrega lista. Med maso našega naroda je preveč takih, ki so pozabili "že vse tisto, kar vedo drugi." Domišljavosti je preveč, pa premalo volje za učenje. Zato se dogaja, da je med naročniki na en ali drugi list mnogo takih ljudi, ki mislijo. da dajo naročnino kot "vbogaime" kakemu posamezniku, ki bo "žrl" za njihove žulje.
* • * *
Prijatelj, ko dobiš v roko to številko Proletarca, jo prečitaj. in če se ti zdi, da boš v stanu pogrešiti $2.50, nam pošlji naročnino na Proletarca. Če boš PREČITA!. nadaljnih deset izdaj, boš ostal stalen naročnik Proletarca.
Socialistični list je odvisen od svojih naročnikov; namen socialističnih listov je izobraževati delavstvo in ga navajati v socialistično organizacijo. To je nevarno privatnim interesom, zato rujejo proti socialističnemu časopisju, kjerkoli morejo. Protisocialistično časopisje pa dobiva od njih vso mogočo gmotno in moralno podporo. Ako bi moglo delavstvo zapopasti, koliko miljonov na leto žrtvujejo privatni interesi za pro-lidelavski tisk, bi bilo delavsko časopisje mnogo jačje. Toda delavstvo premalo misli na svoj tisk, to najboljše orožje v sedanjih časih, pa podpira kapitalistično časopisje. Kapitalistično časopisje ima največjo cirkulacijo v mestih. Večina prebivalstva v mestih spada delavskim slojem; in ti mezdni sužnji, izkoriščani kakor so, kupujejo kapitalistične liste v miljone izvodih. Uprave delavskih listov so zadovoljne, ako imajo na
svoje liste od 5 do 20 tisoč naročnikov.
♦ * *
Socialistična stranka v New Yorku je jaka, kljub razdiralnim elementom v delavskem gibanju. To je zato, ker imajo newyorški sodrugi močno socialistično časopisje. Za razširjenje dnevnika "New York Call" so newyorski sodrugi in simpatičarji socialističnega gibanja prispevali na desettisoče dolarjev. In danes imamo po mestih vzhodnih držav jako socialistično gibanje, kar je zasluga socialističnega tiska, ali bolje— zasluga tistega delavstva, ki se zaveda svojega tiska in ga raditega podpira.
• * *
Sempatam se kdo rad spodtika ob milwauške so-druge, češ, da jih je Berger zavel v preveč oportuni-stifno in konservativno strujo. Kadar so v Milwaukee volitve, tedaj se zedinijo vsi businesški elementi proti socialistom, kajti kadar gredo v boj proti delavstvu, nastopajo solidarno za obrambo privatnih interesov, lleil demokrati in republikanci izginejo vse diference, kadar njihove mandate ogrožajo socialisti. Tudi pri ladnjih primarnih volitvah v Milwaukee, v okolici in v državi Wisconsin so busineški interesi pokazali, da znajo nastopati skupno, kadar se gre proti tisti delavski struji, ki ogroža njihove interese. Kljub temu so milwauski in wisconsinski sodrugi izšli iz boja s to-likom številom glasov, da si štejejo rezultat lahko v zadoščenje, da napori niso bili zamanj. Iz boja so pri-
NAZNANILO
Cenjenim rojakom sirom Amerike naznanjamo,da
Jugoslovansko Stavbinsko in Posojilno Društvo
v Chicagi posluje po zakonih države Illinois. Ustanovljeno je bilo v svrho gospodarskega prospeha ameriških Slovencev. Dasi je to društvo pričelo poslovati šele 3. jan. 1919, vendar ima že nad $130,000.00 v gotovini in ,5500 prodanih delnic. Delnice se prodajajo po sledečih razredih in cenah: Razred "A" 25c delnica, razred "C" po $75.00 posamezna delnica, plačana takoj pri nakupu. Razred "D" delnice po 50 centov.
(Razred "C" plačuje 4% obresti, ako član zahteva denar predno serija poteče. To je: od časa vloge, pa do dneva naznanila da želi istega dvigniti.) Vsa posojila daje društvo edino le na prve vknjižbe (First mortgage).
Vabimo rojake za obilen pristop.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika
JOSEPH STEBLAY 1840 West 23rd St., Chicago, 111.
TEL. CANAL 1984
šli zmagoviti, kajti število njihovih glasov je naraslo in nekaj njihovih kandidatov pride na glavne volitve, kjer bodo zopet stali na eni strani delavci, združeni v socialistični stranki, proti zedinjenim elementom burž-vaznih strank. Milwauški sodrugi bi morda lahko delali bolje kakor delajo. Vsaka stvar na svetu se lahko izboljša; toda nihče jim ne more očitati, da ne delajo in pri tem delu dosegajo uspehe. Imajo svoj dnevnik, kar je boljše, kakor če bi bili brez dnevnika. Delati za socializem potom konstruktivne taktike ni baš prijazno; stati ob strani in kritizirati delo drugih, to ni težko.
* * *
Poleg delavstva v jeklarnah je najbolj izkoriščano delavstvo v železnih rudnikih v Minnesoti in v bakrenih v Michiganu. železna peta kapitalizma tišči to delavstvo k tlom, druga peta, še trša kakor kapitalistična, pa je ignoranca med tem delavstvom, če bi vsaki drugi slovenski delavec v Minnesoti prejemal Proletarca in ga tudi čital ter se s tem učil iz njega, bi se v teku par let razmere po Iron Range izpremenile, ker bi se preje izpremenile misli v glavah rudarjev. Danes išče to delavstvo, teptano kakor je, tolažbe in razvedrila v pijači — v strupih, ki jim je prohibicija omogočila pot med vse tisto delavstvo, ki živi v najmizernejših razmerah. Sodrugi in somišljeniki, vaša sveta dolžnost je širiti socialistični tisk. Skrbite, da priborite Proletarcu vstop v stanovanje slehernega slovenskega delavca.
V tej izdaji na drugem mestu je priobčen cenik knjig, ki jih imamo v zalogi. Naše cene so zmerne in v založbi imamo le boljša literarna in propagandistič-na dela. Ako vam dopuščajo sredstva, naročite število knjig od nas. S tem pomagate naši književnosti in Proletarcu.
* * *
Eno najboljših del o ruski revoluciji je knjiga 'Through the Russian Revolution'. Spisal jo je Al. Rhys Williams. Iz nje boste izprevideli, skozi kake težave so morali iti ruski revolucionarji v boju za obvarovanje največje pridobitve v zgodovini človeštva — revolucionarno Rusijo. Kdor je zmožen čitanja angleščine, naj si naroči to knjigo. Poglejte v ceniku seznam drugih angleških knjig. Zanimiva je Upton Sinclairjeva knjiga "Profits of Religion", nadalje "Brass Check" in "King Coal". Pridobite ameriške delavce, da se na-roče na vse te knjige, ki bodo zadostovale, da se vsakega izmed njih iztrga sponam ignorance. V njih je toliko obtežilnega materijala proti današnjemu sistemu, da more vsakemu odpreti oči, ako ima v glavi količkaj razuma.
