'ji' LJUBLJANSKI ZVON 1 gag LETNI K-XLIX 1 Vsebina zvezka za mesec februar: 1. Anton Ocvirki Psalmi...................65 2. Tone Seliškar: Pismo....................66 ♦ i 3. Jože Pahor: Serenissima. (Dalje prih.).............68 4. Pavel Janak: Josip Plečnik v Pragi........'......78 5. Edgar Allan Poe: Krokar..................85 6. Jnš Kozak: Tuja žena. (Konec prih.)..............88 7. Albin Prepeluh: Lenin. (Konec prih.).............100 8. W1.S4. Reymont: Nedelja na kmetih. (Konec.)..........109 9. Književna poročila.....................116 .Slovenski bijografski leksikon, 3.zv. (Mirko Rupel). — L. N. Tolst o j - V I. Levstik: Ana Karenina (Josip Vidmar). — Jan Cankar: Bortolo i ego pravo (Bož. Borko). — Aleksander Block-Mile Klopčič: Dvanajst (Josip Vidmar). — Vital Vodušek: Pesmi (Ant. Ocvirk). — Recherphes ä Salone, Tome I. (B. Saria). 10. Kronika..................... .... 125 Umetnostna razstava Božidarja Jakca: Afrika (K. Dobida). — O postanku Poeove pesnitve «Krokar» (Griša). — Nagrade Francoske Akademije leta 1928. (A. Debeljak). — Ksaver Meško v češčini. (B. B.). H. Portret pisatelja Juša Kozaka. LJUBLJANSKI ZVON izhaja v posameznih zvezkih ter stane na leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 15 Din. Reklamirani zvezek se pošlje brezplačno samo, če se je reklamiral najkes- neje v enem mesecu, ko je izšel. Pozneje reklamirani zvezek se mora plačati. ★ Urejuje FRAN ALBRECHT. Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jih ni naročilo. UpravniŠtvo: Prešernova ulica št. 54. ★ Izdaja ga nekdo iz grmiče pozove z rezko srditins glasosn. «Eden naših najmlajših,> dvigne Častnik svoj g Jas, da udarja ob stene, «eden tistih, ki je imet veliko srečo, 6a je padel % bleskom domovine v očeh. padel — zaboden!» ?Francesco Savellil» preseka oster glas govornikovo besedo.. *Presentei Prisoten!* grmi zbor -viharno. «Zdaj, v tej uri,» nadaljnje casta s L «gre svo.ro zadnje pot r krvavem svitu naših piaraeaic, ovli s si&vno zastavo- k^šLategfe leva «Na kolena!> pozove rezek, visok glas. In v Isteos trenutku pokleknejo vsi do zadnjega v dvorani, (/robna üsina a, pr* ie trenutek, Prav tako naglo, kskor so klekaili* se «g&t ^»i dvigoejo.. »«Blag&r «öö,k?, lega danes, ^ siaw v našo sveto «en:-'jo! Veuki misli je daroval svojo čist >, neosn&deševsino mladost Daä je vzgled nam, ki bomo morda jutn poklicni, da položimo svoje življenje čriveaik svete, bo^nske Seyenisah^e. Savellil Prevelik je feil tvoj ogenj dc- domovih da ne M ?gat njenih sovražnikov» In ker jih je žgal» so dvignili — itnorild — s*vratar* bodala. Vedeli «o-j sar^o s eaiia pogasit? tvoj plamen* s tvojo i&stno. s tvojo vro^o kuvh*>.. Eraacesco Savellil Mirno lezi v nago -sveto sezzijol Ih jih več, Ad so te ubilil Maščevali smo te* Tako se bomo oevetili vsabsrar, ki hi se dotaknil tega, kar nam je nad vse, ki. hi se dotaknil Sereniasime* ustvarjene »a zgrajene s krvjo sto sn sto tiso&zv, s plemenito krvjo najboljših, največjih njenih sinov od veka v vek. Glej* ca večer ti to prisegamo!» «Prisegamo!» je o'djeknilo po dvorani, kt\kor hi se ud&nli mwL «Prisegli smo,» poudarja razpaljeno govornik, «prisegli smo in ne prelomimo svoje besede. Kjerkoli je sovražnik Serenissime, na daljnih bregovih ali tu, na njenih ladjah ali v nje osrčju, v Benetkah samih, kjerkoli je, naj ve, da mi bedimo, bedimo z orlovskim očesom! Tudi tukaj, na ladjah mornarice, ki je pozvana k velikim dejanjem, še ni prave zavesti, kakšno nalogo ji je poverila domovina. Zdelo se je celo, da bo naša velika preteklost našla tu svoj sramotni grob, da bodo tu pokopana, zavržena vsa junaška tlela naših očetov in dedov, ki so krvaveli in padali zato, da je Serenissima živela, postajala večja, silnejša, mogočnejša. Vendar — hvala Nebu! Dobili so se med nami možje, ki niso mogli gledati, ki ne morejo razumeti, kako se tako naglo pozabljajo sveti čini naših neštetih junakov, z imeni in brez imen. Niso mogli gledati in ne morejo trpeti, da se tu gazi slava, nesmrtna in nedosežna slava naših dedov. Kar je plemenite krvi prelite za našo sveto zemljo, za silno Serenissimo, ne sme biti pozabljeno nikdar! Vsi, kar nas je poklicanih, da čuvamo to dediščino, se moramo izkazati vredne padlih. To je imela pred očmi tista naša ponosna mladina, ki se je strnila na tem mestu, da že končno izpregovori odkrito, brutalno odkrito besedo. Prav je, da ste nas pozvali za priče. Zdaj vemo. tudi tu je naša straža nad stražami, je skupina ljudi, majhna, a drzna in nepremagljiva, skupina ljudi, ki so pripravljeni dati poslednjo kapljo krvi za domovino!» Golja je poslušal govornika, a nič ga niso mogle ogreti žarke besede. Koliko jih je med temi novimi čuvarji Serenissime, se je vprašal, ki so že kdaj trpeli zanjo? In koliko jih je, ki se bodo res skazali vredne onih nekdanjih junakov, kadar bo bila odločilna ura? A še preden je Golja presejal čast ni ko ve besede, je stopil na oder mož, ki ni bil nihče drugi kot Loredan sam. On tukaj? spreleti Gol jo po vsem telesu. Loredan, glavni steber vojne stranke? V resnici: bil je Loredan! «Nočemo delati kupčij z našimi mučeniki,» je izpregovorii. «nočemo izrabljati smrti nesrečnega tovariša. A to moramo povedati, da bomo znali streti tudi notranje sovražnike Serenissime. Kakor so padli tisti, ki so dvignili bodala na našega Savel 1 i ja. tako naj pade vsak, ki se dotakne Serenissime. To ni beseda, to je naše geslo. Ničesar ne skrivamo in izjavljamo naravnost: ubijali smo, ubijali bomo! Mnogo jih je, ki v teh resnih in nevarnih časih rujejo pod zemljo. Ž njih pomočjo hočejo stoletni sovražniki zrušiti ljudo- vlado, prvo na Adriji in v Sredozemlju. Proti tem rovarjem, proti zaveznikom sovražnikov Serenissime dvigamo svoje orožje mi, ki vstajamo za domovino v Benetkah, v Terrifermi, v Levantu, kjerkoli vihra prapor z levom sv. Marka. K vsem mladim, drznim stražam pristopate danes tudi vi, vaša čudovita četa ,Eroica'. Davno smo vas že pričakovali, zato vas danes tem prisrčne je objemamo. Skrajni čas je že bil, da stopite naprej. Kar se godi pri vas, se že dolgo ni godilo na ladjah Serenissime. Strupena kača se vije skozi vaše vrste, mornarji pozabljajo, kaj so dolžni Serenissimi. Ali jih je domovina doslej vpraševala po tem? Je zahtevala od njih kako žrtev, ki so prisegli, da dado zanjo kri in življenje? Ali ima kdo lepše življenje nego ga imajo mornarji tukaj, v tem zvestem beneškem mestu? In vendar niso zadovoljni. Mrmrajo. Rujejo skrivaj in očitno. Prelepo življenje jim je oskrbela Serenissima, vino, zabave, ženske... Brez skrbi se šetajo, gospoda, po cvetoči dalmatinski zemlji in niso zadovoljni! Ali hočete še več?!» Mornarji pravi — pomisli Golja. Ne velja to še bolj in prav za prav edino le za častnike? Ali nimajo častniki tu življenja, kakršnega niti v Benetkah niso imeli? Sa j jih je tudi nocoj t ti le neznatno število, ker se niso mogli odreči svojim zabavam! Toda Loredan nadaljuje: «Tovariši! Sveto nalogo imamo. Razgnati moramo to lahkoživo sodrgo, ki preklinja domovino. Serenissima je dolgo gledala oskrunjevalce in zločince. Zdaj dviga roko nadnje. Izrezali boste smrdeče meso. izžgali ostudno rano, to je vaše vzvišeno poslanstvo! Ubijali boste, če bo treba, dokler ne bo naposled zastava krilatega leva v Zadru oprana sramote, oprana s krvjo sodrge!» Še ni končal govornik, ko je množica hrupno vstala. Zaploskala je in divje vzklikala Loredanu. Odobravanje se je prelilo v strastno bojno pesem. Pa saj ni bila pesem, bil je krik, kakršnega je Golja čul le v krvavih spopadih, ko je šlo za življenje in smrt. Govornik pa je nadaljeval, kakor hitro se je krik nekoliko polegel: «Poznate jih, izdajalce domovine! Pomnožili so se preko noči, saj smo jih gojili na lastnih prsih. Pljujejo in sikajo, da nimajo dovolj hrane in da ni dobra! Kakšno hrano pa imajo oni, ki stoje danes za ozidjem Nikozije? Stradajo in umirajo od gladu, tu pa se pasejo ostudni zajedavcib Golji je kipela kri. Mar nismo določeni za klavnico? se vprašuje. Naj se nam da nocoj znamenje za odhod, pa bomo že jutri enaki onim pod Nikozijo — smrti posvečeni! Počemu torej vsi ti divji napadi, zakaj pozivi na pokol j? «Zdaj bo konec teh razmer!» vzklika Loredan razvneto in krili z rokami. «Dvignili ste se, ne boste jih več mirno gledali. Kdor noče našega kruha, naj se umakne! Kdor izgovori sramotilno besedo, mu jo poženemo nazaj v goltanec. Proč, sovražniki velike Serenissime, smrt njim, ki skrunijo našo sveto zemljo s svojimi gnusnimi izpljunki! Konec tem divjim, ostudnim orgijam!'Naj živi lev sv. Marka, naj bo ljudovlada v vaši pesti mogočnejša in strašnejša kot vse pretekle čase! Smrt izdajicam!» Loredan je konča val svoj govor s krikom, ki je dušil njega samega. Tresel se je, oči so mu izstopile, obraz se mu je podplul s krvjo. Razpaljen je potegnil za seboj poslušalce, da so ob koncu iirupeli kakor orkan. Golja je ostal hladen. Ni ga razvnel govornik, niti najmanj ga ni pretresel bojni krik vršečih ljudi. Če bi se zclaj zagnali vanj, ne bi poblcdel, ampak bi potegnil meč proti vsem in se bil ž njimi — pripravljen na smrt, toda miren. Le eno je zvenelo v njem iz Loredanovega govora: Smrt tistim, ki se upirajo zaradi slabe hrane! Ali je glas o hrani segel tudi že v Benetke, do Sveto desetorice? Hoče Loredan preprečiti, da bi se razširile stvari, ki bi mogle škodovati tudi njemu? Gol j i je bilo jasno: Loredan je dosegel svoj namen! Kar sc bo godilo pred Zadrom odslej, bo imelo novo vsebino. Sukalo se bo okrog dveh novih osišč. Prvo je — veličina Serenissime, drugo — veleizdaja. Loredan je ščuval proti mornarjem, izmed katerih je že marsikdo dal svojo kri za ljudovlado in jo bo dal spet. ko napoči ura. Ščuval je tako, da bodo bodala komaj še stala za pasovi. A če siknejo izza njih — ta gruča ve sedaj z gotovostjo — nc bo nihče iskal krivca. Šc vedno je valovalo med ljudmi v dvorani, ko je Golja strmeč opazil med njimi orjaškega ošabnega častnika, ki ga je bil videl zadnjič z Vendraminom. Taki so! ga je speklo. Včeraj pri plemiču, danes s temi! Zaupnik tam, zaupnik tu! Ve Vendramin, s kakšnimi ljudmi ima posla? Na odru pa je že spet stal artiljerijski častnik. Govoril je svečano, navzoči so ponavljali za njim. Bila je prisega, da hočejo strnjeno braniti disciplino na brodovju in da so pripravljeni umirati in ubijati za Serenissimo. Meče in bodala so dvignili v zrak, trdo in goreče so sekale njih besede. Prisega je bila podobna vojaški, toda s čisto drugačno vsebino. Ti ljudje niso prisegli kol podrejenci, ampak kot zapovedovalci: ustvarili so si domnevo, da od tega časa ukazujejo oni. Golja je vedel, da nima ničesar iskati tu. Nihče ni ničesar zahteval od njega, nihče ga ne bo pogrešal. Ni mu bilo žal, da si je ogledal to nenavadno zborovanje, a novega ni bilo čakati več. Sredi naraščajočega hrupa je odšel iz dvorane. A komaj je bil na stopnicah, ga nekdo pokliče. Amadeo, orjaški častnik je prihitel za njim. «Kaj želiš?» vpraša Golja ter počaka. «Torej si tudi ti prišel semkaj?» zbada tovariš. «Zdaj razumem, zakaj nisi hotel slišati Vendramina. Ali rešuješ tudi ti ljudovlado?» «Ti jo rešuješ!» vzkipi Golja. «Pred Vendraminom si ž njim, za hrbtom ga izdajaš!» «Ne izgovarjaj tega imena!» ga ustavlja Amadeo. «Ne izdajam nikogar, s plemičevo vednostjo sem tukaj!» «Zmožen si takih dvojnih vlog! Že zadnjič sem se prepričal», odbija Golja. «Pazi, kaj govoriš!» zagrozi častnik. «Ne bojim se nikogar! Ajdi me ovadit!» «Pazi se. pravim!» ponavlja častnik. «Zakaj si prišel semkaj, mi nisi še povedal!» dostavlja strupeno. «Te nočejo v svojo ,Eroico'. da tako naglo odhajaš? Menda predobro poznajo Schiavonel» Gol j i je preveč. Razpaljen se požene po stopnicah in zgrabi drznega človeka z vso silo za rame. «Ponovi, kar si dejal!» mu zagrozi. «Ponovi, če si upaš!» Nasprotnik se naglo izvije, da bi se rešil iz objema, toda Just ga drži z železnimi rokami. «Ponovi, če si upaš!» ga strese, da žvenketa častnikov meč na kamenitem tlaku. «Izpusti me!» pravi častnik. «Vedeti sem hotel le, kaj iščeš tukaj, ti in še kdo drugi. To sem hotel!» «Sramoten poklic si si izbral, nevreden častnika!» ga zavrne Golja, dasi bi ga najrajši udaril po zobeh. Toliko zaničevanje se dviga v njem, da se mu nasprotnik zagnusi. Izpusti ga, obrne se in gre po stopnicah, prepričan, da si umaže roke, ako se dotakne takega človeka. Škoda plemiča, če se opira na take ljudi! Je res tako kratkoviden, da se zanese nanje? Ne ve, da ga bodo zapustili, ko napoči težka ura? 'J ako razmišlja Golja in stopa počasi proti pristanišču. A kakor da še ni dovolj, kar se je odigralo v dvorani, kakor da Zader še ne ve, kaj se je danes zgodilo važnega, se zdajci razlegne bojna pesem iz mestnih ulic. Rezka je in čudno se čuje iz noči. Pokazati hočejo javnosti, da so tu in da bo treba računati ž njimi. Opomin je vsem, naj se pazijo, ker jastreb bedi in zre z ostrim očesom na mesto in na morje. Bojna pesem se bliža, gruča koraka na ladje. Naglo gredo, kakor da hočejo napasti. Iz polteme se vidi na pomolu le črn zid, ki se ziblje dalje, ne ločijo se posamezniki. Sredi pomola se gruča na ostro povelje ustavi. Za trenutek vlada molk. Potem pa preseka zrak rezek poziv, ki mu odgovori krik vseh. Še drugič, še tretjič se Odzove krik, ki udarja ob galeje in budi mornarje, ki so po večini že odšli k počitku. Dvigajo se z ležišč in se vprašujejo, kaj pomenja vse to. Ali se je dvignil divji prepir? je znamenje za odhod? Nihče ne ve. Poslušajo in nevoljni spet polegajo na trda tla, mrmraje, ker ni miru ob teh urah. Colja pa gre na svojo galejo in se čudi sam sebi, da se je mogel premagati, ko je naletel na žaljivea. Kesa se, ker ga je izpustil, ne da bi ga bil poplačal za vsa izzivanja. In čim bolj premišlja, tem bolj mu kipi kri. 4. Po tem dogodku ni imel Golja miru. Kakor kamen mu je ležalo na srcu, čutil je, da se mora razgovoriti z nekom. Mislil je na Vendramina. saj sta se bila ločila zadnjič malo da ne neprijazno. Iskal ga je, popraševal previdno po njem ter naposled zvedel, da je bolan. Preselil se je v mesto, kjer si je najel stanovanje. Kakor hitro je bil Golja prost, je šel obiskat bolnika. Na strmi poti, ki je vodila k gradu sv.Donata, je našel starinsko ozidje z visokimi železnimi vrati. Zvonil je, in ko so mu prišli odpret, je stal na vrtu, polnem zimzelena in lovora. Tu pa tam so cvetele vrtnice z okroglimi kronami belih, rdečih in rumenih rož, po zidovju pa so se bohotile glicinije. Večerno solnce se je igralo po cvetju, po zelenju, po peščenih poteh. Kakor da dehti po Benetkah, po Muranu, je bilo Justu. Vse živo je vstalo pred njim daljno solnčno mesto. Onstran vrta je na terasi hiša, starinska sicer in z obokanim hodnikom v pritličju, a negovana z isto skrbjo kakor ves vrt. Pod oboki pa stoji dekle, opravljeno v črno, enostavno obleko. Čaka, kdo je prišel obiskat Vendramina. Da je mogoče? strmi Golja. Ali ga le varajo oči? Ona da bi bila tu, Amelija? Sestra Vendraminova? Čudno ga gane to srečanje. V njegovo mračno zadrsko življenje posije solnce, prvič po dolgih tednih zdvojenosti, notranjih muk, nemira in bojev. Amelija je, ona sama! Prisrčno mu dekle poda roko, smehlja se, in Golja je ne more izpustiti. Ista je, enaka kot je bila v Benetkah. Skromno so ji povezani bogati lasje v zatilnik, mirno zro modrikaste oči, nič ni strasti v njih, le miloba in dobrota se svetita v njih dnu. Tudi beneške bledice ni na njenih licih. Zdravje je, topla rdečica, kakor je zdravje v vsem njenem lepo oblikovanem telesu. Golja jo gleda in se čudi, da je ni take še nikdar videl do danes, da je šla tako neznatna in brezpomembna mimo njega. «Tukaj ste?» jo vprašuje, kakor da ne išče njenega brata. «In jaz ne vem ničesar! Ste že dolgo v Zadru?» Bila je šele nekaj dni. Kakor hitro je zvedela, da ji je brat obolel, ni imela več miru v Benetkah. Prispela je semkaj, saj je vedela, da bo brat sam in zapuščen. Pripovedovala mu je, kako je bratu, dokler nista z lagodnimi koraki prišla v prvo nadstropje, kjer je v vogelni sobi ležal Vendramin. Večerno solnce je še svetilo skozi okno naravnost na bolnika. Obraz mu je rdel, dasi se na temni polti ni toliko poznalo. Plemič je ležal nekoliko mrzličen, vendar pri polni zavesti. Že teden dni je bil bolan. Toda presedel je na naslonjaču, dokler ni prišla sestra. Goljev obisk ga je resnično razveselil. Po zadnji ločitvi je večkrat mislil, da bo Častnika kje srečal. Žal mu je bilo, da sta si prišla tedaj navzkriž. Med tem pa je obolel in misliti je moral, da čimprej ozdravi. «Glej, da še tebe ne zgrabi!» se šali plemič, ko mu sede Golja k zglavju. «Ne bojim se,» pravi Just, «mene ne popade tako kmalu 1/ «Saj ni nič hudega, samo trajalo bo nekaj tednov», pripoveduje Vendramin. «Želodec me boli in drobovje, toliko je gotovo. Pri mornarjih je isto!» «Vedno več bolnikov imamo!» «Vem. A vojne stranke to prav nič ne moti! Začeli so delati po načrtu. Jasno je, da nas hočejo prehiteti. Nič besed, dejanja! je njih geslo. Neoporečno so nas prehiteli.» Dasi plemič ne govori tako lahko kakor običajno, vendar pripoveduje živahno. Gol jo iznenadja,kako odkritosrčno in kako ostro loči druge od drugih. Ali morda še ne ve, česa dolže njega, ker je bil pri onem zborovanju? «Trd si bil zadnjič!» mu omeni naravnost. «Vzlic temu govoriš danes z menoj, ne da bi kaj skrival!» «Zakaj ne bi govoril?» «Vsi me sumničijo,» se izpoveduje Golja, kar vsebuje m javi ja mtesmven interes s;ö pos&messesi stvor, eiaega saizsega človeka, sa poseben slučaj £a kraje terej eno iamed oWeskrJüi pötrek Ha praškem Gradu je Plečnikova nsatetoosi uaivarüa še eslo vrelo soteaiaj&CHžL m posamesrafo stvari. To so prostori, hi v sijib Sivi prm^teasea psrime?» se je Tatelesila e&kratnosi; stvari — dela, ki so eam& svet Tukaj Easts ja iz nečesa vselej samostojen -prostor» &ov& stvaritev. Umetnik mfali aa posamezno stvar, na pos&mes&ega oloveka ie:r ibo&e «anj posebej nekaj ustvariti. Sredi dobe, ki se toliko peča s skrbjo sa vse, Sivi in vroča Ijubesen sa pasamesniika, sa človeka. Sredi organiziranega socialnega skrbstva je tu nevidna reka» ki is globin zamaknjenosti daje. Sredi teženj sa izdelovanjem in oddajo živi dub, ki samo nekaj krasno «tvori». («YoIn6 sro£ry», Praga 1528. Z avtorjevim dovoljenjem prevel F. M e s e r. n e 1.) K R O K A R S D G A K ALLAN POE Tehtal 3em potrt m truden marsikak sestavek čuden is pozabljenega znanja, sam o polnoči bedeč — kimal sem napol dremaje, kar začutim dotikljaje, ko da nekdo oprezaje, rahlo trka mi na duri. «Gost,> se prebudim mrmraje, «trka bržkone na duri — to sam6, ničesar več,> Ob, spomin je v meni buden, bil je pusti mecec gruden: luč po tieb pošastno veze vsak ogorek, medlo tleč. Željno čakam dne v nespanju, tolažeč šaman ob branju dušo v bridkem žalovanju — žalovanju za Lenoro — zlato rajnico, nazvano zdaj med angeli z I.enoro — tu n e zvaao nikdar več. > s Vsak svileni &um zavese me vznemiri, bolno strese, z neob&teais» še strabom in 3 prividi sne polneč; in ker strah me prevladuje, si ponavljam vedno huje: «to je gost, ki moleduje, naj mu grem odpirat duri — pozen gost, ki moleduje, naj mu grem odpirat duri; ta je le, ničesar več.» Zdaj srce se opogumi, čakati ne kaže tu mi, «bodi žlahtnik ali žlahtna, oprostite,» dem, proseč: «to je: sanjal sein drema je, pa mi pridete tapljaje, pa narahlo, oprezaje mi potrkate na duri, da sem dvomil, če vas čujem» — na stežaj od pahnem duri: — le tema, ničesar več. Po temi razbiram prazni, ves začuden, poln bojazni, poln dvomov in sanj, ki sanjal še nihče jih ni živeč: ali molk se ne prekine, znamenja ni iz tišine, zvok besedice edine zamrmra v temo, «Lenora!» Sam sem zamrmral besedo in odmev nazaj, «Lenora!» To samo, ničesar več. Vrnem se brez pojasnila, ves razburjen od strašila, kar od prejšnjega glasneje trkanje zaznam, bledeč. «Je,» mi je sreč dejalo, «nekaj sili v zagrinjalo, stopimo do okna malo, preiščfmo to skrivnost — pomirimo srce malo, preišČimo to skrivnost; veter je, ničesar več.» A ko zastor sem privzdignil, je prifrfotavši švignil v sobo mi častitljiv krokar, ptič, svetost davnin znaneč. Ne da vljudno bi pozdravil, se za hip le zaustavil, si je ko gospod napravil v sobi sedež iznad vrat — na Minervino poprsje sede mirno iznad vrat — tam čepi, ničesar več. A ta tajni ptič mi črne misli moje v smeh obrne, v temni suknji resno, strogo in dostojno se držeč: «pač oskuben si po glavi, vendar krokar nisi pravi, Krokar davni, grgotavi, gost strahotni iz Noči — dej ime mi svoje slavno v carstvu Plutonske noči.» Krokar grkne: «Nikdar več.* Silno mi je zagonetna ptiča govorica spretna, dasi mi je bore malo hasnil, razodel, grčeč. Kajti v tem smo pač edini, da v vsej ljudski zgodovini ne omenjajo spomini ptiča v sobi iznad vrat — ptiča ali sploh živali na poprsju iznad vrat — in z imenom: «Nikdar več.» rtic na sohl vec ne zine, tiho zdi vrh umetnine, ko da dušo je izčrpal, ti besedi govoreč. Črke več ne zakrekeče, niti s percem ne vztrepeče; kar mi nekaj zašepeče: «Vsi prijatelji so šli — jutro pride, ptič odide kot so upi moji šli.» Krokar grkne: «Nikdar več.» Umni ta izrek prešine z grozo me, ko molk prekine. «Jasno,» rečem, «to pomeni vse, kar zbral je, se učeč: last je bržkone gospoda, ki ga tepla je usoda dan na dan, da mu nezgoda spesnila je ta pripev — da mu nad pogrebna pesem izihtela je v pripev — v ta «nikdar, nikdar več*. Ali ptič mi misli črne spet v smejanje preobrne: tik pred ptiča, soho, vrata stol zasučem, nem motreč. V naslanjaču premišljujem in iz sklepov sklepe snujem, češ, morda le izmodrujem tajno ptiča davnih dni — kaj je menil strogi, togi, tajni ptič iz davnih dni, ko je grknil: «Nikdar več.» Ko ugibal te stvari sem, niti črhnil ptiču nisem, ki vsega me je presunil, z žarkimi očmi bolščeč. Še sem mislil ko za stavo, nagibaje trudno glavo na blazino mehko, plavo, ki je vanjo luč žarela, ali, kjer ne bo slonela, ko bo v žamet luč žarela — ona, ona nikdar več! Zdaj se zrak dišav napije, ki jih menda seraf lije iz kadilnice nevidne, po preprogah mi zvenčeč. «Bedni,» vzkliknem, «Bog ti dal je, z angeli ti doposlal je lek pozabe, časno zdravje od spominov na Lenoro! Pij, oh, pij napoj pozabe, pa pozabi to Lenoro!» Krokar grkne: «Nikdar več.» «Prerok,» pravim, «t o ti b o d i, ptica ali vrag — ne škodi — naj skušnjavec te poslal je ali piš zagnal besneč. Sam sem, a se duh ne plaši na tej pusti zemlji naši, v hiši tej, kjer groza straši — prosim, reci mi resnico — je li bolje onkraj groba — reci, reci mi resnico!» Krokar grkne: «Nikdar več.» «P r e r o k,» pravim, «t o ti b o d i, ptica ali vrag — ne škodi — pri nebesih in pri Bogu, ki častiva ga, slaveč, reci duši v žalnem kraju, b o li v angelskem sijaju kdaj objela v daljnem raju zlato deklico Lenoro — tisto z angelskim imenom, sveto deklico Lenoro?» Krokar grkne: «Nikdar več.» «S to besedo se ločiva, črni krokar, ptica kriva, vrni v noč se onkraj brega», vzkliknem, vstavši, proč hiteč. «Črni puh naj tvoj ne kane name v znak laži pretkane, ne vznemirjaj mi dvorane. Pojdi s sohe iznad vrat! Kljun iz srca mi izderi, lik poberi svoj od vrat!» Krokar grkne: «Nikdar več.» Ptič ne sfrfota pred mano: neprestano, neprestano na Minervinem poprsju tiho iznad vrat čepeč. Liki demon, kadar sanja, gleda vame brez nehanja, luč pa, ki se nadenj sklanja, meče senco mu po tleh; ali duša se ne dvigne s sence, ki leži na tleh, posihmal mi nikdar več. Iz angleščine prevel GriŠa. TUJA ŽENA J U š KOZAK Češnje cveto (Nadaljevanje.) roti jutru je zopet rosilo. Le toliko, da je zmočilo zemljo. Že zgodaj so se megle razdelile. Ko so odhajali na vaje, je žarko solnce parilo zemljo, da je puhtelo iz nje. Ležali so v blatu za živo mejo. Andrej je upiral oči v pobočja za vasjo. Drobni, beli cvetovi so drhteli na češnjah. Spomnil se je Agatinega pro rokovanja: «Jutri bodo cvetele češnje!» Čeprav je ležal v blatu, ga je prevzela velika radost. Življenje v gori je odprlo male svetle oči. Zamižal je, da bi lahko nemoteno zrl v Agatino obličje. Nebroj vprašanj se je porajalo v duši: «Kdo je Agata? Zakaj je bila tako vroča in vendar tako hladna? Kako je živela? Je veliko ljubila?» V duhu jo je gledal, kako se venomer smehlja. Baš ta smehljaj mu ni mogel dati nobenega odgovora. Izpraševal je sebe: «Ali jo ljubim?» Čutil je, da bi lagal, če bi ji zatrjeval, da jo ljubi. Le neutešena sla kriči po njej. V globini srca pa mu je nekaj očitalo, da je zaradi tega tako razigran, ker pri ja njegovemu samoljubju, da si ga je tako hitro izvolila. Bežna čuvstva so ga vznemirjala, komaj je pričakoval noči. JProti večeru je stal zopet na ravnini za vasjo. Z veselim obrazom ga je poiskal Martin. «Glej, Carman je mož. Kdo bi si mislil? Zjutraj je bil doli pri starem jastrebu. Prosil ga je, da bi mu dal par ljudi za oranje in setev. Izbral je tudi mene. Jutri zarana gremo na polje.» «No, vidiš, kako prav je bilo, da sem te sinoči vlekel s seboj?