* * *
"Čitanje je pot do izobrazbe". Vpoštevajte ta rek, pa si naročajte take knjige, brošure in liste, ki res izobražujejo. Varujte se poneumnjevalnega tiska; varujte se šund-romanov, ki morje človekov duh, ako ni izredno nadarjen. Kapitalistično in napolkapitalistično časopisje, v svojem lovu za naročniki, pribočuje šund romane. Njihov namen je delati profit za privatne interese, zato se ne brigajo, da bi dajali svojim čitateljem dobro duševno hrano. Drugače je s socialističnimi listi. Socializem je nemogoč brez velike mase inteligentnega delavstva. Vse socialistično gibanje stremi za vzgajanjem delavstva. To je menda vzrok, da si socialistično časopisje tako težko pridobiva naročnike med delavstvom. Delavci se namreč zelo neradi uče.
Zato čitajo rajše take liste, ki pišejo "zanimive" reči.
* * *
Pod rubriko "Glasovi iz našega gibanja" je priobčen izkaz naročnikov, ki so jih pridobili agitatorji Proletarca. Teh agitatorjev je danes še veliko premalo. Trikrat toliko bi jih morali imeti, pa bi Proletarec kmalo lahko izhajal skoro v tako velikem obsegu, kakor je ta izdaja. Morda se tudi ti prištevaš k socialistom. Daj, daj, skušaj tudi kaj storiti za socializem. Če ne drugega, pridobi od časa do časa kakega naročnika Proletarcu. Toliko lahko storiš.
* t, *
Veliko število slovenskih delavcev v Ameriki si služi svoj kruh v premogovnikih. In reči se mora, da so izmed vsega slovenskega delavstva v tej deželi bili
Venci Hernikl
K L E P A R
Izdelujem in popravljam vsa v kleparsko stroko spadajoča naročila. Popravljam strehe, hišne strope, dežne žlebove itd. .
Cene zmerne delo jamčeno.
<822 S. Racine Ave., Chicago, 111.
Tel.: CANAL 6078.
J. ADAMS
Priporoča rojakom svojo popolno zalogo možkih čevljev najboljšega izdelka, po zmernih cenah.
1845 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
v-;-
JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL.
f
TAJNIŠTVO.
Tajmk-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Frank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. Zajec, S. Bojanovič, G. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-tar Sekulič.
NADZORNI ODBOE.
F. S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zve-k, je naslavljati na tajništvo JSZ.
Redne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek t mesecu, izredne po potrebi.
ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich.
ODBOR SRBSKE SEKCIJE. Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Mas-lach in Mitar Sekulič.
PROLETAREC,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-ciier in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na na-ilov Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost 1« za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko idgovomsti, kolikor zahteva zakon.
premogarji vedno najzavednejši in so največ storili pri delu za širjenje socialistične misli. Operatorji so potom počasnega izstradavanja skušali premogovniško delavstvo potisniti ob steno in ga potem prisliti na sprejetje takih pogojev, kakršne bi jim oni narekovali. To ni šlo, kajti premogarji, kar je zavednih, se ne podajo kar tako. Sedaj so na stavki in dolžnost vsega ostalega delavstva je, da jim stoji ob strani v tem, za premogarje najtežavnejšem boju. Kakorkoli so šanse za kompanije ugodne, bo prišel tudi zanje dan obračuna. Premogarji so dali molohu kapitalizmu že preveč žrtev. Preveč grobov se je moralo izkopati vsled pohlepa operatorjev po čimvečjih profitih. Naravna bogastva morajo postati last vsega ljudstva, delovne razmere v premogovnikih, železnih in drugih kovinskih rudnikih po morajo postati človeške, kajti v njih delajo ljudje. Danes se v mnogih rudnikih z živino boljše postopa kakor z ljudmi. To se mora izpremeniti. te sle tudi vi tega mnenja, agitirajte med vašimi znanci in tovariši za socializem in socialistično časopisje. ^ ^
DETROITSKIM SODRUGOM.
Mi damo cene v naprej
za
Tiskanje v vseh jezikih.
Moderna oprema, cene zmerne.
Tiskanje publikacij
časopisov vseh"vrst kot mesečnih revij, in knjig, naslovnih listin in vse druge v društva spadajoče tiskovine.
Delo izgotovljeno ob času.
International Printers
1040 West Eighteen Street CHICAGO, ILL.
Phone Canal 6660

Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Kdor hoče potovati
v mesecu maju direktno iz Chicage v Ljubljano s posebno slovensko ekspedicijo, ki jo želi izvesti g. Krmpotič od Cunard linije na paro-brodu Mauretania, naj se zglasi pri
JOHN ZVETINA,
1726 So. Racine Ave., Chicago, 111.
Listu v podporo.
VII. Izkaz.
CHISHOLM, MINN.: J. T...................$ .96
HIRBING, MINN.: Frank Grum...............50
HERMINIE, PA.: Dr. "Prostomisleci" št. 87.
S. N. P. J............................. 5.00
BONANZA, ARK.: Frank Gorenc> $1..; Frank Yesenek, $1.00; John Mohor, 50c; Frank Škrabanja, 50c; John Bele, 50c; Ant. Smer-gut, 50c; Joe Slemenšek, 50c; Frank Te-ropčič, 50c; Joe Smergut 25c; skupaj.... 5.25
BED OAK, OKLA.: Joe Kogoy...............50
GROSS, KANS.: Frank Homar...............25
STAUNTON, ILL.: Dr. ''Stauntonski Slovenci"
št. 242 SNPJ........................... 2.00
LAWRENCE, PA.: John Terčelj...............20
PURSGLOVE, W. VA.: Soc. klub št. 228, JSZ. $15.00; John Volkar, $1.00; Anton Valen-čič, $1.00; John Chesnik, 50c; J. R. Spro-
har, $1.80. Skupaj .................... 19.30
CLEVELAND, O.: Anton Koss ...............50
HERMINIE, No. 2., PA.: Nemec & Bozich, Grocery Store............................ 2.00
CHICAGO. ILL.: Geo. Volčanšek ............ 1.00
CLEVELAND, O.: Frank Barbich.............50
CONEMAUGH, PA.: St. Louis Society No. 36,
J. S. K. J............................... 5.00
DETBOIT, MICH.: Jos. Topolak.............. 1.55
Skupaj...............................$ 44.95
Prejšnji izkaz ........................ 313.76
Skupaj ..............................$358.70
Opomba: V zadnjem izkazu se nam je vrinila pomota v prenosu prejšnjega izkaza, ki bi moral biti $271.73 mesto $230.58.
^ ^
Agitatorji na delu.