* Stari pa je imel skrito misel. «Nekaj mi le ni všeč, Andrej. Nič ne rečem. Ampak Carman, — kako bi rekel, — misli na dekle. Ne bilo bi lepo, če bi mu ti mešal.» Začudeno ga je pogledal Andrej. «Ne nori, Martin!» Oni ni zaupal: «Saj ne rečem. Grdo bi bilo, če kdo komu dobro stori, pa bi ga eden izmed nas vede okradel. Tebe poznam. Imaš lačne oči.» Andrej se je smejal. Tako razmahnjenega se ni mogla dotakniti Martinova skrb. Zvečer pa se je čudil, da ga ni našel v krčmi. Povedali so mu. da so ga videli s Carmanom pred malo hišico nad strmino. Andrej je slutil. «Ne zaupa mi.» Dolgo je čakal. Šele ko je vse utihnilo, in se je storila trda noč, je krenil pred hišo ter čakal v temi. Pozno sta Martin in Carman zapuščala hišo. Andrej se je tako potuhnil, da ni razločil, kaj se pogovarjata. Koraki so utihnili. Andreja se je polaščal dvom. «Premislila se je. Še toliko počakani, da bo tamle za slemenom izginila zvezda.» Tisti hip so se tiho odprla vrata. Prej si je predstavljal, kako divje bi jo objel. Zdaj je komaj slišno jecljal. «Mislil sem. da ne prideš.» Priprla je d ver in sedla na klop. «Carman je bil pri nas in tisti tvoj.» Andrej ni vedel, kaj bi govoril. Držal jo je za roko. v grlu *e mu je sušilo. Agata se je smehljala: «Zjutraj sem te videla, ko ste odhajali.» «Kje si bila? V okno sem gledal, pa te ni bilo nikjer.» Opazila je, kako mu žare oči. Stisnila mu je vročo dlan in se primaknila bliže, da je čutil njeno toplino. Dva obraza sta se za hip zbližala, da bi se poljubila, toda sunkoma se je Agata odmaknila. Beli zobje so se zopet smehljali: «Ali si videl, kako cveto češnje?» Andrej ni mogel govoriti. «Moja mati se vsa trese, kadar cveto češnje.» «Zakaj?» je šepetal. «Takrat se je tisto zgodilo.» Andreju je seglo mrzlo v srce. Jutranja prešernost ga je minevala, zdelo se mu je, da postaja na nekoga neznanega ljubosumen. Mučila ga je radovednost. V grlu se mu je zataknilo, ko je vprašal: «Kaj se je zgodilo?» Pred seboj je videl oči, ki so ga gledale z vernim zaupanjem. «Tebi lahko vse povem», je dejala bolestno. Naslonila se mu je na ramo. «Vidiš, pri nas je malo zemlje. Kar je je, jo imajo večidel bogatejši, mi pa hodimo v dnino. Naša dekleta se udinjajo spodaj v Draščah ali v Zahomcu, nekatere gredo v tovarno, druge služijo v mestu. Tri hčere je imela mati. Najstarejša je šla v Aleksan-drijo, kamor so takrat zelo rade hodile. Oče je delal v tovarni, mati je delala na polju, za silo smo živeli. Po očetovi smrti se je obrnilo. Druga sestra je šla služit v mesto. Zame, ki sem bila takrat še zelo majhna, je mati garala na polju. Zgodaj sem dorastla. S šestnajstimi leti sem bila razvita kot druge z dvajsetimi. Sestra je pošiljala materi iz mesta ter ji prigovarjala, da bi tudi mene poslala v službo. Mati je spoznala, da bo tako še najbolje, čeprav se je bala zame, kot se ni za prvo ne za drugo. Venomer je trdila, da jaz nikoli ne bom vedela, kaj je življenje in kako se je treba obnašati. Toda sila je bila. morala me je izpustiti. Sestra mi je našla službo pri bogatem inženjerju. Služba ni bila slaba. Inženjer je imel pri sebi mater in sestro, dela ni bilo bog ve kaj. Vajena sem bila hujšega. Sestra je bila vselej osorna z menoj. Bog ve zakaj? Ni bila lepa, jaz pa sem dobro vedela, kako jo peče, da ni. Zato ji nisem nikoli ničesar zamerila. Naskrivaj sem se celo bala, da bi ji bila v napotje. Mirno sem prenašala njeno čmernost. Sama sebi se nisem zdela lepa. Bila sem pa močna in stasita, gospa je zmeraj občudovala moje lepe lase. Kadar sem nosila na mizo, sem čutila inženjerjeve poglede. Vselej me je oblila rdečica, ker sem vedela predobro, kaj iščejo moške oči na meni. Ne rečem, da bi ne bila ničemrna. Večkrat sem stala zvečer pred ogledalom, se šarila z rutami in se ogledovala. Nikoli pa nisem poznala veselja nad sabo. Čudna žalost je bila nad mano, ker sem slutila, da me bodo le poželeli, ne pa ljubili. Veruj mi, Andrej, v vsakem človeku je nekaj, kar mu pove, kako bo z njim.» «Tebe — ne ljubili?» Andrej se je zopet razvnel. «Ne govori, Andrej. Veliko sem izkusila. Leto dni sera živela tja v en dan. Me, ki služimo, gledamo z grenkobo na življenje, drugače kot vi. Kaj moremo me pričakovati? Da nas vzame delavec ali kdo drug izmed njih. Par veselih dni, potem se je treba boriti za kruhek, rediti otroke in se krvavo pehati z življe- njem. Ljudje pa ne vedo, da imamo tudi me toliko in toliko želja, od katerih se nam niti ena ne izpolni. Andrej, tudi v nas je skrito, da bi rade doživele nekaj lepega, da bi nas zapeklo pri srcu. Jaz sem vesela ženska in se rada smejem. Ampak včasih ponoči so se mi vdrle solze, da je bilo zglavje premočeno. Nisem vedela, zakaj. Tisto jesen sem zvedela. V nedeljo popoldne me je vzela sestra s seboj. Z nama je šel študent, ki se je smolil že drugo leto krog nje. Meni ni bil všeč. Strašno resen je bil. Nosil je dolge, košate brke in stopal tako premišljeno, da sem se mu morala smejati. Šli smo nekam zunaj mesta. Spominjam se na veliko gostilno, kjer so točili novo vino, imeli muziko in plesali. Sestra je bila zopet čmerna, on pa resen, dostojanstven, poklon na levo, na desno, moj bog, kakšna puščoba. Parkrat me je povabil na ples. Sredi plesa, ko se mi je že malo mešalo v glavi, mi je strašno resno pošepetal, gospodična, vi ste lepi! Prasnila sem v smeh in se tudi pri mizi venomer smejala. Sestra me je očitajoče gledala, on pa je lovil pod mizo mojo roko. Uh, kako je imel mrzle roke. Kako sta živela s sestro, ne vem. Ko smo odhajali, sem opazila, da je vzel sestrino torbico in poravnal račun. Mogoče mu je sploh dajala denar, to sta pač sama vedela. V mestu smo šli v kino. Prvič sem bila v kinu in sem menda gledala z odprtimi usti. Parkrat sem čutila, da me je nekdo pobožal po laktu. Bila sem tako zatopljena v podobe na platnu, da se nisem zmenila za mrzle prste. Po kinu smo se poslovili pred sestrinim domom. Gospod se je ponudil, da bi me spremil domov. Branila sem se. On pa je sestri nekaj pošepetal in reva je privolila. Hitro sem skočila na električno, on za mano. Sedela sva molče. Potem sva še hodila peš in tedaj je važno pričel: »Gospodična.. / Kaj je govoril, se ne spominjam več. Vabil me je s seboj in mi ponujal denar. Od sramu sem stekla pred njim, da me ni mogel več dohiteti. Doma sem se zarila v blazino in jokala. Ne toliko zaradi sebe, kakor zavoljo sestre. Drugo nedeljo sem ostala doma, čez teden dni sta prišla zopet pome. Najbrže jo je on nagovoril. V srcu sem mu obljubila maščevanje. Sedeli smo v gostilni, zopet nekje zunaj. Ko me je povabil na ples, sem odklonila. Sestra se je ujezila. Ne vem, kaj mi je očitala. V meni je zavrelo. Še dobro se spominjam, da sem živo občutila grdo zlobo. Mirno sem dejala: ,Potem mi bo pa zopet ponujal denar, če bi hotela z njim v hotel/ Lahko verjameš, kakšne oči sem zagledala. Sestra se je kar tresla. Njemu se ni prav nič poznalo. Grdo je pogledal in važno odprl mesnate ustnice. ,Tvoja sestra je neverjetno pokvarjena/ Beseda me je v živo zadela. Sestra me je presunila s pogledom in siknila ,Kača!'. Preveč se mi je vse gnusilo, da bi le besedico črhnila. Sedela sem tiho, gledala v tla, v lice me je pekla sramota. Videla sem, kako vstajata, me zapuščata, pa se nisem mogla ganiti. Stemnilo se je že, ko sem vstala in se kar opotekala. Solze so mi lile, čeprav nisem hotela jokati. Preveč, preveč se mi je gnusilo. Sramovala sem se sama sebe, ker me je popadla taka zloba. Nič ne vem, kako sem prišla v mesto. Naenkrat sem stala pred kinom. Tisti hip sem vse pozabila. Kupila sem vstopnico, igrali so nekaj smešnega. Sedela sem in se smejala, da so mi zopet prihajale solze. To pot prav iz veselja nad tisto neumnostjo. Par dni nato sem prejela od matere pismo. Reva ga je narekovala nekomu, ki je večkrat zmešal njene besede. Jaz sem dobro vedela, kaj je hotela povedati. Bilo mi je do smrti hudo, ker sem vedela, da sem nedolžna. Vidiš, tako sem se prvič spoznala z življenjem.» «Agata, takih doživetij je v življenju na milijone. Tebe bi ne smelo potreti.» «Saj me ni potrlo, Andrej. Povedala sem ti, da sem se še tisti dan sladko smejala. Tudi pozneje me ni potrlo, ko je ostala sestra zapuščena in je reva tolikanj hirala, da je umrla. Res, marsikateremu dekletu se je že to pripetilo. Nekatere so se izgubile, drugim je pozneje življenje vendarle izpolnilo pričakovanje. Zame pa je prišlo še hujše. Andrej, težko je ohraniti vero v življenje.» Nekaj časa sta molčala. Nočna patrulja je šla mimo hiše. Agata se je tiho smehljala. «Skrij se, da naju ne vidijo. Šc nekaj bi ti rada povedala. Nikomur se še nisem mogla tako zaupati. Kar se je pozneje zgodilo, moraš zvedeti.» «Zakaj, Agata?» Toplo ga je pogledala. «Ne vem. nekaj mi tako pravi. Ti moraš vedeti vse. — Od tistega dne se s sestro nisva več videli. Našla sem prijateljico, doma iz Zahomca; že par let je služila v mestu in je marsikaj poznala. Z njo sva hodili vsako nedeljo, zdaj sem zdaj tja. Denarja nisem imela, ker mi je od zaslužka ostalo malo. Tudi materi sem pošiljala. Da je bilo le za kino, več nisem potrebovala. Zima je minila, po mestnih vrtovih je že cvetel bezeg. Pri nas vzcveto v teh dneh češnje. Ljudje so veseli in razposajeni. 'Nefe« ftsde'ij« sva se vosili s tramvajem preti doftft* Imeli mz Stali sva &raaj, ker je bis a vsiška NckJ-s && psstejs j« p3a»il& na tra&rv&j grc&a reeeKb. atT.devitoT.. TdUk«* & ja&jra 301«© sprsšali, SmejaŽi so in xi&m& »agajsiL Edesi izaaed njih je bü prav po-sexmc raatposajeg. T&- stal v asapak «sdel spodaj a« stopnicah, s» aa isu »kas1© xjogc vfeMe po Heb- Stak sem &ad SJCT. Ngaadtosaa «me? fr sSkml aogo iti 8© mi zasmejal XJoaspcsäi&aa, fewiite assgei vaaa&i' Mekaj sač je ohšk>, sssi sau pcsgled&k. v' oXi, sesa vedela, da-bi le&ko storil aajveSjo g&usnagei, Takrat me ve k&r s »ilo potegailo k njexx&B. Ö&rasa siiti videk aSsess, k aSä, tisi® siore, vesele oči, Seila- ges? paäeg ajega, dha sva s« sanjala do šosfo* Foket&o «e ase je, da bi tudi s&tsa aapr&vik kafa» Mmsotft» xaleSii, aa vse pos&dbita, sagaat« se -7 vrti&ec veselja/ Tak© »«kako' je Hlo» Aß-clsrej, t?. ves, kake H je Hi pisdciben v oči» Tšsfci ve&er Biseaa šla domov. Fzsgmwilz »es» prijateljico, <ä& m sin s Dolgi? sjcbo »22s si ga sa faste, Ti ice ves. kako j« govorni W)ii m kip ma iii pe£h* as 2-isem saogia odd&httiti od szoeka» Fa>te»a yai jr« pripovedoval o »vaji maters* K j® sexs SSe sliMa Človeks. tako govoriti? To $0 fežae bčaedr;, da mi je kar sapa '^s&oraer se mx j© da jajeg£*v& ^.Rjfiarla :»at:l š'. it Rodil se je Lenin v Simbirsku, majhnem mestecu na levem bregu Volge, 10. aprila 1870. Tam je bil njegov oče v carski službi, v činu državnega svetnika, ki je vodil ljudsko šolstvo. Tu je mladi Vladimir Iljič dovršil gimnazijo, potem pa se je vpisal na juridično fakulteto v bližnjem Kazanu. Študentovski tovariši so ga uvedli med «narodnikovce», tedaj med ruskimi izobraženci zelo razvito revolucijsko stranko. Vladimir Iljič je imel starejšega brata Aleksandra, ki je bil prav tako navdušen «narodnikovec». in ki ga je prvi začel poučevati v političnih vedah. Čeprav sam ni bil marksist, je vendarle opozoril mlajšega brata na Marxov «Kapital». To je bil odločilen trenutek za nadaljnji duhovni razvitek mladega študenta. Tedaj so se pod silnim pritiskom carističnega režima in spričo nevednosti zanemarjenega ljudstva, izživljali ruski revolucio-narci v individualnih atentatih. Dne 1. marca 1881. so ubili carja Aleksandra II. Sledil je protisunek reakcije in mnogi člani revolucijske stranke so poplačali ta umor z življenjem na vešalih ali pa v dosmrtnih ječah. Leninov brat Aleksander Iljič, tedaj študent peterburške univerze, je zbral nekaj teh razpršenih ljudi, izobražence in delavce, in pripravljal nov atentat na carja Aleksandra III. Da bi napad uspel tem bolj sigurno, so si zarotniki pripravili bombe v obliki knjige, ki naj bi se vrgle na voz mimo vozečega imperatorja dne 1. marca 1887. Toda komaj so atentatorji stopili na ulico, jih je prijela policija. Izdal jih je eden zarotnikov, ki je bil tajni policijski agent. Mladi Aleksander je končal na vešalih. Po tem neuspehu je začel med «narodnikovci» prevladovati pesimizem. Mnogim se je zdel vsak nadaljnji boj proti carizmu brezupen. Carizem se je utrjeval čedalje bolj. Začela se je debata, ali so individualni atentati koristni in ali se sploh ž njimi da doseči cilj, to je odstraniti caristično gospodstvo. Vladimir Iljič, ki je bil še zelo mlad, ni podlegel prevladujočemu pesimizmu. Nadaljeval je pot, ki mu jo je pokazal pokojni brat takrat, ko ga je seznanjal z marksizmom. Bavil se je s študijami socialističnih teorij. Izdelal je celo lastno teorijo o množenstveni akciji ter se prepričaval, da ima Rusija tista sredstva, s katerimi je mogoče porušiti carizem. V tej dobi je zapustilo Rusijo že veliko število izobražencev, razočaranih revolucionarcev. V inozemstvu so se šele pobližc seznanili z marksizmom in leta 1883. so ti intelektualci osnovali v inozemstvu zvezo «Osvobojenje dela». Med ustanovitelji te organizacije so bili znani ruski ljudje: Plehanov, Sasulič. Deutsch. Že kot študent kazanske univerze je prišel tudi mladi Vladimir Iljič do prepričanja, da more osvoboditi rusko ljudstvo caristične vladavine samo veliko ljudsko gibanje z marksistično ideologijo, jedro tega gibanja pa da mora biti delavski sloj. Ko se je v tem svojem prepričanju utrdil, si je začel iskati tovarišev. V letih 1890., 1892. in 1893. je potoval po širni Rusiji, iščoč takšnih ljudi. Našel je med izobraženci, pa tudi med industrijskimi delavci, ljudi njegove ali vsaj podobne zamisli. Večina revolucionarno usmerjenih intelektualcev pa nr soglašala z njim. Trdili so, da je Rusija kmetska država in da pravega, sodobni zapadni Evropi podobnega delavskega sloja v njej sploh ni. Zato da je zmotno misliti, s pomočjo delavstva dvigniti množenstveno revolucianarno akcijo proti carizmu. V resnici je tako tudi bilo. Delavci so bili neizobraženi, še napol kmetje. Sodobni politični boji so jim bil neznani. Celo lastnih skupnih gospodarskih interesov se niso zavedali. Vsakdo je mislil le nase, individualno egoistično, kako bi zboljšal svoje osebno stanje. Za skupnost niso bili vneti in niso niti razumeli, kaj naj bi skupno zahtevali. Tudi je med njimi prevladovala nepismenost. Vse to je ruskega izobraženca odbijalo od delavskega sloja, ki je bil zaradi tega povsem osamljen v svoji socialni in kulturni bedi. Mladi Vladimir Iljič se je sam praktično lotil tega težkega problema. Potoval je po ruskih mestih, oblezoval tovarne in delavnice, obiskaval dclavce na doineh, jih izpraševal o njihovem življenju. Potrpežljivo je poslušal njih tožbe, kako da jih pritiskajo poslovodje, kakšne globe plačujejo za neznatne prestopke, kako nizke so njih mezde. Tako je spoznaval njih duševnost, se jim približal in poskušal, vcepiti jim svojo socialno ideologijo. Kar je videl in slišal, si je zapisal ter končno to gradivo uredil in izdal tajen letak, ki ga je delil med delavce. Po dolgih naporih se mu je naposled posrečilo osnovati v Petro-gradu «Bojno zvezo za osvoboditev delavskega sloja». Ta organizacija je imela posledice, ki jih je moral tudi sam občutiti. Izbruhnila je namreč stavka v tekstilni industriji, katere se je udeležilo 40.000 ljudi, za takratne ruske razmere nepričakovano veliko. Oblast je posegla vmes in prijela med ostalimi tudi duhovnega vodnika stavke, študenta petrograjske univerze Vladimira lljiča. Moral je v Sibirijo, kjer je v Krasnojarskem našel Potrcsova, svojega druga, in Martova, poznejšega voditelja «menjsevikov». Petrograjski zgled pa je med ruskimi delavci našel posnemanje: Gibanje se je razširilo kar samo v Moskvo, Kijev, Harkov, Jekaterinoslav, Odeso, Ural. Ob priliki te stavke je izdal Vladimir Iljič svojo prvo brošuro pod naslovom: «Denarne globe», v kateri je porabil zapiske svojih delavskih obiskov. Leta 1898. je delavsko marksistično gibanje v Rusiji že toliko napredovalo, da so posamezne organizacije začele misliti na ustanovitev politične stranke po zapadno-evropskem vzorcu. Zato so se zbrali delegati posameznih organizacij, toda majhno število, v Minsku na prvi posvet «Ruske socialno-demokratske stranke». Sklenili so izdajati tudi lasten časopis «Delavski list», ki so mu določili za urednika Vladimira lljiča, čeprav je bival tedaj v sibirskem prognanstvu. A komaj je bil ta «kongres» končan, že je policija pozaprla delegate, in osrednji organ mladega gibanja je bil strt. V Sibiriji je Lenin mnogo študiral in tudi pisal. Napisal je več del, od katerih je zlasti spis «Problemi ruskih socialnih demokratov» postal znan. Spis je izšel pod psevdonimom «Tulin». Tu je razložil svoje misli o zvezi med bojem delavstva za svoje gospodarske zahteve in med političnim bojem proti carizmu. Pot ruskega socializma, pravi, vodi preko carističnega padca. Ko pade carizem, mora delavski sloj nadaljevati borbo za svoje družabne interese. Za ta primer pa si mora že poprej ustvariti lastno bojno organizacijo. S tem delom se mora začeti takoj. — V drugem spisu, ki ga je bil napisal v Sibiriji pod naslovom a mzpd.utgnz Dume» atrokovsiaia dnsSiev, itd, V teas* bojte- pröür aWajaim levi&urjexo je se • osasssel ia ao- YsHifeeii ajegovi skasprotnild» da pozna svet saaao še tri boSjSevike: I-eiÄa,- ' Zž.aovjeva i& Kameaova* To je bila sere samt); ialtkomeka zsh&?l$i7k% -sakaj boljievi&i so p^tr pndao tigk^H v P&riša in v Ženevi liste fcro&are 2&-9?ojo psepagaado v f-szaij.L ■ 3Ij®$k' l^Mft. je poj&vü Lfjiiia zopet medsuutodttesa äveta«. 8.ocÄg|?,8ticsi6 iatemscioaide t Sfo?itg&anha ©e-Je Me- ■ ' ißm.'Sebaf.e p bodici Tojxsi Sprejet je b*$ Brjegov d-sd&tdfc, M je mihgzl vsem socialistom svete, «s vseiasi fl&o&ci iskoria&iti gospo» di&ffško in poHti&R© krize ter pospsžiii rasped kapitalističnega Tradi t y mednarodni feji^vfgtesH ye je tedaj oglasil Zl&oä se je s&ßiö&ftl sa sgodovifto m Moj&ofäjfo; To las--prfčpje pjegova ofeiiirEia feajiga «Matadalissra* sraki Empfeo-kdiiLsisöms», pqlesoiSea. »»•as s Liu&afcarejkm, Bogdaaovixa -ia. drogovi, M so iadali svoje sfoadije v ak^pEÄ ki&jigi p-od ftäudovom cEatwörf emer a^teri&ŠL&tiadheEL PHIee&phie*. V Jöaligi je pokes&J Leaia veliiko fiiofcofgk© misije* Fovfodi T-pjsišrui v teoriji» .Je trmasto aSedü aaciažistažia» Jamiji, «i MS pfci tea. j&efoprcae^ < oster, abadljüv tj& ž^iaeMjiv». !£oel&c> Je bil skoro Že s vso svojo okoliwv^© saisao s EaeaJSeviki m «eitoao-misih> teavefc tadš £ «N&pxejevieh («Vpered»},- ka m bili skrajsii krcičapji m «&a£ekii> ipa^kjofc&atarcs, ho je a%xa. ft^Ätiy&l sa udeležbo pri volitvah v «Deoo»» Sprt |e Bik tasdi L^&aikrekiuGS, s k&teršsa se je pc^nrril šeiie saed ŽfoidL • W S T. Ä B ? M O H T ^»^a je «4&1& koi&OT v&ci, m faipwMem, kfar as ob-cesti 'i&čmjali jsgmedi. — V krcsKs bilo mmtzg® S^sküü;' ^^^^^ se I© vgasih oglasžl^ toda mife&e ai pSe-osl, ker balo le-presgosiajr- ia se jfe msSadim re^f. pod drevjem ali pa. pcotejala t^- vbodu*, -ja ped stexbÄRii, kjer jfe >k sryey.ik, š« Hme&ilb tramsmJ« sedelo jwr®e®x deklet šestak, äauba I cmss, sajastssa stro^c-ito pa' je bite' akoiro pa^ssxa;. -ökosa .©slepeSe šipe |e rdeža ve^srax^-^rja taife-U' je SÄSßo praaift«Q svetil Ka nafcojeaseBi po 'kotih pa |e mračno. Par ljudi je sedelo za mizami ob steni, spoznati pa se ni moglo, kdo so. Samo Ambrož je z možem od bratovščine, ki je svetila, stal pri oknu s steklenico v roki — pogosto sta napivala drug drugemu in se pogovarjala o tem in onem. — Plešejo kakor muhe v smoli! Evica, tak obrni se no! Ponoči se je nekje potepala, sedaj pa med plesom spi! Tomažek, le hitreje! Ali te tako teži mernik ovsa, ki si gajanklu prodal, kaj?... Ne boj se, oča še nič ne vejo! Mica! Le drži se rekrutov. samo za botro me moraš takoj naprositi... Tako je Guštinka po vrsti objedala plesavce; bila je brez mere in jezna na vse, ker so ji otroci storili krivico, tako da je na stara leta morala hoditi na dnino; toda ker ji nihče ni odgovoril, se je izkričala in šla v štibeljc, kjer je sedel kovač z Antkom in nekoliko mlajših gospodarjev. S črnega stropa je visela svetilka in z medlo, rumenkasto lučjo svetila na plave, skuštrane glave — sedeli so okoli mize, se krepko opirali na komolce in upirali oči v kovača, ki je, sklonjen nad mizo, ves rdeč v lice, široko mahal z rokami, včasih bi! s pestjo po mizi in tiho govoril. Basi so brneli kakor čmrlj, ki je z dvorišča zablodil v hišo in brenčeč poletava po njej ... včasih so gosli naglo zapiskale kakor ptiček, ki vabi, ali pa je zaropotal boben in drdral... toda na mab je zopet vse utihnilo. Jok je šel naravnost k pultu, za katerim je sedel Jankel s čepico ua glavi in v sami srajci, ker je bilo vroče, si gladil sivo brado, kinkal in bral v knjižici, pri tem pa skoro nos tiščal v njene strani. Jok je razmišljal, se prestopal, štel denar, se kraspal po skuštranih laseh in tako dolgo stal, da se je začel ozirati nanj Jankel in da je, ne da bi prenehal kinkati in moliti, parkrat žvenknil s steklenicami... — Frakelj, pa močnega! — je nazadnje naročil. Jankel je molče odmeril in iztezal levo roko po denarju. — V steklenico? — je vprašal, potem ko je zarjaveli drobiž pogrebel v predal. — V škorenj menda ne!... Pomaknil se je na konec pulta, izpil prvo šilce, pljunil in se začel ogledovati po krčmi; — izpil je še enkrat, pogledal steklenico proti luči in ž njo močno potrkal. — Še enega, pa tobaka! — je rekel odločneje, ker ga je po žganju prevzela prijetna toplota in se mu je čudna moč razlila po kosteh. — Kaj je Jok danes dobil svojo plačo? — Kako neki? Ali imamo novo leto?... — Ali naj prilijem araka? — Ne... ne gre... Preštel je denar in žalostno pogledal steklenico z arakom. — Dam na vero, ali mar Joka ne poznam!... — Ni treba... Kdor si posojuje, si čevlje sezuje... je ostro odsekal. Jankel pa je vendar postavil stekleničico araka predenj. Branil se je, hotel je celo že oditi, toda ta sakramenski arak je tako zadišal, da ga je kar v nosu poščegetalo, torej se ni dalje premagoval, ampak je brez pomislekov izpil. — Ali ste v gozdu zaslužili?... je vprašal Jankel potrpežljivo. — Ne v gozdu... šest ptičk, ki sem jih vjel v mrežo, sem zanesel gospodu župniku, pa so mi dali tri desetice... t- Tri desetice za šest! Jaz bi Joku za vsako dal desetico. Kako? Ali smejo Žid je jesti jerebice?... — Jok se je začudil. - Naj si Jok zaradi tega ne dela skrbi... naj jih samo prinese, pa bo za vsako dobil takoj, na roko, desetico. In za pogodbo nalijem še posebnega, kaj?... — Celo desetico bo Jankel dal?... — Moja beseda ni dim! Za teh šest... bi Jok dobil ne dva fraklja suhega — ampak štiri z arakom, in slanika, in žemljo. in pakeljc tobaka... ali Jok razume?... — Seveda... štiri fraki je z arakom, in slanika... in... saj nisem govedo, tak vendar razumem... živa resnica! Štiri fraki je z arakom... in tobak, in žemljo... in celega slanika ... — Žganje ga je bilo že opletlo in ga nekoliko zmešalo. — Ali bo Jok prinesel?... —r Štiri fraklje... in slanika... in... Prinesel bom... Sakra. če bi imel puško... — je rekel, ko se je nekoliko zavedel, in je zopet začel računati. — Kožuh takole za pet rubljev... škornji bi bili potrebni... za tri rublje... ne, ne gre... kovač bi hotel imeti pet rubl jev za puško... kakor od Rafaela... ne... — je na glas razmišljal. Jankel je s kredo hitro nekaj izračunil in mu tiho šepnil v uho: Ali bi Jok ustrelil srno? — Seveda, toda s pestjo ne, s puško pa bi mrho že zadel... — Jok zna streljati?... — Jankel je Žid, pa ne ve, toda v vasi vejo vsi, da sem z graščinskimi hodil na lov in da so mi tam koleno prestrelili... seveda znam streljati... — Jaz bi dal puško, smodnik in kar je treba..! Jok pa bo vse, kar bo ustrelil, prinesel meni! Za srno dam cel rubel j... ali Jok sliši?... cel rubelj! Za smodnik bo Jok plačal vsakokrat petnajst kope j k, to bova odračunala... In za to, ker se puška porabi, bo Jok prinesel četrt mernika ovsa... — Rubelj za srno... jaz pa petnajst kopejk za smodnik... cel rubelj ... ali kako že? Jankel mu je zopet vse razložil. — Ovsa? Konjem ga izpred gobcev ne bom jemal... — samo to je razumel. — Čemu konjem? Saj ima Borina oves tudi kje drugje... — Torej tako rekoč... izbulil je oči in razmišljal. — Vsi delajo tako! Ali Jok kaj razmišlja, odkod imajo hlapci denar?... Vsak mora imeti za tobak, za frakelj žganja in za ples v nedeljo!... Odkod naj vzame?... — Kako?... Ali sem tat, ti prekleti žid, ali kaj?... — je naglo vzrojil in udaril po mizi, da so steklenice zažvenketale. — Kaj se Jok repenči? Jok naj plača, potem pa lahko gre k vragu!... Jok pa ni plačal in tudi ni šel, saj ni imel več denarja in Židu je bil dolžan... samo težko se je naslonil na pult in začel zaspano računati, Jankel pa je postal dobre volje, mu zopet natočil, tokrat že samega araka ... in molčal... Med tem je prihajalo v krčmo vedno več ljudi, zmračilo se je. prižgali so luč, tudi godba je oživela in pogovor jc postal glasnejši; ljudje so se zbirali pri pultu, pri stenah ali naravnost v sredi izbe, se posvetovali, pomenkovali, si tožili, napivali drug drugemu, toda bolj poredko, saj niso prišli pit, ampak kar tako, da bi se kot dobri sosedje sestali, pomenili, poslušali gosli in bas in izvedeli kaj novic; v nedeljo vendar ni greh, če si človek odpočije, napase svojo radovednost ali celo izpije kak kozarec z botrom... samo da je vse spodobno in da se ne žali Bog, potem še gospod župnik ne morejo braniti... Saj si celo na primer žival po delu rada odpočije in mora odpočiti. Pri mizi so sedeli starejši gospodarji in par žen, oblečenih v rdeča krila in rute, da so bile podobne cvetočemu slezu; ker so vsi naenkrat govorili, je v krčmi šumelo kakor v gozdu, noge so topotale pri plesu kakor cepci po gumnu, gosli pa so kar naprej nagajivo popevale: Kdo pa bo za mano hodil? — mano hodil? — inano hodil? na kar so basi brenčeč zabrundali: Vendar jaz! — Vendar jazi — Vendar jazi — bobenček pa je ropotal, hihital, se šalil in žvenkljal s svojimi kraguljčki. Malo ljudi je plesalo, toda tako so s petami ob tla bili, da so deske škripale, da se je miza tresla in da so kozarci žvenkctali po njej ... Prave razposajenosti pa ni bilo, ker ni bilo za to prave prilike, kakor je na primer ob gostijah ali zarokah. Plesali so kar tako. samo za zabavo ali da so si iztegnili hrbte in noge — samo fantje, ki so v pozni jeseni morali k vojakom, so se bolj glasno zabavali in pili na žalost, kar ni čudno, saj so se odpravljali v daljni svet, med tuje ljudi. Najbolj glasen je bil županov brat, za njim pa Martin Belec, Tomaž Sikora