število naročnin, ki so jih poslali agitatorji za razširjenje Proletarca:
Jos. Korsic, Carlinville, 111.......................11
Anton Ocepek, Penna...........................10
Jacob Kunstelj, Gibert, Minn..................... 5
Andrew Vidrich, Johnstown, Pa................. 5
Joseph Volk, Collinwood, 0..................... 5
J. B. Sprohar, Pursglove, W. Va................... 4
Ernest Krusic, Nokomis, 111..................... 4
Jernej Kokelj, Irwin, Pa....................... 3
John Kunstelj, Gross, Kans....................... 3
John B. Mihelich, Chicago, 111................... 3
Chas. Pogorelec, Chicago, 111..................... 3
J. Dragar, Seanor, Pa........................... 2
John Kokošin, Girard, 0......................... 2
Max Martz, Buhl, Minn........................... 2
Tony Zalar, Lloydell, Pa......................... 2
Frank Besjak, Springfield, 111..................
P. Bukovec, Conemaugh, Pa....................
Frank Zaitz, Chicago, 111........................
Mike švigelj, Chicago, 111......................
Frank Čemažar, Columbus, Kans................
Frank Petavs, Little Falls, N. Y..................
Joseph Bavetz, Chisholm, Minn................
Louis Krasna, Conemaugh, Pa..................
Joseph Ocepek, Detroit, Mich..................
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.
r~
PHONE CANAL 4635
Louis Kovacicli
Gostilna z mehkimi pijačami, zaloga vedno svežega tobaka, finih smodk in cigaret, biljardne mize, sladoled in candy
2236 SOUTH WOOD STREET CHICAGO, ILL.
Phone Canal 6027
FRANK GRILL
Edina slovenska mlekarna v Chicagi
Prodaja pasteurizirano mleko in smetano na drobno in na debelo. Razvaža na dom vsaki dan.
Cene zmerne, postrežba najboljša. Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam.
1818 West 22nd Street Chicago, 111.

SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsaki drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako (strto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne ▼ klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-tirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. itranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč" —
SLOBODNA RIJEČ"
r'
je hrvatsko glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. "Slobodna Riječ" izhaja tedensko v Zagrebu, Ilica 55, Jugoslavija. Naročnina za vse leto stane 240 kron za inozemstvo.
Moja je edina slovenska notarska pisarna, ki oglaša samo v slovenskih unijskih listih. V tož-benih zadevah, ali glede dohodninskega davka ali v katerikoli legalni zadevi se obrnite na mojo pisarno. Poštena postrežba. Cene zmerne.
Kadarkoli imate opravka s sodišči, z mestnimi ali federalnimi uradi, se obrnite po svet na nas. Naslov:
WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Tel. Canal 5777.
Edini
ugoslovanski pogrebnik in balzamovač
e
Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščini, ki pridejo v poštev pri balzamiranju in ure-vi pogrebov.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlja-mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno lapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
asu.
JOSIP PAVLAK,
lastnik
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
J. KOSMACH
Slovenska trgovina z železnino, barvami in pleskarskimi potrebščinami. Cene zmerne. Postrežba točna in uljudna.
1804 West 2 2nd Street
CHICAGO, ILL.
Phone Canal 0490
r
Phone Canal 7026
Misja in Kokl
Grocerija, delikatese, sadje in sočivje
Blago vedno sveže in po zmernih cenah. Se priporočata rojakom v obilen obisk.
1801 West 22nd Street Chicago, 111.

ANALFABETSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Med 1000 prebivalci jih je 60, ki ne znajo pisati in ne čitati v kateremkoli jeziku.
Iz številk, ki jih je podal štev-ni urad, se razvidi, koliko je vseli analfabetov v Združenih državah. To je zanimiva slika, ki pokazuje, kako napreduje vzgoja.
Med vsakimi tisoč prebivalci Združenih držav je od desetega leta dalje 60 analfabetov, to so pravi ljudi, ki ne znajo ne pisati in ne čitati v kateremkoli jeziku. Po ljudskem štetju iz leta 1910 je prišlo na 1000 (prebivalcev 79 analfabetov.
Najmanj analfabetov je v Iowi, kjer je bilo leta 1910 od 1000 prebivalcev 17 analfabetov, a se je to število do leta 1920 znižalo na 11. Druge države so imele leta 1920 od 1000 prebivalcev sledeča števila analfabetov. Nebraska 14, Idaho in .Oregon po 15, Kansas 16, Južna Dakota in Washington po 17 in Utah 19. Illinois ima precej anafabetov, ker jih pride 34 na 1000 ljudi. Torej jih je 173.687 od skupnega števila prebivalstva 5,184,943 ljudi.
Vseh, ki ne znajo pisati ne čitati, je v Združenih državah okoli pet milijonov ljudi od skupnega prebivalstva 82,739,315 ljudi, ki so stari nad 10 let. To število je bilo leta 1910 za pol milijona večje, leta 1900 pa za l,200,00ii večje.
Dežele na jugu s številnim za morskim prebivalstvom imajo največ analfabetov. Louisiana je na najslabšem stališču, ki ima 1,366.066 nad 10 let starih (prebivalcev, ki ne znajo ne čitati in ne pisati, torej je veliko več kakor polovico analfabetov.
Števni urad je tudi dognal, da je več analfabetov med domačini, kakor pa ljudmi, ki so rojeni v inozemstvu.
S samim zabavljanjem se ne u-stanovi nobena organizacija; brez organizacije se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo je važnejše od zabavljanja.
TEL. CANAL 5i"
MARTIN LAURICH
1900 West 22nd Place, Chicago, 111.
Se priporoča rojakom v Chicagu in drugod pri nakupu hiš, lot, kakor tudi kmetij v okolici Chicage in drugod. Ako kdo želi prodati hišo, loto ali pa kmetijo naj se obrne na mene in preskrbim mu kupca v najkrajšem času. Zlasti se priporočam našim ogrskim Slovencem, ter jim ob enem naznanjam, da imam na prodaj več hiš v sredini slovenske naselbine na 22 cesti in okolici.
Moje cene so vedno najnižje.
Rojaki držite se gesla: SVOJI K SVOJIM!
GEO. MAMEK
1724 S. RACINE AVE.
(Near 18th St.)
CHICAGO, ILL.
Prva slovensko hrvatska trgovina moških potrebščin,
kot klobukov, obuval, srajc, kravat, perila, hlač itd, Delamo obleke tudi po meri. Velika izbira tkanin.
PRIDITE, POGLEJTE IN KUPITE.
EMIL BACHMAN
- inc. -
2107 S. HAMLIN AVENUE CHICAGO, ILL.
ZASTAVE,
čepice, bandera, regalije, pozlačene igle in znake, preveze in pentlje in vse druge v društva spadajoče reči.