in Pavel Borina, stričnik Antka, ki je tudi sam proti mraku prišel v krčmo, samo da danes ni plesal, ampak je sedel v štibeljcu s kovačem in drugimi, in mlinarjev pomočnik Franek, majhen, čokat, skuštran fant, ki je bil največji čeljust-nik, šaljivec in porogljivec, poleg tega pa tak babjek, da je pogosto imel vse lice razbito in razdrapano. Ker pa se je danes že nalokal kakor mavra, je samo stal pri pultu z debelo Magdo, organistovo deklo, ki je bila že v šestem mesecu. Gospod župnik ga je bil že pokaral z leče in ga priganjal, naj se oženi, Franek pa ni maral nič slišati, ker je na jesen moral k vojakom in kaj naj bi potem z babo... Magda ga je pravkar vlekla v kot proti zapeČku in mu z joka-jočim glasom nekaj dopovedovala, on pa je na to samo ponavljal: — Trapa! Kaj sem jaz letal za teboj?... Krst bom plačal in še kak rubel j primaknem, če se mi bo zdelo... Bil je že popolnoma pijan in jo je sunil od sebe, da je sedla na rob ognjišča, zraven Joka, ki je že spal v pepelu in iztezal noge proti sobi — tam je tiho ihtela, Franek pa je šel zopet pit in iskat plesavk. Kmetske ga niso marale, ker je bil samo mlinarjev pomočnik, torej nekak hlapec, preproste pa tudi ne, ker je bil pijan in je med plesom uganjal nemarščine: torej je samo pljunil in se začel poljubljati z Ambrožem in kmeti, ki so bili dali v mlin in mu zato dajali pijače. — Pij, Franek, in hitreje zmclji, saj mi moja stara že v oči skače, da nima za cmoke niti ščepca melje. — Moja pa venomer regija zavoljo kaše... — In da mora imeti zamet za krmljenko ... — je priganjal tretji. Franek je pil, obljubljal in se glasno hvalil, da gre v mlinu vse po njegovem, da ga mora mlinar poslušati, ker, če ga ne bi... da zna take copre. da bi se črvi zalegli v kastah... da bi voda usahni hi... ribe bi pok repa le, če bi samo pihnil na vodo ... moka bi se tako zvarila, da bi se še prešce ne dale speci i ž nje... — Jaz bi ti že obrila tvojo kuštravo glavo, če bi meni kaj takega naredil... — je zaklicala Guštinka, ki je vedno bila tam, kjer tudi drugi,dasi ni popivala,ker je redko imela kaj okroglega; loda včasih se je vendar namerilo: da ji jc kak boter postavil frakcij in kak sorodnik še enega, ker so se bali njenega ostrega jezika. Zato se je tudi Franek, dasi je bil pijan, ustrašil in umolknil, ker je o njem vedela marsikaj, kako v mlinu gospodari; ker je bila že nekoliko okajena, je uprla roke v boke, pri trka vala s petami k godbi in bila vedno bolj glasna. — Resnico govorim, ker stoji tako v časopisih napisano, črno na belem... Drugod ne živijo ljudje tako kakor pri nas, o ne! — Kako je pri nas? Graščak te komandira, župnik te komandira, škric te komandira, — ti pa samo garaj, crkavaj od gladi in se vsakemu globoko pokloni, da ne dobiš še katere po buči... — Zemlje pa je tako malo, da kmalu še ogona ne bo več za vsakega človeka! — Graščak sam pa ima več ko dve vasi skupaj ... — Včeraj so na sodniji pravili, da bodo nove grunte delili. — Kake grunte? — Čigave neki — graščinske vendar! — Ilaha! Kaj ste graščakom dali, da mislite zdaj dobiti nazaj? Glej jih no, kako si tuje delijo! — je zakričala Guštinka in se smeje sklonila k družbi. — ...In tudi sami se regirajo — je nadaljeval kovač, ne da bi se zmenil za babje čenčarije — vsi hodijo v šole, stanujejo po gosposko in gospodje so... — Kje je to? — je vprašala Antka, ki je sedel na kraju. — V toplih krajih! — je odgovoril. — Če jc tam tako dobro, zakaj pa ni kovač šel tja, lie?... Ta sajasti falot laže kakor cigan in vam siplje pesek v oči. vi norci pa mu verujete — je strastno zaklicala. — Z dobrim vam pravim: Guštinka, idite, odkoder ste prišli... — Pa ne grem! Krčma je za vse in moji groši so prav tako dobri kakor tvoji. Glej ga no, preroka: Židom služi, s škrici drži, že od daleč se odkriva graščaku, tile tukaj pa mu verujejo!... Tako gobezdalo... O vem ... — toda končati ni mogla, ker jo je kovač krepko zgrabil črez pas, z nogo odprl vrata in jo sunil v veliko izbo, da je padla na sredo kakor je bila dolga in široka. Niti zaklela ni. samo pobrala se je in veselo zaklicala: — Falot je močan kakor konj, tega bi pa že imela za dedca! Ljudje so prasnili v smeli, ona pa je takoj odšla in na tihem klela. Toda krčma se je že praznila, godba je utihnila, ljudje so se razhajali domov in v gručah postajali pred krčmo, ker je bila topla, jasna mesečna noč, samo rekrutje so še ostali, pili na smrt in ukali, Ambrož pa se je, pijan kakor krava, prigugal na sredo <*.este in popeval, opotekajoč se od ene strani na drugo. Tudi oni v štibeljcu so s kovačem na čelu odšli. Ko je Jankel začel gasiti luči, so odkolovratili tudi rekrutje; prijeli so se pod pazduhe, šli črez celo cesto in peli, kar je grlo dalo, da so psi po vasi začeli zavijati in da je ta in oni pogledal iz koče. Samo Jok je v pepelu tako trdo spal. da ga je moral Jankel buditi, toda hlapec ni maral vstati, brcal je z nogami, suval z rokami v zrak in godrnjal: — Marš. žid! Spal bom. kakor jaz čem, jaz sem gospodar, imam svojo voljo, ti pa si ušiv rdečelasec. Čeber vode ga je postavil na noge in ga nekoliko iztreznil, toda s strahom in začudenjem je zvedel, da je zapil cel rubel j — ki ga je sedaj dolžan... — Kako?... Dva fraklja z arakom... arenk... tobak... in še dva fraklja... ali je to že cel rubelj?... Kako?... Dva... — vse se je motalo pred njim. Jankel ga je nazadnje prepričal in dogovorila sta se tudi zaradi puške, ki mu jo naj bi Jankel s sejma pripeljal, za likof pa je dal še posebnega s špiritom. Samo ovsa prinesti Jok ni maral in ni maral. — Jokov oče ni bil tat — tudi njegov sin ni tat. — Idi že no, čas je, da gremo spat... jaz moram še moliti... — Ho!... Tak špekulant!... Na tatvino napeljuje, pa pravi, da mora še moliti... — je mrmral, ko je šel proti domu, se začel vsega spominjati in računiti, ker mu nikakor ni šlo v glavo, da je zapil cel rubelj... toda ker se ni še iztreznil in ga je sveži zrak prevzel, se je nekoliko opotekal, vsak čas zadel na kak plot ali na hlodovje, ki je ležalo pred kočami, in klel... — Da bi vam vrat zavilo, mrhe!... Falotje, da tako zastavljajo pot!... samo nažrli so se, kanal je... in gospod župnik vas zaman opominja... in gospod... — pri tem se je zamislil in je razmišljal, dokler ga ni obšlo spoznanje in taka žalost, da je postal, se ogledal na vse strani, se sklonil, kakor bi iskal kaj trdega za pest... toda takoj je pozabil, se zgrabil za lase. se začel s pestjo biti po ustih in kričati: — Pijanec si in svinja krepana! H gospodu župniku te bom zavlekel, naj te ošteje pred vsemi ljudmi, da si pes in pijanec... da si ga štiri fraki je... da si zapil cel rubel j... da si kakor govedo in še slabši... da si... Naenkrat ga je zgrabila taka žalost nad samim seboj, da je sedel na cesto in začel bridko jokati. Svetli, veliki mesec je plaval po temnem vsem irju, tu in tam. na redko, kakor srebrni žeblji, so se svetile zvezde; megla se je kakor siva, nežna preja vlekla nad vasjo in kakor tenčica plavala nad vodami. Neizmerna tišina jesenske noči je zajela svet, samo tu in tam so se v njej trgali kriki vračajočih se pivcev ali šče-kanje psov. Na cesti pred krčmo pa se je Ambrož opotekal od ene strani na drugo in pel kar naprej, neumorno, dokler se ni iztreznil: Mica, moja Mica! Čemu ti bo žganj ica? Čemu ti bo žganjica? Mica, moja Mica! KNJIŽEVNA POROČILA Slovenski bijografski leksikon. Uredil Izidor Cankar s sodelovanjem Jože Glonarja in Janka Slebingerja. 3. zvezek: llintner—Koccn. V Ljubljani 192*. Založila Zadružna gospodarska banka. 321—4S0 str. L Z različnih vidikov so že poudarjali koristi tega pomembnega dela. Kot šolnik naj ugotovim njegovo neprecenljivo pomoč, ki jo bo nudilo šoli. Zlasti učitelj slovenščine, ki je bil doslej navezan samo na šolsko knjigo in moral pri iskanju podrobnejše literature prelistavati najrazličnejše knjige, časopise, liste in bibliografije ali pa postati za svojo stroko pisec svojevrstnih bio- in bibliografskih beležk, bo posebno hvaležen založništvu in vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri tej prvi naši enciklopediji. Le da bi si jo šolske knjižnice nabavile, oziroma mogle nabaviti! V naslednjih opombah se hočem omejiti zlasti na članke iz starejše literarne in kulturne zgodovine, kakor sem to storil v Ljubljanskem Zvonu 1927. Da je za to stroko leksikon posebno važen, kljub Narodni enciklopediji (ki je preveč pomanjkljiva, prim. LZ 1928, 763), bo uvidel vsakdo, ki pozna prva dva zvezka in ki si je v 3. zvezku ogledal izčrpne in spretne formulacije v člankih Hipolit, Hofman, Holzapfel, Ilradecky, rodbina Hren (Kidrič), Jane/ Svetokriški (Glonar), Jarnik (Grafenauer), Juričič, Kastclec (Glonar), Kastelic in Kersnik Janez (Grafenauer). Sem gredo še Šlebingerjevi članki o tiskarjih in šolnikih. Krog sotrudnikov je postal s 3. zvezkom širši: v seznamu kratic zaslediš pet novih sotrudnikov, ki so bili pritegnjeni očividno zaradi izgube Kidriča, za starejšo literarno in kulturno zgodovino nenadomestljivega strokovnjaka. Njegovo ime je izginilo iz seznama uredniškega odbora in članek o Hrenih je «u&jii k» ga j» SApisai. Zesasii nesoglasij, ki siv nastala v arcdßiiStvöL, a» aedefofe več. {Kakor Sujewtov «a potreb« »veje široke» ziastš v ras&reaie«-ažtev kajige: Zgodhviiw sleveaskega piss&e&stTa i« sioveaske föteraiare» I Saide letos pri Sioveaski Matici, is&ss! v yd-tadtojem. težaška čt&Gpm «a alcv&r.-s,Vi jezik, književnost Eft sgedorfno ofcj&Tljaii s&teaiat&ne cDcaaifce k cSajoke® c: slovenski literarni sa križairaA sgs&rvfeš db sr^-is ž?, stoletje v Slovenskem biografskem leksikon«».} Kar feUi njegovi jKjglobitev leksika» (&o&!&r> Dk»m io svet 19Ä7, je Skoda, da ve£ ootrn&tikž; i&azA&teta navedene pom^jkljivosi gre asa ta ya&sn. Čeprav ^ze&aiStvo skrSsic* ae bx srn-?;« ^izifi do ßake pcvržnosSvi^kor se kčife pri <5.ve& o Kobenei i k {Janesa Janesa FžHp» je rädefal v 1. «ves&c na str. 83, Measšae! pmä CobeazS, y % e^eaku na cžff,474k p&d & ž», enkr&i Janesa Maš* Janeza iftim pa Glon**}. SU£e& aedoetetek je str. Sk; pri Crobara Martžaa je seäenr? «.gl. Hsovatfcč Ma-fe», sa pminj« lif.iö mesta v svečka j>a 2&'&aa meta tega ünenau Dalje maajka ptaee* Člankov iz oaeojens sfe&ka. kxn.^ obuteiji veliksiev . jpoggeSan* Kaešjanarje {celo smanega janaka leg'x mena. .boš s&sfaaj tsk&2/> Kassie ta Ž. a p p a s e. Iz serije ljubljanskih bi sooiu sssarkaj Ifranc K a c i / a n a r, J?'ranc Xaroli Ka&nii* (njegov jporiret je osnenjea üa str. £4.) m Aatoi? {y.a »tr. '3iS. atojŠ oelo poaiv na via.nek tem škofe J). Med prolcsiss&tB i», ssoio.^^liri alsean saSel K. I i a« a, pswvayaSga pesm?, Fahšjftaa K. a i c & b e r g e r j, ft, väetega pomočnika sa&h protestantov ia raapečevs&ca knjig.. jN&olaja iaHžača, ■deželnega Ls pjrepoyodae dü^e b'Ä spa- 16?), J a g, poet ta precorodšteij (prim. Naroda» eticik^o-l>eciia 3s Fzi&6erxcoVe dobo H lakko sažž). »yoj psroatoxöek v leksikona 1 vsa ŽT.lajžar a-pr, Zborcik Matk-e Sj.oveBsk«i fcOsij/Maztia S a e p 2 e ž, aazodsl badiielj (j>:«xq. iaxa, 50,eveatealao to-i! Jörii, pftiiQ. t^cc^ m s.&d vojvcda I v a a. Oj&aža s^ o.e« .najaeveiSSmi oii» slovstva v «3k>v©&&č2d> in v Narodsi Vzicikliojr^deis eni ia me^.' ieksikonocc. sia dragS straax isste h&moaije, ki bi bila polre^na. Tud-I si©e* sr ta V3;-. v skladu s tesajami ix>ve Sole' s« e^arejžo *iobo Sa hteraras Leksikes ssore H teae? popolac-ssa Uffteezati, ^iojrsfafski faexp&St so £!asiki pestavl|ea4 v ^aijo pe&ameissaK iJiscipHi? če je aaved.'i»s. literatoze ioica, da Jabfeo sittžs v koatiolo ae ßva, Se j® saiooo v okiaa Säaka. » ■ . ■Člaaek ICiosaba«? Mafi|a jo.ps. je preskrojceea; esvefjevati bi moral fa, kak^s- KHoifiafcaeitJevc: -ramerje do TraBarja (a!£ ja ?e S.'oaidb>3ier -r tfere- {r-rožestaatiEma, litezarm nasvetS, vio^a ^ dogodkih vsrok sovrainostž dfe Trabarja) sa odc-^Šaje de Ußgaada, njegovo 3ste*aB»o inj^ja^TOfe ajegoje Sitexarae aa&rte e sdac^s sa xaamar/e do pesmarice» T literal J« moralo b^ aavedeaia i« še aek^i del ■p-.rsst suaastveoega dz%54va vede I, sty.), V SterJzv. Haas je ^j&teiea sxari* (prim. Dimkis. 