:_1_J
Pišite po ilustrovani cenik
N'ikdar se ne more preveč na glašati dejstvo: Socializem zmaga, War se izpolnijo pogoji zanj. Eden teh pogojev, in sicer eden najvažnejših je sposobnost delavskega razreda. Na tem polju ima. delavstvo največje možnosti, zakaj njegova organizacja, njegova izobrazba je v veliki meri odvisna od delavstva samega. Zato tudi ne veljajo v tem oziru izgovori. Delavstvo ne more viplivati na kon-centracijo kapitala, na uvajanja novih produkcijskih sredstev in iia razne druge momente, od katerih je odvisna socializacija industrije, kakor bi samo hotelo. Lahko pa vpliva za koncentracijo svoje moči, na pomnožitev svojega znanja, na poglobitev svojega vpogleda. V politiki, pri volitvah lahko vpliva na sestavo vlade in sodišč. In če zanemarja to, kar je v njegovi moči, je samo krivo, da ne gre socialni razvoj tako hitro svojo pot, kakor bi lahko šel.
Kar se navadno imenuje "mo rala", bo v socialistični družbi gotovo precej drugačna, kakor v kapitalistični. To ne pomeni, da ko slabše, kajti slabo je že sedaj dovolj.
Povprečna oddaljenost solnca od zemlje znaša po proračunih moderne astronomije 93 miljonov milj. V premeru ima solnce pri bližno 865,000 milj. Materije obsega približno 330,000 krat toliko kot zemlja, in če se to primerja z njegovo ogromno velikostjo, spoznamo, da je približno eno četrtino tako gosto kakor zemlja ali eno in en četrt krat tako gosto kakor voda.
"ČAS", ..
jedina slovenska leposlovna revija v Ameriki. Cm prinaša l«p« povesti, koristne gospodarite in gospodinjske nasvete, manstvene zanimivosti, podu-ta», narodu potrebne razprave h mline slovenske pesmi.
Iihaja mesečno in stane samo
S.00 na lato, pol leta $1.50.
Sljatve naslovite:
"ČAS"
6033 St. Clair Arena«, Cleveland, Ohio.
ANDREW VIDRICH
Painter and Paperhanger 706 Forest Ave., Johnstown, Pa,.
PHONE 3547-J.
Rojaki1 kadar imate za barvati aH devati novi stenki papir v Vaša stanovanja, obrnite se na mene, jaz Vam bom izvršil delo vestno in točno ter po zmerno nizkih cenah.
Tel. Canal 1984
Joseph Steblay Co.
1840 West 23rd St., Chicago, 111.
1
Javni notar in zastopnik raznih zavarovalnih družb proti ognju. Član Chicago Board of Underwriters.
Prodaja hiše, lote in druga zemljišča, izposluje posojila, zavaruje proti ognju in viharju poslopja, pohištvo, šipe na oknih, avtomobile, trgovine itd.
Podjetnikom se priporočam, da zavarujejo svoje uslužbence za slučaje nezgod pri meni.
Kupujte pri nas, kakor to dela večina Slovencev že več let.
Velika izbera manufkturnega blaga Cene najnižje
Več naših pomočnikov govori slovensko in hrvatsko. Hranite naše znamke, iste pomenijo vrednost za vas.
Ako se hočete bolj natanko poučiti o korumpiranosti religij, ki so prodane v službo privatnim interesom, naročite knjigo "Tne Profits of Religion", ki jo je spisal znani socialistični pisatelj Upton Sinclair. Cena je razvidna v ceniku knjig, ki je priobčen v tej izdaji.
PEV. ZBOR "ZARJA"
-PRIREDI-
Koncert z igro "Neutralni Amor'
v nedeljo dne 30. aprila 1922 ob 7:30 zvečer v Rudi Božeglav dvorani, 6006 St. Clair Ave.
PROGRAM:
1.	Marseillaise, poje možki zbor....................Jos. Rouget de l'Isle I
2.	Lastovkam, poje mešan zbor............................P. H. Sattner
3.	Pomlad in Jesen, poje možki zbor............................L. Pimat
4.	Domovini, duet, pojeti Miss Mimie in Josie Milavec-1 ..................................................................................-Dr. B. Ipavec
5.	Dobro jutro, poje mešan zbor s spremljevanjem orkestra-l ...,.............................................................................Dr. A. Schwab
6.	Some time, solospev, poje g. Louis Belly..........Rudolf Frinl j
7.	Gorenjski slavček, odlomek iz opere, poje mešan zbori spremljevanjem orkestra........................................A. Foerstner I
8.	Domu, kvartet, pojejo gg. L. Belly, J. Homovec, L. Eršte, in J. Frluga.................................................................J. Hladit
9.	V mraku, poje mešan zbor..............................................U. Vilar
10.	Veseli bratci, poje možki zbor s spremljevanjem orkestra-.................................:........................................................L. Pahor
11.	Slavček, poje mešan zbor ..............................................J, Aljaž f
12.	Igra, "Neutralni Amor", enodejanka, spisal Ivan Molek.j
Godba in petje po vodstvom g. Ivanuša.
Cenjeno občinstvo v Clevelandu in okolici se uljudno vabi, daj poseti to prireditev. Pevski zbor "Zarja" je močan in dobro izvežhan mešan zbor, kateri je že večkrat presenetil občinstvo i svojimi dovršenimi nastopi. Na tem koncertu nastopi zbor s | pesmijo Gorenjski slavček, odlomek iz opere, katera bo menda prvikrat izvajana v tej deželi. Ne zamudite te prilike. K obilni udeležbi, vabi.
Vstopnina 50c.	ODBOR.
MOXHAM SLOVENIAN CO-OPERATIVE ASS'U
516-18 Linden Ave., Johnstown, Pa.
Grocerija in Mesnica
Cene nizke, postrežba točna. Rojaki, postanite odjemalci in delničarji tega delavskega podjetja.
f Največja slovanska tiskarna v Ameriki!
JE
Narodna Tiskarna
2142-2150 Blue Island Avenue
CHICAGO, ILL.

]V/[I tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nafa posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni.
J
Videl sem lica: v njih brazde za seme bodočnosti;
rote so stregle stroju ves dan,
iliivečer je zablisnilo čelo to sajavo,
in oko je krožilo po svetlih pokrajinah,
mjalo smele sanje bodočnosti,
tpremljalo silne kretnje govornika
in verovalo za rod, ki še rojen ni. . . .
(Oton Zupančič, "Duma".)
Socializem ni nauk potrpljenja, temveč nauk boja in dela. Socialist ni tisti, ki zabavlja, niti tisti, ki si ga predstavlja kot klošterski ideal; socialist je le tisti, ki se uči spoznavati vzroke današnjih socialnih bolezni in se bojuje za odpravo starega družabnega reda ter deluje za nadomestitev prejšnjega s socialističnim. To delo more uspešno vršiti le v socialistični organizaciji.
SLIKA IZ RUSIJE.
Ob potu skozi stepe so si našli svoj končni počitek.
MILLARD STATE BANK
- (MILLARD DRŽAVNA BANKA)	:
WEST 2 61 h STREET IN MILLARD AVE.
VERJAME V VARNOST
vašega denarja in vrednostne papirje.—Predali v tej shrambi po $3 na leto.— Brezskrbnost za manj kot en cent na dan.—PRODAJAMO HIPOTEKE IN BONDE
43,000
funtov jekla protektira-neja z
električnimi žicami
R. A. ČEPEK,
predsednik
E. J. KVIDERA,
podpredsednik
JAMES FRIEDL,
podpredsednik
FRANK L. BASTA,
blagajnik.