33'L kasaio iti Če ofc- jäsas^ v ije je javiljalb ».segovo posj^vanje ilteratoö Ifeits ai ißSh aftj^xie jö ceio MtenaifK.0 äeloval (pz^erjaj Kidrič, Bibliografski uvod 71). Članku o Juričiču Juriju, ki je izčrpen in točen, bi med literaturo dodal še LZ 1893, 191. Dokaj obsežen in bogat je članek o Hrenu, čeprav v obrambi tega Škotu pred očitki papeževega nuncija ni prepričevalen. Ker je uredništvo s pro* štorom gotovo že v zadregi — saj je obdelana na dosedanji polovici odmerjenega prostora komaj dobra tretjina imen — ne bi smel biti opremljen / literaturo, ki zavzema nad dva stolpiča, pa je semkaj kar prenesena iz že tiskane monografije v Bogoslovnem vestniku VIII. Zadostovalo bi, če bi se bil pisec pozval na literaturo v monografiji (saj je izšla tudi v ponatisu), kakor je to storil Kidrič v članku Alasia da Sommaripa iu pri pratikarju Brezniku, Grafenauer pri Aškercu, Cankarju itd. Tudi opomba v leksikonu, da je v Bogoslovnem vestniku «obširna monografija» in omenitev v Bogoslovnem vestniku, da gre za «temeljno gradivo» za leksikon, nista v skladu, ker je razlika med omenjeno monografijo in člankom le tehničnega značaja. Obširnemu članku o J a p 1 j u so prav prišle Breznikove novejše študije, ki osvetljujejo Japljevo delo in zasluge z novih strani. — Letnice za študij v Ljubljani, Gorici iy Gradcu bi se morda le dale dognati. — Škofijski tajnik ni postal Japelj 1773., marveč 1774. (gl. v leksikonu str.309.); «zveze z aristokratskim svetom in obsežno znanje jezikov» niso bile edini povod za to. predvsem je bila škofu všeč njegova verska orijentacija (gl. tam); dobro bi bilo, če bi se skušal pokazati razvoj te njegove verske orijentacije. — Navesti bi se mogla njegova služba v Gorici (konzistorijalni svetnik in tajnik nadškofijske pisarne) pred prihodom v Ljubljano (prim. Zgodovina fara ljubljanske škofije II, 80); tudi vzrok njegovega odhoda z Naklcga v Celovec se da dognati iz migljaja v pravkar omenjenem delu str. 82.; tu namreč stoji, da je Japelj v Naklem «vžil tudi kako grenko, o čemer ve povedati farni arhiv*. Po ljubeznivem sporočilu g. župnika I. Vrhovnika, avtorja citirane Zgodovine, je Japlju v Naklem zaradi finančnih težav bil postavljen za kuratorja cerkovnik. — Prevoda pesmi «Pred tabo» in «Pred stolom» nista mogla iziti «prvii že pred 1784. v zbirki cerkvenih pesmi za šentjakobsko faro v Ljubljani:. ker je bila ta fara ustanovljena šele 1785. (gl. v leksikonu str. 311., oziroma Zbornik Matice Slovenske 1901, 139). — Morda bi kazalo v zvezi z Japljcm povedati kaj o terminu «Slovenec» (prim, v leksiku str. 312. in Narodna enciklopedija IV, 171) ter o reformi pratike (Narodna enciklopedija IV, 170). — Pisec Jap-ljeve biografije v Neue Anna len der öst. Lit. ni bil Zois, marveč Modest £raj. — Nenavedenih (in v članku neizrabljenih) je ostalo kakih deset virov. Pri škofu Hohe n war tu manjka literatura, ki ga spravlja v zvezo s Slovenci, namreč Vodnikov spomenik 55, 56, Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar 61, in Neue Briefe 300, 306, članek Hitzinger Peter pa je opremljen z viri, ki niso izrabljeni. Gre za Hitzingerjevo netočnost pri objavi zgodovinskih listin (Časopis za zgodovino in narodopisje XIX, 20—24; dodaj še XXII, 88), za njegovo stališče do Majarja in ilirizina (Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino IV, 68) ter za njegova predloga, naj sprejmejo Slovani kot književni jezik starocerkveno slovanščino, oziroma ruščino (tam V, 38, dodaj še 50). Pri K a n č n i k u ni uporabljena in navedena edina monografija o tem ljudskem pesniku (Slov. učitelj I, 77, 91 itd.). Iz življenja Janeza Jescnka so ostala neomenjena važna življcnska dejstva, ker se je prezrl spis f Janez Jesenko, njegovo življenje in delovanje (Edinost 1908, št. 214,217). Tudi v članku o bivšem souredniku Kidriču, kjer manjka omenitev uredništva pri časopisu za slovenski jezik, književnost in prosveto in pri Slovenskem biografskem leksikonu kakor tudi dekanat 1922/23, ni izrabljena (toda brez krivde avtorja!) literatura, ki je navedena na koncu članka. Če se je namreč navedel Babingerjev pamflet, bi bilo treba opozoriti tudi na ostri Kidričev odgovor v «Južni Srbiji» 1925, 497 si. (oziroma v ponatisu «Georgije-vič, Moje robovanje» 1926, str. IV. si.); citirati bi bilo treba pa tudi članek v Domu in svetu 1923, 190. Iz ostalih strok naj omenim nekatere d rob nos t i, ki so mi prišle pri čitanju na misel. V leksikon bi spadali še tile naši ljudje: vojvoda Kocelj, Frane K saver Kavčič (Goričan, matematik in fizik izpod konca 1". stoletja; prlro. Manzano, Annali dei Friuli VII, 274; sploh hranita VI. in VII. zvezek tega dela več imen, ki bi utegnila najti svoj kotiček v leksikonu, tako Bosizio Iv. Jožef, Erbichio Gregor, Dragonja Matevž in Gallizig Franc Ksav.; dobrodošel bo tudi sicer kak podatek, kakor n. pr. datum in kraj rojstva Iv. Nepomuka Edlinga. namreč Ajdovščina 1749), Jurij Jan (narodni budite!j, prim. Rutar, Trst in Istra 169), Kariž in Hlača (prvi igralec, prevajalec in vodja gledaliških predstav v Trstu pred ustanovitvijo Dramatičnega društva, druga pa intendant tržaškega gledališča; prim. Edinost, ponatis jubilejne številke 1926, 42 odn. 43). tiskarja Hvala in Kaiser (prvi v Trstu, drugi v Celju), Jcleršič (rezbar. prim. Orožen, Kranjska II, 190), morda lira sky in Hruby (avtorja načrta za ljubljansko operno gledališče; prim. Trstcnjak, Slovensko gledališče 169), glasbenik Junck, botanik Franc K a p u s. — Na strani 406. bi pač namesto Zatičina moralo stati etimološko pravilnejše in danes splošno rabljeno Stična. Tiskovno napako na str. 330. (Simonie 153. ne 123) bo vsakdo sam lahko popravil. Iskreno je želeti, da bi se od 4. zvezka dalje upoštevalo dvoje: predvsem, da bi se beležila res vsa literatura, na kateri bi moral članek sloneti ali ki prinaša več kakor je mogoče povedati v leksikonu; dalje pa, da bi se pri nekaterih osebah ne opuščala oznaka njihove orijentacije; tu imam v mislili zlasti janzeniste. oziroma nejanzeniste. Ponekod je namreč doslej taka označba premalo podčrtana (Japelj, Kek), drugod (n. pr. Hitzinger, Hladnik. Jakomini, Je ran, Klementini) sploh manjka in bi jo bilo treba dognati. Kdor pozna novejšo literaturo o janzenizmu pri nas, bo znal ceniti potrebo take označbe. Tudi Klombncrjcvo intrigantstvo se pokaže v drugačni luči, če upoštevamo, da je bil strog luteranec, Trubar pa ne, ker se je nagibal bolj k evinglijanstvu. Ker pišejo sotrudniki za dolga desetletja, je zamuda, s katero izhajajo posamezni zvezki, opravičljiva. Ni važno, če izide delo v kratkem času, važ-neje je, da bo dobro in kolikor mogoče natančno, kajti brez njega ne J«» mogel strpeti v bodoče niti kulturni niti literarni delavec. M i r k o Kupe 1. L. N. Tolstoj: Ana Karenina. Hornau. Prevcl Vladimir Levstik. Komisijska založba Zvezne knjigarne. Založil Oton Obradovič. Ljubljana 1928. Dva zvezka. Strani 1087. «Ana Karenina:», ki je nastajala v letih 1873. do 1876.. je poslednje delo Leva Tolstega pred njegovim znamenitim preobratom v zgolj versko in nravstveno smer. Kot delo takega časovnega položaja je roman izredno značilen v marsikakem pogledu. V spisovanju lastnega življenjepisa podaj i Tolstoj v Lcvinu po Irtenjcvu, Oleninu, Mihajlovu, Nchljudovu in Bezuhovu novo poglavje svojega življenja: ženitev, zakon in dobo najhujših notranjih bojetf, ki jih je ta leta preživljal in ki so ga končno privedli do krščansko-asketskega pojmovanja sveta. Ta svetovni nazor, ki ga je kasneje izpovedoval in propovedoval v premnogih moralizujočih knjigah, se v «Ani Kareninir popolnoma očitno javlja zlasti v Levinovcm razmišljanju o sodobni rusko- turški vojni v zmislu pacifizma, zoper katerega je strastno nastopil Dosto-jevskij v «Dnevniku pisatelja». Podobnih umstvenih izgredov je najti skoro v vseh Tolstega delih tudi pred «Ano Karenino». Zato ne pomeni neposredno izpovedovanje nazora v fragmentu tega dela nič novega. Nov pa je vpliv avtorjeve moralne miselnosti na vse delo. vpliv, ki seza tudi v globočine oblikovanja, dasi še daleč ne s tisto motečo silovitostjo kakor kasneje v «Vstajenju» ali celo v «Kreutzer-jevi sonati». Kajti če odštejemo Tolstega odpor zoper verno slikanje Napoleona v «Vojni in miru», je «Ana Karenina» prvo delo Tolstega, ki ima inora-lizujoč značaj. S tem ne trdim, da je življenje tega romana posiljeno ali neresnično, kakor navadno pri moralizujočih knjigah in kakor je bilo tudi pri nekaterih kasnejših knjigah Tolstega, marveč Tolstoj pripoveduje zgodbo Karenine s poudarki in opombami, ki pričajo, da si tragedijo svoje junakinje tolmači drugače kot bravec in kot dopušča življenje samo. Očitna je njegova volja dokazati neko splošno moralno misel na podlagi te osebne tragedije, dočim je bravcu jasno, da ta osebna žaloigra ne dokazuje prav ničesar drugega kakor to, da je morala ta edinstvena Ana Karenina v ljubavni zvezi s tem edinstvenim Vronskim in v teh edinstvenih pogojih in okoliščinah doživeti katastrofo, ki ga navdaja z grozo in usmiljenjem. Moralna misel, ki je zaključena v mottu romana: «Maščevanje je inoje. jaz bom vračnik» in v življenju Karenine, je misel o svetosti zakona in misel o Anini krivdi. Po tem, kako Ana včasi slabo razume samo sebe, po izberi in očrtanju značaja Vronskega, ki je Tolstemu na skrivaj zoprn, po razpredelitvi moralnih odnošajev med glavnimi tremi osebami: med Ano, Kareninom in Vronskim ob Anini skoro smrtni bolezni, odnošajev, ki dvignejo zakonskega moža tudi v Aninem čuvstvu nekam, kamor po instinktu ne spada — po vsem tem se zdi, da vidi Tolstoj Anino krivdo v prekršitvi zakona, dočim jo pozoren bravec — ne kot krivdo, marveč skoro kot usodo — vidi v tem, da se Ana vda čuvstvu. ki ni ljubezen, temveč strast. Za Tolstega ni sveta ljubezen, marveč je svet zakon, ne naravni zakon, marveč nravni. človeški zakon, ki se mu mora narava brezpogojno podrejati. Ta kriva miselnost je morda končno tudi povzročila, da se zdi včasih Levinov zakon v nasprotju s strahoto Anine žaloigre — radosten, skoraj vzoren, dasi je daleč od tega in dasi — kakor opozarja Aldanov — v marsikateri podrobnosti spominja na zakonsko življenje Pozdnvševa, ki pride v «Kreutzerjevi sonati» do tako strašnega konca. Poudarjam pa vnovič, da navedene neskladnosti ne posegajo v organizem tega življenja tako globoko, da bi se zdelo neresnično ali neživo, marveč se čutijo kot nekak razpor med instinktom, ki sledi vzorno in ki se vzorno vživlja, ter med razumom, ki prežito življenje tolmači. Te neskladnosti so kakor senca velikega oblaka, ki zakriva solnce kosom ogromnega prostranstva tega romana. Toda navzlic tej senci je povsod svetlobe dovolj in vse živi polno in nepotvorjeno; najlepša dežela in narava, v kateri se izmučeni pisatelj in izmučeni bravec složno odpočivata in pripravljata na novo navijanje moralne natezalnice vse do konca. Levstik je izvršil s prevodom tega ogromnega dela kulturno dejanje in je vnovič dokazal, da je poleg Župančiča nedvomno naš najboljši prevajalec, in sicer bodisi glede oblikovalne moči, bodisi glede delavnosti. Pričujoči prevod je v primeri z Hadžijem Muratom jezikovno prostejši in širši. Zdi se, da se ti dve lastnosti bolj prilegata Tolstemu samemu kakor tudi razsežnostim priču- jočega dela. Govoreč o prevodu, bi lahko ugovarjal zoper nepotrebne jugo-slovenizme, kakršen je na primer «drsalice prikopčati»; lahko bi morda naštel nekaj netočnosti v podrobnosti, ki se jim v tolikšnem delu skoro hi izogniti. Toda to bi bilo spričo opravljenega in dobro opravljenega dela malenkostno. Roman je preveden tako, da bo prešel v našo duhovno glavnico in v naše življenje. Josip Vidmar. Jan Cankar, Borlolo i ego pravo. Roman. Perevod L. A. šeremetjeva. Gosu-darstvennoc izdateljstvo Moskva—Leningrad 1927. 