Vabljeni ste za vlaganje vašega denarja ali otvoritev čekovnega računa
Uradne ure:
Ob pondeljkih in sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob torkih, sredah, četr_ tkih in petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne

Edina Tvornica Tamburic
V CHICAGU IVAN HLAD, lastnik
1920 South Racine Ave., Chicago, III.
Izdelujem najboljie taipburice za cele zbore in po naročilu tudi posamezne komade. Zaloga žice in vseh tamburaskiH potrebičin. Sprejemam tudi dela v popravo.
Phone Canal 0080
MARTIN NEMANICH
Gostilna z mehkimi pijačami
Zaloga vedno svežih in najfinejših smodk.
1900 West 2 2nd St. Chicago, 111.
POSEBNOST Svilnate nogavice,
za ženske, črne in bele barve, po
29c par
v Slovenski trgovini
JOHN GOTTLIEB
i8zi W. 22nd St., Chicago, 111.
Razpošiljamo tudi po pošti, poštnine prosto. Cenik zastonj.
Kupujte potrebno blago za gospe, gospodične ter otroške narejene obleke, deške obleke in čevlje, po novih in nizkih cenah v
People's Dept. Store
Chisholm, Minn.
Franjo Halauš
Moderna Krojaška Delavnica
Izdelujem obleke po meri, čistim in popravljam.
DOBRA IN TOČNA POSTREŽBA
1803 South Throop Street, Chicago, III.
TEL. CANAL 1395
Priporočam bratom Slovencem, Hrvatom Srbom, svojo moderno urejeno
Krojaško Delavnico
Izdelujem možke in damske obleke po najnovejšem kroju. Čistim, likam in popravljam.
Cene zmerne. Postrežba točna.
FRANK NOVOSEL
Krojač 1113 W. 18th St., Chicago, 111.
NATIONAL HALL
Andrew Spolar, lastnik,
priporoča svojo dvorano za zabave, društvene priredbe, pojedine, shode in sestanke.
Vogal Racine ave. in 18th street. Chicago, 111.
JOHN KOŠIČEK
Racine Ave. pri 18th.
Edwin L. Mullan
1902 -04 West 22nd St. Chicago, III.

Priporoča Slovencem svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za mošla, in otroke. Gene zmerne, postrežbi točna.
West Side Furniture Co,
Arbanas & Pavlečid, lastnika.
Prodajamo pohištvo najboljšep izdelka. Popravljamo peči. Cene zmerne. Postrežba točna. Se priporočava bratom Hrvatom, Slovencem in Srbom, za obilni poset.
1321 W. 18th St., Chicago, IU.
PHONE CANAL 6996
-
Phone Rockwell 2450
LAWNDALE CAFE Anton Zeman, lastnik,
Jedila vedno sveža in ob vsakem času. Se priporoča Slovencem
2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y.
(javni notar)
V zalogi imam prave Lubasovt harmonike in kovčeke kakor tudi starokrajske kose, orodje za klepanje, motike, srpe in Bergamo brusilne kamne.
Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y.
Propadanje Bolgarije vsled bremen vojne odškodnine.
■ Bolgarija, ki je bila do leta 1914 ena najrazvitejših dežel na Balkanu in je gospodarsko in kulturno naj hitreje napredovala, je sedaj v veliki stagnaciji. Plačati ima državam, proti katerim je bila v vojni, ogromne vsote v denarju in blagu. Vlada je sedaj prosila zaveznike, naj podaljšajo rok za nadaljna izplačila vojne odškodnine za tri leta, da si med tem časom gospodarsko opomore, toda zavezniške vlade so prošnjo Kile. Zavezniška komisija zahteva kontrolo nad bol-farskimi carinskimi uradi, rudniki, železnicami in še iad nekaterimi drugimi obrati. Bolgarsko ljudstvo je nezadovoljno in agrarna stranka se bo le težko vzdr-iala na vladi. Ako pade, ne bo s tem za Bolgarijo ni-iesar pridobljenega, kajti revščino v sedanjih razmerah ne bo mogla odpraviti nobena stranka. Sovraštvo Bolgarov proti Grkom in Srbom postaja vedno večje, posebno proti Grkom.
; Edina dežela, ki bi lahko pomagala Bolgariji, je Jugoslavija. Odpustila bi ji svoj del bolgarske vojne odškodnine in se združila z njo v enotno državo. Z ekonomskega stališča bi bil ta korak velikega pomena. Združitev bi bil prvi korak za nadaljno utrjevanje prijateljskih vezi med Srbi in Bolgari. Bolgari so že več-krat skušali pridobiti srbske vladne kroge za prijateljski sporazum, toda v Belgradu so jih hladno sprejemali. Ako bi znala Jugoslavija pozabiti čine, ki jih je »krivila bolgarska vladna kamarila med vojno proti Srbiji in odpustiti bolgarskemu ljudstvu grehe, katere ii ono zakrivilo, bi bil s tem dan pogoj za zbližanje ! dveh bratskih narodov in za balkansko federacijo.
MILLARD
RESTAVRACIJA
Las tnika
J. JANEK in V. JIRANEK
Ce hočete jesti jedi iz pristno domače kuhinje, tedaj ne zamudite posetiti
MILLARD RESTAVRACIJO,
ki se nahaja v prvem nadstropju poslopja na
3604 West 26th Street, Chicago, III.
Cene zmerne, postrežba prvega reda!
I___J
Ampak srbski državniki vidijo večje prijatelje med reakcionarji v Romuniji kakor pa v demokratičnemu bolgarskemu ljudstvu. To se bo s časoma spremenilo, toda potrebno bi bilo, da se Jugoslavija zbliža z Bolgarijo takoj, ker je to življenski interes obeh dežel.
Nekateri ljudje ne morejo verjeti, da se jim dobro godi, če ne vidijo, da se drugim slabo godi. Peč se jim zdi šele tedaj gorka, kadar vidijo, da drugi prezebajo.
ČLOVEK VE MANJ KOT PA ZEL JN AT A GLAVA.
Dr. Slossom, znameniti kemist, je rekel na predavanju pred par dnevi, da bi morali ljudje in narodi sploh odpraviti potrato, odstraniti nezmernost in sodelovati za skupno stvar pri razširjevanju civilizacije. Petdeset odstotkov gasolina pri procesu da se ga napravi vporabnega, se potrati brez potrebe, petinsedemdeset odstotkov petroleja gre isto pot. človek v tem slučaju ve resnično manj kot zeljnata glava, katera v svojem laboratoriju življenskih celic ne zavrže ničesar. Ona vporabi vso svojo energijo na popolnoma pravilen in koristen način. Vsakega človeka stremljenje bi moralo biti manj potratnosti, pa več dela! Ako trpite radi želodčnih nerednosti, je to znamenje da so se v njem nabrale škodljive snovi, katere morajo biti odstranjene, sicer vas spravi to v tako stanje, da se vam ne zljubi nobeno delo, tudi se ne morete pravilno zainteresirati vanj. Najboljše zdravilo v takih slučajih je Trinerjevo grenko vino. Izčisti črevesje, odstrani želodčne nerednosti in vpostavi zopet splošno zdravje. To je za mnoge ljudi vsakdanja potreba. Mr. Lucaš Sztuk nam je pisal 11. aprila iz New Brighton, Minn.: "Trinerjevo grenko vino je izvrstno, nikakor ne morem biti brez njega." Vaš lekar ali pa trgovec z zdravili vam bo rad pokazal tudi druge Trinerjeve preparacije.
^_
james j. lyons'
KLOBUČAR
CHICAGO, ILL.
Tri prodajalne:—
1850 Blue Island Ave. 4733 S. Ashland Ave. 4019 West 26th St.
__)
Kdor praznuje prvi majnik, izreka s tem, da je mednaroden. Kdor je mednaroden, je lahko pošteno naroden, ne more pa biti šovinist. Kdor grdi druge narode, je šovinist in ne more biti mednaroden. Kdor ni mednaroden, ne more po prepričanju in poštenju praznovati prvega maja. Kdor ni mednaroden, pa vendar praznuje maj, izrablja torej le socializem za kupčijo.
Pri vsaki priliki lahko vidimo, da ima so« med slovenskimi delavci na tisoče simpatičarjev. Toda v boju, ki ga je socializmu naložila zgodovina, nt zmagujejo simpatije, temveč moč. In moč je le v organizaciji. Če ti je socializem simpatičen, moraš delati zanj, kar je pa le tedaj mogoče, ako si v vih vrstah. Organiziraj se torej! Vpiši se v socialističen klub!
Kup mrtevcev v teritoriju ob Votgi. Takih prizorov je mnogo v tistih krajih Rusije, kjer je suša uničila vse poljske pridelke. Če bi ljudstvo po raznih krajih sveta dao nekoliko več v odpomoč Rusiji, bi bilo ob Volgi mnogo manj grobov.
KO PRIDEJO LETA
je človeški sistem podvržen* slabim vplivom vse vrste in potrebuje tonike.
SEVERJEVA ESORKA
preje znana kot Severjev želodečni grenčec, je pravilna laksativna tonika za ljudi, ki so v letih. Zelo priporočljiva za slabotne in deli-datne osebe.
Njene zdravilne snovi jo delajo izvrstnim zdravilom za dispepsijo, neprebavo, zaprtje in oslabelim prebavnim organom.
V dveh veličinah: 75 centov in $1.50.
Dobite ga pri svojem lekarju ali pa pišite na
W. f. SEVERA CO.,
Cedar Rapids, Iowa.
Američani in Jugoslovanska Socialistična Zveza.
Ko se človek poda na socialistično agitacijo, večkrat opombe, naj bi se za delavsko stvar potegnil! malo bolj domorodci ali Amerikanci, češ da smo Slovan1 tujerodci, ki z ozirom na predriigačenje sedanjega stanja ne morejo imeti toliko uspeha kot pa Amerikanci. da pridemo lahko "za njimi." Toda če se ozremo n naokrog vidimo, da je po premogarskih naselbinah zelo malo domorodcev. Družbe iščejo vedno le tujezemce, ki delajo zmerom še najceneje. Dobe se sicer ljudje, ki govore in občujejo angleški, ampak to so Irci ali pa Škoti— po večini ravno tako inozemci kakor Slovani ali Italjani. Radi tega je naša dolžnost, da vodimo socialistično propagando v teh krajih inozemci bodisi Slovani, ali kakršne narodnosti že. Pristopajte v klub št. Jugoslovanske Socialistične Zveze, ki zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani društva Prostomisleci. Kadar zmaga socializem, tedaj ne bo treba več stavkati niti se bati izprtja od strani kapitalistov, kajti njihove kraljestvo bo prenehalo ekzistirati.
69
Pomagajte jačati naše vrste. ANTON ZORNI K
tajnik soc. kluba št. 69 J. S. Z., Herminie, Pa.
K..
L .:■
Vihar.
viharji hrujejo, |fje, grmovje rujejo,
nebom se strele žare, se majejo, vode kipe, »da demoni pogube so vstali duhovi življenja jih zbali: pogumno in trdno, srce! svetovi se v krčih rode.
ob enem Cankarjevo izdajo Kresa ter knjigo "Umetnikova trilo gija". Pošljite naročilo čimpreje.
^	s
Kapitalist riskira v podjetju svojega imetja. Delavec riski-Svoje zdravje in življenje. Ijil temu ima kapitalist ves ieek, delavec pa beraško pla-
največjih veleumoy na 'enskem pisateljskem polju je (smrtni Ivan Cankar. Ali po-aj njegovih del? Če se se ne morete prištevati k izo-nencem. Poglejte v naš cenik njig. Naročite tiste Cankarjeve te, ki jih imamo v zalogi in
Absolutna svoboda je nemogo ča na svetu, ki je podvržen zakonitosti. Zakaj vsak zakon pomeni gotovo omejitev, človek na primer ne more storiti več, kakor dopušča njegova moč, ki ni odvisna od svobodne volje. Tudi v socialistično urejeni družbi se no more pričakovati absolutna svoboda; tudi v njej morajo veljati zakoni. Razlika med kapitalistično in socialistično družbo velja pa tudi glede na svobodo, in prav velika je. V kapitalistični družbi je svoboda večine omejena z interesi gospodarsko močne manjšine; v socialistični družbi omejujejo interesi skupnosti svobodo posameznika, in omejujejo jo le toliko, kolikor je zaradi skupnih interesov potrebno.
VABILO
na
PLESNO VESELICO
ki jo priredi '
Slovenski Socialistični Klub štev. 181, J. S. I,
v Lloydellu, Pa.
dne prvega maja ob 2. popoldne v dvorani
DR. SV. PETRA IN PAVLA
Igrala bo izvrstna godba iz Johnstowna.
Vstopnina za moške 75c; dame vstopnine proste.
Priporočamo se občinstvu od tu in okolice v obilno udeležbo.
ODBOR.
Won Roosevelt 7939
Jugoslovanska
Restavracija in Kavarna
Josip Kelečič, lastnik.
807 So. Racine Ave., Chicago, 111.
FRANK LAURICH
1903 W. 23. St. Chicago, 111.
Priporoča rojakom svojo zalogo pocerige, mehkih pijač, slado-Ma, slaščic ter finih smodk, ret in tobaka.
SLOVENSKA
Restavracija in Kavarna
Geo. Volčanšek, lastnik
1834 South Racine Ave., Chicago, 111.
Tečna domača hrana vedno na razpolago. Se priporoča rojakom v obilen obisk.
JOHN STAYER
Grocerijska trgovina
Blago vedno sveže, cene zmerne, se priporoča rojakom.
1925 W. 22. Place, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 1404
Telefon Canal 4340
EDINA SLOVENSKO= HRVATSKA TRQOVI NA S CVETLICAMI
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, 111.