104. str. Prvi dokument duhovne zveze med slovensko kulturo in sovjetsko Rusijo! kitajski zid, ki stoji že celo desetletje med našim in njihovim snovanjem in delom, je prebit; to, kar prihaja od nas v njihova kulturna središča, pa je še vedno neznatna trohica, majčkena drobtinica v velikem skladišču. Njo utegne opaziti le pozorno in vešče oko kakšnega našega prijatelja, ki nas pozna kdo ve kako in odkod; morda izza vojnih let, morda zgolj iz knjig. Tak novi prijatelj slovenskega slovstva je nam neznani g. N.Bahtin v Leningradu. Italijanski, francoski in nemški prevod Cankarjevega «Hlapca Jerneja in njegove pravice» so se pojavili po zavestnem, skoro propagandnem prizadevanju naših ljudi. Ruski prevod je vzniknil nezavisno od našega vpliva, a vzlic temu ne po golem naključju: je eden izmed neštetih dokumentov, ki jih zbira sovjetska Rusija po vsem svetu, da govore za njeno tezo v svetovni diskusiji o socialni bodočnosti človeštva. Lahko je mogoče, da je takisto delo prijatelja, ki ga še ne poznamo, prevod človeka, ki mu je ugajala preprosta, a visoka Cankarjeva beseda o socialni pravici. A verjetneje se nam zdi, da je ta prevod, ki ga je izdala Državna založba, rezultat smotrenega iskanja socialno in človečansko prežetih umotvorov. Predgovor knjigi je spisal L. A. Š. Lei j. Podatki očividno niso zajeti iz prvih virov, niti niso plod samostojnega proučavanja Cankarjevih spisov in slovenske literature. Pisec pravi, da je Cankar «največji slovenski pesnik in pisatelj» in pravilno presoja vpliv bede za mladostnih let na njegovo ideološko opredelitev in umetniško tvorbo. Če piše, da so ga obdajali «pomeščiki i buržuja», je to nekoliko preohlapna nalika; njegov uporniški duh ni dobival netiva zgolj v razrednih nasprotjih. Pisec pripoveduje, da je dejanje škofa Jegliča tako užalilo že brez tega zrevolucioniranega Cankarja, da je obesil študije na klin in se potikal kot navaden vagabund («obyknovennyj brodjag») iz kraja v kraj, od vasi do vasi, prenočujoč, kjerkoli se je dalo. To potikanje mu je nudilo priliko, da se neposredno poglobi v dušo ljudskih množic; tako je zasnoval tudi «Hlapca Jerneja», ki mu je prinesel «nebyvaluju slavu i gromkoju izvestnost*. Vzlic svoji bedi pa ni maral sodelovati pri buržoaskih listih, ki so ga vabili v svoj krog. Prikazujoč ga kot socialnega revolucionarja in ljudskega tribuna, omenja pisec predgovora Cankarjevo «rdečo ovratnico», zbog katere ga je napadala buržoazija skupaj «s pomeščiki», videč v nji revolucijski simbol. Zbog tega (ne, ker je bil pisatelj majhnega naroda!) mu je bilo težko živeti od literature, zlasti, ker so bili «tiskani spisi podvrženi brezobzirni cenzuri». V vojnem času ga je dala avstrijska vlada zapreti v koncentracijsko taborišče na Štajerskem, kjer je umrl v hudem siromaštvu od gladu leta 1918. Takšna je «Wahrheit und Dichtung» Cankarjevega življenja v sovjetsko-ruski luči. Ne čudimo se ne tendenci niti napačnim podatkom, ki so spričo kulturne izolacije Sovjetske zveze umljivi; citiramo zaradi kurioznosti, hvaležni piscu za sicer prikupno besedo o slovenskem pisatelju. Prevajalec L. A. šeremetjev je Slovencem novo ime; vsiljuje se vprašanje, ali je prevajal po izvirniku ali ne. Ime «Bortolo» nima ruske oblike in bj kazalo na italijanski prevod, dočim bi češki «Jan», ki je nadomestil slovenskega in ruskega Ivana, dal slutiti, da mu je bil pri roki češki prevod. Slovenski citat na notranji strani naslovnega lista je pokvarjen: «Iwan Cankar. Hlapic Jernij in nyjegova pravia». Češkega prevoda žal nimam pri roki; primerjal sem ruski prevod s francoskim in italijanskim, ki pa bržčas prevajalen nista bila znana, ker se njegovo delo po frazeologiji tesneje naslanja na izvirnik nego na katerega teh prevodov. L. A. Šeremetjev ni dal ruskemu «Hlapcu Jerneju» preproste, a trdne in kompaktne dikcije izvirnika, zato je Cankarjev slog, ki doseza zlasti v «Hlapcu Jerneju» vzlic vsej svoji enostavnosti eleganco literarnega jezika in kleno jasnost ljudske govorice, v tem prevodu precej zabrisan. Vrhu tega je prevajalec tu in tam izpustil kak stavek in prelil napačno marsikako frazo ali besedo, tako da je Cankarjeva misel poprijela ponekod drugo obliko. Tako je na primer — da omenim zgolj napake v prvem poglavju — na strani 12. samovoljno dostavil «Vse molčali», stavek, ki ga ni v izvirniku, prevel «veselo» z «laskovo», izpustil Jernejcvo vprašanje «No, kaj?» in dal stavku «in nič krivice ni v vaših besedah» drug smisel: «kot da ne bi bilo nič krivice v vaših besedah». Take in podobne napake so tudi v mnogih naslednjih poglavjih, vendar pa niso posejane pregosto; nikjer ni nobene, ki bi grobo žalila izvirnik. Čitatelj, ki ne pozna Cankarja v originila ali v tako srečnem prevodu kot je francoski, ni nimalo prikrajšan za celoten užitek, ki ga nudi ruski prevod. Zlasti užitek v drugem, starem zmislu te besede: koristnost. Prevajalec je storil dobro delo, da je z očividno ljubeznijo porušil to najglobljo socialno izpoved zatiranega slovenskega naroda. II koncu bodi omenjeno še to. da je knjiga izšla v dostojni opremi, na dobrem papirju, v 5000 izvodih. B. Borko. Aleksander Blok: Dvanajst. Prevedel Mile Klopcič. Opremil Miha Males. Založila «Proletarska knjižnica» v Ljubljani 1928. Strani 32. Pesnitev ruske revolucije imenujejo teh dvanajst pesmi, združenih v eno celoto. Pravilno, a ne točno. Pojem revolucija ima velik obseg. Miselnost, agitacija, politika, vojaška ali vsaj oborožena podjetja itd., itd. Vsega tego se Blokova pesnitev skoraj niti ne dotakne. Zato tudi ni velike ruske revolucije velika podoba, kot jo bo morda nekoč še ustvaril umetnik širokih možnosti, marveč je le skrajno zgoščen vtis neke revolucijske plasti, ki jc sicer najbolj vidna in prav radi tega v svoji notranjosti morda najteže dostopna. To je revolucionarna ulica, množica in njeno razpoloženje. Razumljivo je, da se je prav ta skriti in problematični del revolucionarnega duha najbolj dojmil tenkočutne in v odtenke zaljubljene duše dekadenta Bloka. Pesnitev «Dvanajst» je spis o duhu in razpoloženju revolucionarne množice. Da je Blok izbral prav to plast revolucije, ni povzročil samo njegov zmisel za vse subtilno, marveč tudi njegovo razmišljanje o pomenu in vrednosti revolucije. Človeški pojav gre soditi ali po njegovem najvišjem ali najnižjem izrazu. Blok je sodil revolucijo po najnižjem: po razpoloženju ulice. To razpoloženje je krvavo, grozno, polno človeške slabosti in osebnega, plitvo in grobo in vendar je polno stvariteljske mrzlice in navzlic vsemu osebnemu instinktivno zbrano v smoter, kamor vodi usoda ali «narava stvari». Zato mora biti in je dobro, več, sveto. In če je sveta v najnižjem sloju, je sveta vsa revolucija. •To razpoloženje in misel sta podana ▼ dtanajsüh 7*do»arno simbolnih S??.?;*. AV: ■■v. - ■■'.■>.■/-. r.:', v, rv.O.'- . ••*■ -" -}»T — kakor a v Vodužku, ki pesni brez čuvstvene razgibanosti strogo po intelektu. Ljubkost, ki je je poln, in ji ve izraza le v obrabljenih deminutivih (hlevček, jaselce, zvezctJLce, Jeziček, monjica itd.) vzbuja vtis narejenepti. Njegove giesmi nimajo nobene teže> on ne pesni is notranje groze ali velikega iioživeSja kot večkrat Pogačnik (Golgata), tudi v 3iüa je Vodusek preohlapen. Verzi sc pogosto mahedravi in razvlečeni, tako da ri nikjer trdne oblike ni^>: notranje ubranosti in üglaie-v acstf, kar pri veČini pesmi učinkuje kot poelična proza (na -primer Gradnik» Sam, Berač, posebno Brodar, Križ i. dr.). Prevečkrat se ponavlja v slikah, z zadnjim verzom hoče vzbuditi učinek (Vodnik), kar pa se mu često ponesreči, tu pa tam zaide kar v cerkveno pesem (na primer Angeli pojejo glorijo — Marijo Devico kronajo», stran 94) in pridgarski ton («Kdor hoče za menoj — naj vzame kri/. — in hodi za menoj»). Vse njegove religiozne pesmi naprav-Ijajo vtis nepristnosti, ne puščajo v človeku nikakih sodoživetij, menim zato. ker Vodušek bolj ilustrira z besedami misel kot pa pristno občutje. Edina pesem, «Pesem otroka», ki je najmočnejša v vsej zbirki, dasiravno je v izrazu marsikje slaba, pušča za seboj občutje. Tudi Voduškova ljubkost, ki po večini moti, je tu še dokaj pristna: Moj mali bratec je bil slep in kmalu potem je umrl. In nihče ni vedel, kako je lep. moj oče je krsto zaprl. Vodušek ni lirik, ni intimen, ne ustvarja iz emocij. V obsežni zbirki bi brez škode marsikaj lahko izpustil, da bi vsaj kolikor toliko bila upravičena. Kako globoko je proniknil v «duhovni svet», nima smisla tu govoriti, ker ne prepričuje mnenje, da je etično že estetično, posebno če manjkajo delu estetične vrednote. Anton Ocvirk. Recherches ä Salone, l ome 1. Public aux frais de la Fondation Rask-Oerstcd. (Jopenhague 1928. 196 strani. Cena za Jugoslavijo 500 Din. Naroča se preko Državnega arheološkega muzeja v Splitu. Težavne finančne prilike v povojni dobi so povzročile, da so se prekinile arheološke izkopanine v Saloni, ki je tako bogata na starinstvu. Danski učenjaki, ki so razpolagali s sredstvi iz Rask-Oersted Fondet, so se tedaj ponudili, da nadaljujejo z izkopavanjem na lastne stroške. Posrečilo se je skleniti pogodbo, po kateri so danski učenjaki dobili privoljenje pričeti na svoje stroške z izkopavanjem pri rimskem gledališču in pri zgodnjekrščanski baziliki v Kapljuču. Danci so dobili pravico prve znanstvene objave, dočim naj vse najdbe pripadajo splitskemu muzeju. Kopalo se je v letih 1922. in 1925. in pričujoči snopič je prvi del velikega spisa o izkopavanju, ki mu bo sledil še drugi zvezek. Prvi del snopiča vsebuje zanimiva topografska raziskava n ja Salone in natančne posnetke rimskega mestnega obzidja, ki jih je napravil arhitekt Ejnar Dyggve, drugi obsežnejši del tvori poročilo o kopa-ninah v cerkvi petih mučenikov, duhovnika Astcria in štirih vojakov Anti-ochana, Gaiana, Telija in Pauliniana. Prof. I. Broensted, ki je vodil kopanje v cerkvi, nam podaja natančno sliko stavbno-zgodovinskega razvoja te cerkve mučenccv ter obdajajočega jo pokopališča, ki je bilo prvotno pagansko pokopališče. Razlikovati se da šest period, od katerih sega najstarejša v prvo stoletje po Kr. To je pagansko pokopališče. Teh pet mučenikov je doletela inučeniška smrt leta 304. v dobi Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. pokopali so jih v Kapljuču in s tem se pričenja krščanska zgodovina tega kraja. Sredi četrtega stoletja se je nato zgradila triladijska cerkev, ki je po mnogih stavbnih spremembah ostala do 6. stoletja. Težavni položaj Salone je zakrivil, da se je cerkev opustila, ostanki svetnikov so se prenesli najprej v pokopališčno cerkev Manastirine pri Saloni. Ko je potem začetkom 7. stoletja izbruhnila nad Salono velika katastrofa, pri čemer je bila razrušena tudi manastirinska cerkev, je prenesel ostanke salonitskih mučenikov odposlanec papeža Janeza IV., opat Martin, v Rim, kjer so se pokopali v Venantijevi kapeli v Lateranu. Slaven stenski mozaik tam še dandanes kaže dalmatinske mučenike. Pričujoči prvi snopič danske publikacije je bogato opremljen s krasno uspelimi posnetki. Predvsem je treba omeniti izvrstne arhitektonske risbe, ki jih je izvršil arhitekt E. Dyggvc. Delo jc treba vsem ljubiteljem domačih starožitnosti kar najtopleje priporočati. Bald. Sar i a. KRONIKA Umetnostna razstava Božidarja Jakca: Afrika. Iz popotne risanke. Deset let po svoji prvi razstavi je Jakac priredil pisano smotro spominov na Tunis, «beli plašč prerokov». Minulo spomlad je vdrugič prepotoval to deželo solnca in bera popotnih, rahlo začrtanih skic je bogata. Jakcu je bil Tunis kakor ena sama živo pisana sanja. Očividno je teh par mesecev svojega bivanja delal kakor težak, brez oddiha, in tako ni čudno, da je razstavil nad sto trideset del, največ pastelov. Zdi se, da je ta materijal najbolje služil slikarju, ki je v kratkih trenutkih hotel ujeti v svojo risanko kar največ lepote. Poudarek je osredotočen na barvo in luč. Barva je Jakcu vse — in tu jc lahko razsipal tople tone, žareče v puščavskem solncu, melanholična nastro-jenja večerne zarje in globokih iztočnih noči. In dasi je sicer Jakčcva linija bogata v zanimivih podrobnostih in dekorativno iznajdljiva, v teh pastelih ne igra samostojne vloge. Komaj v risbah. Za Jakčevo impulzivno čud so značilni prvotni osnutki, nagonski utrinki prve iskre. Take čiste študije so vse bolj žive in sveže nego izdelane, tudi študirano zgrajene kompozicije. Tam pogrešam topline in življenske nazornosti. Znanje in virtuoznost zameglita neposredni blesk prvega zagona. Značaj južne pokrajine je baš v nedovršenih, komaj nakazanih popotnih impresijah — in to so tudi v bistvu ti pasteli — najverneje podan. V uporabljanju snovnih sredstev je Jakac skrajno varčen, kar skop. Par palm, obris džamije z večdelnim minaretom, dvoje, troje belih burnusov pred žarečira ozadjem, jeklenomodro nebo, pa še kakteja — to vam je tuniška scenerija. V podajanju značilnosti pejsaža je Jakac mojster. V očitnem naspiotju s temi burnimi, romantično razgibanimi motivi iz Afrike stoji dvajsctorica dolenjskih pokrajinic. Te slike z zelenih Gorjancev in iz Novega mesta so že več nego priprave in spomini, so smotreno zgrajene, kar zgnetene podobe določne krajine. Barvno so ubrane na skupen ton, skladnejše v nastrojenju od onih, kjer so že motivi sami zahtevali močne koutraste. burno razigranost in polne barvne ploskve. Nekatere teh novomeških vedul tudi po čisto čuvstvenem obsegu sodijo med najboljše Jakčeve pastele zadnjih let. Zbirka tuniških spominov je vzbudila mnogo zanimanja, ki se je izražalo celo v — materijalnem pogledu. Uspeh je pripisovati seveda nenavadnosti motivov, a prav tako tudi neutajljivi strastnosti, ki je s sugestivno silo vodila slikarju roko. Kot celota — in le tako jo smemo presojati — se zbirka krepko uveljavlja. Pocdinih del ne gre izluščevati iz enote in jih soditi z merilom, kakršno velja za običajna atelierska, za razstavo prirejena in skrbno izbrana dela. Ti listi — spotoma v naglici na papir ujeti vtisi — so lepo pisan spomin na bajno solnčno zemljo, resen dokaz nemajhne avtorjeve umetniške tvor-Bosti in nadvse zanimiv prispevek k spoznavanju njegovega značaja in ustvarjanja. K. Dobida. O postanku Poeove pesnitve «Krokar». Edgar Allan Poe pojasnjuje v eseju «The Philosophy of Composition» (Filozofija pesniškega ustvarjanja) način svojega umetniškega ustvarjanja vobče in fenomenalne pesnitve «Krokarja» posebej. To pesem je baje gradil od zadaj na spredaj liki Godwin svoje delo «Caleb Williams». Njegovo izvajanje je kljub dozdevni paradoksalnosti dokaj zanimivo, ker se krije često z izsledki sodobnih psihoanalitičnih literarno-znanstvenih teorij. Ne oziraje se na zunanje motive — resnične ali izmišljene dogodivščine — polaga Poe kot