Med Throop in Blue Island Ave.
JOHN FABJAN
Slovenski krojač
Izdelujem obleke po najnovejšem kroju. Čistim,likam in popravi j am stare obleke. Cene zmerne. Postrežba točna.
1932 W. 22nd St., Chicago, 111.
l
Tel. Randolph 4559 Princeton 2883-W
Slapnik & Sanabor
Cvetličarji
6113 St. Clair Ave., Cleveland, O.
F. K. Bauzon
5920 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
(
O
Brusilnica škarij, britev in drugega rezilnega orodja. Velika zaloga britev, brivskih strojev ter drugega brivskega orodja.
J. S. JABLONSKI
Fotografični atelje.
'2303 Professor Ave. 6122 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Tel. Princeton 1944 W.
NEW YORK DRY CLEANING CO. 6220 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Čistimo, barvamo, likamo, popravljamo in predelujemo vsakovrstne obleke
Slovenska Restavracija
MARTIN Š O R N , 6034 St. Clair Ave., Clevetand, Ohio.
Serviramo tečno hrano. Najboljša postrežba/
Sveža jedila in točna postrežba.
FRANK AŽMAN
Slovenska mesnica.
Občinstu se priporoča. 6212 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ANTON ROŽER 6012 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Prvovrstna popravljalnica čevljev. Cene zmerne, postrežba točna.
JOHN CENTA
priporoča Slovencem svojo
QROCERIJO.
Vedno sveže blago, zmerne cene in točna postrežba.
6105 St. Clair Ave. Cleveland, O.
ANTON ANZLOVAR 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Se priporoča vsem odjemalcem za obilen obisk svoje trgovine.
G. ZAVASKY
6011 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Železarska trgovina, zaloga orodja, barv, stekla itd., Se priporoča rojakom.
ELYRIA
AUTO REPAIRING AND WELDING CO.
Frank Somrak in Jos. Mrki lastnika
6512 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Slovenska garaža. Popravljalni vseh vrst avtomobilov,
Zaloga olja, gasolina ter vs v avtomobilsko stroko spadajočih potrebščin.
Rojakom se priporočavt
FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave,, Cleveland, 0.
Tel. Princeton 3037-R
Trgovina s čevlji.
JOSEPH ŽELE Slovenski pogrebnik
Avto-pogrebni vozovi, ambuM in vozovi za pohabljence vedno i razpolago. Avtomobili za vse potrd Odprto po dnevu in po noči
6502-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Tel. Princeton 969
JOSEPH MILAVEC Moderna Restavracija
61 io St. Clair Ave, Cleveland, Ohio
FRANK VIDMAR Slovenska mesnica
1147 Addison Road, Cleveland, Ohio
Povej tvojemu prijatelju, da : t njegovo lastno korist, ako postane čitatelji in naročnik Proletarca.
V/C/C DA VID O VICH ugoslovanski polagalec vodnih cevi.
Svoji k svojim.
7013 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Tel. Randolph 1828.
RUDOLF BOŽEGLAV
6006 St. Clair Ave. Cleveland, O.
priporoča svojo
GOSTILNO
z mehkimi pijačami, kakor tudi
DVORANO
za igre, veselice, shode, seje in zabave
ZUPANC & KAUPA
Slovenska denarna pošiljalnica in parobrodna agencija.
6603 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio
K 100,000,000 (sto miljonov kron) je bilo poslanih v Jugoslavijo skozi našo agencijo.
Denar pošiljamo na vse dele sveta in sicer: brzojavno, v čekih, denarnih nakaznicah in po kabelgramu.
"Škoda da se nisem učil angleščine, osem bil mlad. Zdaj, čez 25 let je prepozno." To mi je rekel star :nanec in "ugleden" rojak. Glejte da ne boste tudi vi podobni temu rojaku. Naroč ite Dr. Kernov Besednjak pri Proletarcu ali pa naravnost od:
DR. F. J. KERN
6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Cena $5.00.
30E30E:
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank Černe
6033 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio
I	Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške. itd
Popravljamo ure po nizki ceni
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč »lovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri *e Vam pošlje brezplačno.
Najboljše blago.	Najnižje cena.
[jLipir=====i P===n Rtf=imr=if==i E1SJ
E
Cfrtgfrolm ^tatč Sank
Ali ste že kedaj premišljevali, da nekdo hrani denar, katerega ste
•	• 1 v*l*0
vi prislužili:
Zakaj ga ne hranite sami!!!
Pričnite s hranilno vlogo pri nas še danes.
Pri nas boste našli točnost, uljudno občevanje in varnost.
Izvršujemo vse bančne posle, sprejemamo vloge na čekovni račun, dajemo kreditne olajšave in imamo izmenjevalnico za denarne transakcije v inozemstvo.
Z nami lahko občujete v slovanskih jezikih.
Se priporočamo za poslovanje z našo banko.
MARTIN SEVER, pomožni blagajnik.
CENIK KNJIG
KI JIH IMA V ZALOGI PROLETAREC.
Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
MIMO ŽIVLJENJA, (Ivan Cankar), 230 strani,
trdo vezana ............................... 1.20
GADJE GNEZDO, (Vladimir Levstik), 219 strani,
trdo vezana ............................... 1.00
MOJE ŽIVLJENJE, (Ivan Cankar), broširana, 168
strani, 60c; vezana v platno...................85
UMETNIKOVA TRILOGIJA, Ivanu Cankarju v spomin. (Alojz Kraigher), 134 strani, broširana
76c, vezana v platno ..................... 1.00
PRAVLJICE, (Oskar Wilde), 162 strani, trdo vezan« ..................................... 1.00
BREZ ZARJZE, (Milan Pugelj), 176 strani; trdo
vezana....................................90
PODOBE IZ SANJ, (Ivan Cankar), 165 strani,
trdo vezana ............................... 1.10
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, (Ana-
tole France), 298 strani, trdo vezana.......... 1.10
BOY, (Lois Coloma), roman, 269 strani, trda vezba .95 POVESTICE, (Rabindranath Tagore), broširana .40 STAROINDIJSKE PRIPOVESTI, s slikami, (Jos.
Suchy), broširana...........................35
ZVONARJEVA HČI, (E. Miller), broširana, 162
strani ....................................55
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Albrecht), trda vezba. . .60 FAROVŠKA KUHARICA. (J. Š. Baar), povest, trda
vezba................................... 1.00
ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani,
vezana v platno............................ 1.75
ANFISA. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih ......................................60
JURKICA AGIČEVA. (Ks. Šandor-Gjalski), povest,
360 strani, broširana 90c, vezana v platno...... 1.30
JUG. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616
strani, broširana $1.10, vezana v platno........ 1.60
VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00,
vezana v platno............................. 1.60
UDOVICA. (I. E. Tomič), povest, 330 strani, broširana 90e, vezana v platno, .i................. 1.30
DON CORREA. (G. Keller), roman...............30
STO LET SLOVENSKE LIRIKE. (C. Golar), vezana v platno....................*....... 1.10
FILIZOFSKA ZGODBA. (Alojz Jirasek), trda vezba .50 DVONOŽEC IN DRUGE ZGODBE. (Karl Ewald),
s slikami, trda vezba........................ 1.10
GOLEM. (G. Meyrink), roman, trda vezba........ 1.00
HEPTAMERON. (Margareta Valoiska), povest, broširana ....................................55
ČRNI PANTER. (M. Pugelj), povest, trda vezba... 1.00
SRCE. (Henrik Mann), novele, trda vezba.........60
STRUP IZ JUDEJE. (J. S. Machar), pesnitev, broširana ....................................75
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure.
POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto Bauer)...........20
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata.............................80
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Etbin Kristan)......................80
UVOD V BUDDHIZEM, (Jos. Suchy..............20
V NOVO DEŽELO. (Etbin Kristan)..............80
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM.........80
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM..
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča).......
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM.
O KONSUMNIH DRUŠTVIH..............
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV,
(J. Bezlaj) ........................
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip
Mencej )..........-........................
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI
(Ivan Robida), broširana....................
SPOL-LJUBEZEN-MATERINSTVO, (Prof. dr. 1
Zahor), trda vezba..................
ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F,
Kern) ....................................I
ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec).. ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevd I. M.)...............................
Glasba.
TRIJE MEŠANI ZBORI, (Srečko Koporc),
1. V snežni burji, 2. Zimski večer, 3. Gvadalkivii TROJE SOLOSPEVOV S SPREMLJEVANJEM ZA GLASOVIR, (Marij Kogoj), vsebuje: 1. Jaz set« bo spomnila, 2. Sprehod v zimi, 3. Istrski motiv.,
Razno.
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija.......,4..
"KRES", št. 5. — 6. (Cankarjeva številka)......
"KRES", št. 7...............................
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka)..........
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko vezan 75c, vezan v platno......
PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno......I
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI
DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV.....
SPOVED PAPEŽA ALEKSANDRA VI.. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921
mehko vezan ......................
"PROLETAREC", vezan, letnik 1919, $6.00; vem,
letnik 1920................................I
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5 c. (Imamo jih dvojne vrste.)
Angleške knjige.
TEN DAYS THAT SHOOK THE WORLD, (John
Reed). Opis prvih dni boljševiške revolucije, 371
strani, vezana v platno ............
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno........................
100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota........j
THE BRASS CHECK. (Upton Sinclair). Študij« ameriškega žurnalizma, broširana 60c; vezam t
platno...........................
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrsV
ljanju ver za privatne interese................1
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LET
TERS". (David Karsner), vezano v platno....I KING COAL. (Upton Sinclair). Povest iz zadnjegi štrajka coloradskih premogarjev, vezana v platno I
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money o ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko poi poštne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th Street	Chicago,
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Vstanavljajte noro društva. Deset članov (ic) j« treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo j«:
2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
WAVAVS^W^VWYVWS/WVV
Slovencem priporočamo
v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26 th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postreiba. KARL GLASER, imeitelj.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.


5EVERAS
E 5 K □
Aqilsepiicqo irjdzilo
Priporočljivo zd odpomoč pri zdrdVljeqjb srbečice ir) razr]il] ^ozqil] bolezqi.
CENA 50 c Vpra šajle pri vbšeit) le^cirjli.
W. F. SEVERA CO.
cedar rapids, iowa
DR. RICHTER'S
PAIN-IPELIrSL
Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Odženite mučne bolečine s pravim Pain-Expeler jem, starim prijateljem družine. Zahtevajte ga z našo varstveno znamko "SIDRO". Cena 35c in 70c v vseh lekarnah ali pa pri:
F. AD. RICHTER & CO.,
104-114 So. 4th St. BROOKLYN, N. Y.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge ▼sebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
John Plhak & Co.
1191-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstičnl dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tn mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
CARL STROVER
LAWYER
and
COUNSELLOR
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Naročajte najboljši in najbolj razširjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnin* za dnevne in nedeljsko izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mesec; samo nedeljske izdaje $3 na leto. Samo dnevne izdaje $9 na leto; pol leta $5; en mesoc $1.25.
Kadar. • •
Kadar mislite na potovanj* t stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug potel s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET
Tel. 1475
JOHNSTOWN, PA.
M
lil
FRANK CERNE
6033 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
največja slovenska
TRGOVINA Z ZLATNINO
Obiščite mojo prodajalno in prepričajte se, da imam v zalogi vedno največjo izbiro različnih UR, od navadnih do najdražjih; prstanov, brošk, verižic, obeskov, brušenega stekla i. t. d. Posebno bogata pa je izbira daril za ŽENINE In NEVESTE- Popravljalnica za ure in vso zlatnino sploh. Sprejemam in izvršujem tudi poštna naročila.
COPYRIGHT A*P-Vi &Ct
MUZIKALIČNI ODDELEK
Vam nudi največjo izbiro Columbia Grafonol in Manophonov, izdelanih v raznih modelih in sicer od $15:00 naprej. Dalje klavirjev, navadnih ali mehaničnih (Piano in Player Piano), na katere igra lahko vsak. Posebno pa opozarjam na lepo izbero SLOVENSKIH PLAYER PIANO ROLL z tiskanimi besedami, kot so tukaj navedene:
Zakaj ne bila bi vesela, valček. Mladi Vojaki, koračnica. Bleski Valovčki, valček. Kje so moje rožice, pesem. Zvezda, pesem. Tiha luna, pesem. Slovensko dekle, pesem. Pozdrav, pesem. Nazaj v planinski raj, pesem.
Slovenske	igralne
role za	piano
$1.00	ena
Miramarska mazurka. Oj Hrvati oj junaci, koračnica. Vzemi me s seboj, polka. Sokolska, (Levja sila) koračnica. Naprej zastava slave, pesem. Domovina mili kraj, pesem, Zadovoljni Kranjc, pesem. Studenčku, pesem. Po jezeru, pesem.
Slovenske	igralne
role za	piano
$1.00	ena
Vsem tistim, kateri imate grafofone v hiši, pa priporočam sledeče NAJNOVEJŠE SLOVENSKE GRAFOFONSKE PLOŠČE:
E 4992 Družinske sladkosti v Clevelandu.
Od kod je Špela doma. E 4845 Pogled v nedolžno oko. Pesem.
Še enkrat te objamem. Pesem. E 4688 Naprej zastava slave.
Mili zvonček z melodijami.
E 4991 Zaljubil se je vrabec.
Špela in Micka v kabaretu. E 4846 Hausmajsterca v terjatru.
Kakšno pečenko je Špela jedla. E 4689 Ko bi moj ljubi vedel to. Na tujih tleh
CENA GRAMOFONSKIM PLOŠČAM JE SEDAJ 75 Centov.
Pišite po cenik gramofonov in plošč, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto, pravljamo gramofone in prodajamo posamezne dele.
Po-
lili