pristen lirik važnost na do j e m, ki ga napravi stvar na našo dušo. Temu do j mu, ki se pojavlja v nejasnih obrisih v pesnikovi duši, išče primernega ozadja, narativa. Izmed raznih dojmov sprejema leno v e in z a n i in i v e. Z racionalistično doslednostjo razlaga nato konstruiranje svojega «Krokarja» korak za korakom. Povod mu ni bil zunanji dogodek niti intuicija, temveč izdeloval ga je s precizno in strogo doslednostjo matematičnega problema. Zgodovina elaborata se pričenja s pesnikovo namero, podati javnosti delo, ki bi ustrezalo splošnemu kakor tudi kritičnemu okusu. Motiv te namere pa Poe skrbno zamolči «kot za pesnitev ko tako brezpomemben». Ker mu je šlo predvsem za enotnost do j m a, si je zamislil primemo kratko pesnitev (kakih 100 vrstic), ker le kratka pesem more hiti dovolj intenzivna, da izzove krepak dojem. Pesem naj služi edinole lepoti, dočim naj služi Resnici proza. Lepota mu je istovetna z dojmom, ki ga vzbudi v duši kratka, intenzivna, preprosta pesem, a izraža se najpopolncje v tonu žalosti, melanholije, ki izvablja solze. Da bi dal zaželenemu dojmu kar najk repke j šega izraza, si je izbral enoten, kratek pripev (refrain), ki. ponavljaje se za sleherno izraženo mislijo, krepi dojem v čitatcljevi duši. Izbral je intenzivno besedo «nevermore» (nikdar več) s krepkim samoglasnikom o in plodovitim «oglasnikom r, ki se razen tega spričo večnostnih perspektiv, ki jih odpira v naši duši, da spraviti v logično zvezo z desideratom melanholije. Ker se mu je dozdevalo razumnega človeka nevredno, da bi ponavljal v eni sapi ta papagajski «nikdar več», je nadomestil človeka s krokarjem, ki je mimo tega po ljudskem verovanju v zvezi z najžalostnejšim netist in povrhu še s Kube doma. Darilo za govorništvo se letos ni moglo podeliti nobenemu kandidatu. Zato so se nesmrtniki odločili, iti nazaj k stari šegi, namreč predlagati za predmet natečaja hvalo, t. j. bistro kritiko katerega izmed velikih pisateljev. Za prihodnje so si izbrali Musseta. Broquette-Goninovo volilo (10.000 fr.) je pripadlo Paulu Hazardu, odličnemu profesorju, kakršni so Lanson, Jullian. Bedier. Na Francoskem kolegiju zavzema stolico južnih književnosti in tokrat predava po vseh državah v Ameriki. Navdušen potovalcc je tudi Jean-Louis Vaudoyer, romanopisec, pesnik in kritik, ki je prejel veliko leposlovno nagrado. «Kot rahločuten poet — tako poveličuje P. Bourget — si je ustvaril svojevrstno tehniko miline in preproščine, ki ga ne spaja z nobeno šolo.* Plačilo za roman, ki naj poteka iz vzvišenega navdiha, so prisodili gospe Jean Balde. Njena Reine d'Arbieux, nesrečno omožena ženska, razvija dramo vesti na preprost in prijeten način v landeski pokrajini, ozirno na-črtaui. Polovico nagrade Paul Fiat jc dobil Julien Green za roman Adrienue VI es ura t, zasnovan v Flaubertovem in Maupassantovem duhu, razkrajajoč kot Fr. Mauriac osobito mračna, neprijazna čuvstva, ki snujejo v potajnosti ter izbruhnejo v tragičnih učinkih. Torej izrazito sodoben po svojem stremljenju. Jeanbernatovo ustanovo je odbor poklonil Robertu Garricu za človekoljubni spis A Belleville, Juteau - Duvignauxovo pa P. Lhaudeu za L e Christ dans la baulieue. Oba moža delujeta kot prosvetitelja med najnižjimi sloji pariških predmestij po društvih «equipes sociales». Bratovščini krščanskih šol v Aleksandriji pa so poslali nesmrtniki veliko nagrado za francoski jezik. Kakor vselej se je tudi tokrat zgodovinska stroka krepko odrezala. /. Gobertovim stipendijem prednjači Alfred Martineau za Dupleix el l'Inde fran$aisev štirih osminskih zvezkih po 500 strani. Helene Porges je namenila svojo zapuščino knjigi, ki more šolarčkem vcepiti ljubezen do Francije. Priznanje si je stekel Octave Homberg z dcloin La France des cinq parties du m o n d e. Emile Gabory je posvetil tri snopiče revoluciji iu Vendeeji, ki se čitajo kakor drama: Les deux Patries, la Vendee militante et souffrante, lä Victoire des Vaincus, S Thicr-*ovo dotacijo (5000 fr.) je Akademija posvedočila, da Gaboryjevo prikazovanje točno ustreza njenemu i>ojmovanju zgodopisja: učenost oživljena z leposlovnimi pomočki. Za celotno slovstveno delovanje je bil odlikovan ostri opazovalec in tankočutni dušeslovec Paul Renaudin. Enako umetnostni kritik Andre Maure!, čigar priročniki Petites villes d*Italic so klasični, in belgijski romanopisec, grof Davignon. Med mnogimi drugimi laureati naj se omeni gospa Allotte de La Fuye, ki je posvetila svojemu stricu Juliju Verne-u prikupno biografijo. Pri kritičnih razpravah se postavi beograjski rojak Arnautovič, nosilec polovične Flatove nagrade za tri zajetne snopiče o Bccque-u (Lj. Zvon 1928, št. 2). Doumic-ovo poročilo ga pomotoma nazivlje Tchecoslovaque! Beaulicux si je prislovničaril prix Saintour za svojo Histoire de I'ortho-graph e. Uradni izvestitelj se je s posebno pažnjo zamudil pri izredno uspeli študiji Andreja Siegfrieda Utats-Unis d'a u j o u r d'h u i. A. D e b e 1 j a k. Ksaver Meško v češčini. V teku leta 1928. je izšlo v češkem prevodu več pripovednih spisov Ksaverja Meška. Antoš Horsak, ki je leta 1926. prevel «Mater» in «Naše življenje», se je tolikanj navdušil za Meška, čigar spise je spoznal čisto po naključju že v mladih letih in ki so ga ogreli za učenje slovenščine, da je izdal letošnje leto dva nadaljnja prevoda: «Mladim srcem» (oba zvezka v eni knjigi, z ilustracijami Saše Šantla in Ivana Vavpotiča) in «Legende o sv. Frančišku». Prvo knjigo («Mladym srdcim») je založil Josip Birnbaum v Brtnici, drugo («Legendy o sv. F.rantišku») pa podjetni prevajalec sam. Horsak prevaja gladko in z ljubeznijo; v «Legendah o sv. Frančišku> sem opazil, da tu in tam krajša izvirnik, včasi se mu pozna trud, s katerim skuša preliti avtorjeve jezikovne finese v češčino. Potemtakem ima še vedno nekaj težav s slovenščino. Obe knjigi sta lepo opremljeni; zlasti «Legendy o sv. Františku» daleč prekašajo izvirnik. Koncem leta je izšel nov prevod iz Meška v založbi Jos. Birnbauma. Naš rojak prof. Jos. Skrbinšck je spretno prevel «Volka spokornika». Knjiga «Vik kajicnik a jinč pribehy» ni opremljena tako skrbno kot prejšnji dve. Ima ilustracije Fr. Podrekarja. Poseben pomen ji daje uvodna študija, ki jo je spisal prof. dr. Pata in ki je izšla tudi v posebnem ponatisu (tudi v Birnbaumovi založbi). Pata premotriva najprej položaj slovenske literature v času, ko se je pojavil Meško, nato pa zgoščeno in bolj informativno ko literamo-kritično opisuje Mcškov literarni razvoj in njegovo življenje. II koncu primerja Meška z Ivanom Cankarjem in prihaja k sklepu: «Dejal bi, da se za proučevanje slovenskega duha medsebojno dopolnjujeta: česar ni pri tem, najdeš pri onem.» Med Patovimi bibliografskimi podatki o Mešku v češčini pogrešamo biografsko-literarno studijo, ki jo je spisal Meškov prevajalec Antoš Horsak za «Iločenko» olomouškega «Našinca» (1928, str. 91 do 109). Obe študiji — Patova in Horsakova — sta inimo Grafenauerjeve «biografske skice» v «Letopisu Matice Srpske», 1928. zv. 317, pomemben prispevek k biografiji in literarnemu proučevanju Ksaverja Meška. Dalje je izšel koncem lanskega leta v zbirki «Ranna setba» Bablcrjcv prevod «Poljančevega Ccnka». Meško je tedaj trenutno najbolj prevajan in čitan slovenski pisatelj med Čehi; hvala za to gre čudovito podjetni češki provinci, ki se ne straši izdajanja manj znanih pisateljev v dobrem prevodu in častni opremi — pač vzgled slovenskim mestom, ki so — kakor n. pr. v poslednjih letih Maribor — za slovensko knjižno produkcijo, žal, vse preveč pasivna. B. B. Urednikov «imprimatur» 3. februarja 1929. Nove knjige Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene v cirilici): *Benoa Šari, Zakoni francuske politike. Preveo Mita Dimitrijevič. Beograd. S. B. Cvijanovič. 1928. 178 str. Cena 25 Din. ^Cankar Jan, Bortolo i ego pravo. Roman. Perevod L. A. Šeremetjeva. Moskva. Leningrad. Gosudarstvennoe izdateljstvo. 1927. 103 str. Cena 40 kop. Cvetišič Vjekoslav, Sa planina i gora. II. Zagreb. Samozaložba. 1928. 78 str. Cena 30 Din. Grada za povijest književnosti hrvatske. Knjiga X. Uredio Duro Körbler. Zagreb. Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti. 1927. 190 str. Hviczdoslavove sobrane spisy basnicke. Sväzok III. Oddiel epicky. Druhe vydanie. Turčiansky sv. Martin. Matica Slovenska. 1928. 564 str. Cena 45 Kč. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1929. Ljubljana. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda. 1928. 117 str. Cena 15 Din. *Košntič Radovan, Zemlja bola. Beograd. S. B. Cvijanovič. 1929. 124 str. Cena 12 Din. 'Miličič Sibe, Veličanstveni beli brik sveti Juraj. Ispovest jednog čoveka. Roman. Beograd. Sveslovenska knjižarnica. 1928. 135 str. Cena 20 Din. (Hronika potonulog ostrva.) Nazor Vladimir, Medvjed Brundo. Životinjski ep u pevanja. III. (dotjerano) izdanje. Zagreb. Jugoslovenska štampa d. d. 1928. 80 str. Cena 15 Din. ^Petrovič Svetislav, U pozorištu. Utisci i beleške. Predgovor Bogdana Popo- viča. Beograd. Geca Kon. 1928. XV+141 str. Poljanec Ljudmila, Pot k domu. Božične slike s petjem in z deklamacijami. Ptuj. Samozaložba. 30 str. Cena 4 Din. Regnier Henri de, Beg. Poslovenil Janko Tavzes. Ljubljana. Samozaložba. 1928. 147 str. Sodnik Alma, Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Ljubljana. Belo-modra knjižnica. 1928. IV+ 350. (Publikacije «Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani». Filozofska sekcija, št. 4.) Vodušek Vital, Pesmi. Ljubljana. Samozaložba. 1928. 105 str. Wendel Hermann, Kämpfer und Künder. Essays. Berlin W 30. E. Laubsche Verlagsbuchhandlung. 1928. 143 str. Zaninovic Mate, Na njivi mojih dana i noči. Dubrovnik. Štamparija «Jadran». 1928. 47 str. Cena 10 Din. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. Knjiga XXVI, svezak 2. Urednik D. Boranič. Zagreb. Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti. 1928. 193 do 384 str. Zechentner G. K., Lipovianska* maša. Rozprävka zo života 1'udu slovenskeho. Turčiansky sv. Martin. Matica Slovenskä. 1927. 106 str. Cena 9 60 Kč. Zpčvak F., Učbenik češkega jezika. Za Slovence priredil J. Orožen. Ljubljana. Jugoslovanska knjigarna. 1928. 178 str. Cena broš. 40, vez. 50' Din. Najnovejša in najaktualnejša knjiga j§§ Tiskovne zadruge je obsežno delo dr. Bogumila Voinjaka U borbi za ujedinjenu narodnu državu« | 410 strani s portretom pisatelja. — Broširana Din 120'—, v originalni vezavi Din 140'—. m= Pisec je prebil vsa vojna leta v Parizu, Londonu, Rimu, HH Zjedinjenih državah, Srbiji, na Krfu, povsod neumorno delujoč v duhu ustanovitve naše države. Ze pred svetovno vojno priznani slovenski potopisni pisatelj, je v tej knjigi na odličen in zelo zanimiv način popisal spomine na svoje delo- pH vanje med svetovno vojno, popisal obiske pri najodličnejših osebah Evrope in Amerike, ki so gradili novi svet. Vošn]akovi memoari so delo trajae vrednosti! K n j i g o r a z p o š i 1 j a knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani 1 Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte). 3 V letošnji zimski dobi izda knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani sledeče knjige: Ivan Tavčar: Zbrani spisi« IIL zvezek. Uredil dr. Iv. Prijatelj. (Otok In struga. - liberlus Pannonlcus. • Kuzovci. - Jan z Solnce. - Vita vitae meae). Fr. Masel j-Podi i m barski: Zbrani spisi« IV« in V« zvezek« Gospodln Pranjo. Uredil dr. Janko Šleoinger. Bogumil Vošnjak: U borbi za njediitfena nacionalna država« Lapajne dr. Stanko: Mednarodno in medpokrajinsko pravo kraljevine Srbov« Hrvatov in Slovencev« HaSek Jaroslav: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka« IL del* Shakespeare-Župančič: Ukročena trmoglavka« A. Leskovec: Dva bregova« Drama v 3 dejanjih. Z začarane police (pravljice s slikami). 1. zvezek: Dolgouhi Jernejček. — 2. zvezek: Princesa v pomaranči. Zbirka zakonov za apravno službo. 1. zvezek: Zakon o posesti in nošeniu orožja s pravilnikom In komen- tarjem. Priredil dr. O. Pirkmayer. 2. zvezek: Zakon o državljanstvu s pravilnikom in komentarjem. Priredi, dr. O. Pirkmayer. Neposrednji davki. 1. zvezek: Usiužbenski davek s pravilnikom in komentarjem. Priredil J. Mozetizh. Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednjlh davkih z dne 8. februarja 1928. In drugI predpisi, Izdani na podstavl tega zakona. LJUBLJANA HOTEL SLON iNTERURBANSK. TELEFON 2645 NASLOV ZA BRZOJAVKE: SLON HOTEL Centralna lega pred glavno pošto / Postaja cestne železnice / Preko -100 komfortno opremljenih sob (dobre postelje) / Centralna kurjava / Lastno kopališče s kadnimi, parnimi in kopelmi v vročem zraku / Restavracija (priznano dobra kuhinja - najboljše pivo in najboljša vina) / Kavarna z raznimi inozemskimi in domačimi časopisi / Vse moderno opremljeno leta 1925. AVTOOMNIBUS pri vseh GLAVNIH VLAKIH POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE/ LAST TVRDKE: HEDŽET