v nedeljo, 20. avgusta bo v organizaciji Kole- sarskega kluba Perutnina Ptuj Cestno državno prvenstvo za posameznike (člane, mladince, mlajše mladince in članice) v Ptuju. Start dirke bo pred stavbo Perutnine Ptuj, pro- ga pa bo potekala iz Ptuja skozi Podvince, Ki- car, Sp. Velovlek, Zg. Velovlek, Svetince, Go- rnike, Dolič, Janežovce, Placar, Novo vas in ponovnio v Ptuj. Ob 1 0. uri bodo startali mlajši mladinci in žen- ske. Proga bo dolga 70,5 kilometrov. Ob 10.10 bo start 1. Memoriala Mitje Plavčaka za dečke. Ob 15. uri bodo startali člani, ki bodo vozili se- dem krogov ali 164,5 kilometrov, četrt ure za njimi pa mladinci, ki bodo prevozili 5 krogov ali 117,5 kilometrov. Pravico nastopa imajo vsi tekmovalci z veljavno licenco KZS ZA LETO 1995. Med tekmovanjem bo mobilna zapora, vpadni- ca v cilj na Potrčevi cesti bo v popolni zapori za ves promet. PTUJ / NESOGLASJA MED ZADRUGO IN TOVARNO SLADKORJA Sredi prejšnjega tedna so se v Ptuju sestali predstavniki 23 kmetijskih zadrug, tistih, ki so bile vključene v pridelavo slad- korne pese. "Bile" povdarjamo zato, ker Zadruge menijo, da jih Tovarna sladkorja Ormož sedaj izloča iz proizvodnega ci- klusa. Triindvajset Zadrug je tik pred podpisom delničarskega sporazuma o usklajenem nastopu do Tovarne sladkorja, ka- tere 45 odstotni lastnik so, in do države. Pridelovanje sladkorne pese se je ob nastajanju Tovarne sladkorja v Ormožu začelo in dolga leta nadaljevalo znotraj Kmetijskih zadrug in Kmetijskih kombinatov. Pri tem je bilo tudi območje takratne ptujske občine pomembna surovinska baza za novo ormoško tovarno in o tem je bilo s strani Tovar- ne izrečenih nemalo pohvalnih besed. Novi gospodarski in politični tokovi pa so odnose obrnili po svoje. S trditvami o nižjih stroških in s še kakšnimi obraz- ložitvami so se nekdanji dobri odnosi začeli krhati na mnogih področjih. Tako tudi na področju sodelovanja Kmetijskih zadrug in Tovarne sladkorja. Kot je pov- daril predsednik Kmetijske za- druge Ptuj Janko Petrovič, je je- dro tokratnega nesoglasja med KZ Ptuj in Tovarno sladkorja v tem, da še vedno ni podpisana pogodba o pridelovanju sladkor- ne pese v letu 1995. Pesa je seveda že zdavnaj posejana. Letos raste na več kot 600 hektarih in menda obeta tudi dober pridelek. Do tu je seveda vse lepo in prav. Toda Kmetijska zadruga Ptuj je v proizvodnjo te kulture letos vložila več kot 40 milijonov to- larjev in ni ji vseeno, ko Tovarna sladkorja pošilja pridelovalcem obvestila, da bo teklo plačilo pese prek računov na bankah, torej mimo zadružne in kmečke HKS. V zadrugi so ogorčeni in zahteva- jo, da se začeti proizvodi ciklus konča znotraj zadruge. Verjetno ima tudi TS svojo razlago nasta- lega problema. Kakršnakoli že je resnica, gre vendarle za nesmisel- no kregarijo in trganje skupnega kolača tako, da bodo namesto re- zine, udeležencem ostale samo drobtinice. Kmeta pa taka na- sprotja med podjetji silijo v vlo- go, ki je opisana v pregovoru: "Zdaj tič, zdaj miš"... J. Bračič LENART - ZAČASNO ODLAGALIŠČE V HRASTOVCU BO KMALU POLNO lemulaiii nunajo nadmiiesliiega odlagališča v občini Lenart že deset let uporabljajo za odlaganje komu- nalnih odpadkov začasno odla- gališče v Hrastovcu. Čeprav pre- bivalci, ki živijo v bližnji okolici zadnja tri leta opozarjajo, da je odlagališče prepolno zaenkrat v Lenartu nimajo nadomestnega odlagališče. Sprva so na to odlagališče vozili in odlagali vse odpadke, vključno z biološkimi odpadki in odpadni- mi sekundarnimi surovinami ter posebne in nevarne odpadke, ki so jili odvažali na posebno depo- nijo. Leta 1990 se na to deponijo odlagajo predvsem tako imeno- vani ostali odpadki, brez bio- loških in odpadnih sekundarnih surovin, ki se predhodno ločeno zbirajo in odvažajo za nadaljno predelavo. Od leta 1994 je na ce- lotnem območju občine Lenart organizirano zbiranje in odvažanje odpadkov. Po zadnjih ocenah se na depo- nijo v Hrastovcu pripelje okrog 400 kubičnih metrov oziroma 130 ton komunalnih odpadkov mesečno, letno pa okrog 5000 kubičnih metrov, oziroma 1500 ton. Čeprav je lenarška občina med manjšimi v Sloveniji in na število prebivalstva ter gospodarskih podjetij in zavodov ne predstavlja pomembnejšega povzročitelja odpadkov ali le okrog 2- 3 odstot- ni delež odpadkov občine Mari- bor imajo z odpadki velike težave. Zaenkrat še ne vedo kam bodo z odpadki, če se uresničijo napo- vedi komunalnih inšpektorjev, da bodo deponijo v Hrastovcu kma- lu zaprli. Marija Slodnjak 2 - DOMA IN PO SVETU 17. AVGUST 1995- TEDNh LJUTOMER - NOVA PRIZNANJA TAMKAJŠNJI KLETI ••M to lotmerško je čudovito vino, najslajša siadiciii vseli strasti ••• Slovenska vinska akademija Veritas d. d. je v sodelovanju z ljutomersko kletjo pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili uspehe prizadevanj tamkajšnjih vinogradnikov. Daje blagovna znanilui 1 jutomerčan zjires ime, ki zdnižuje tradicij«) in kiikovost, najzgovomeje pričajo številne medalje z me}a obeh so simbolno upo- Ujene tri značilnosti kraja: jičarstvo, vinogradništvo in raženj farnega patrona sv. Lov- renca. Prepletata se zgodovina in tradicija v zlato - rumeni in zeleni barvi, oboje pa bodo Juršinčani čuvali kot veliko vrednost, je bilo še slišati na nedeljski slovesnosti. Slovesno sta odkrila grb in zastavo župan Alojz Kaučič ter predsednik juršinskega občinskega sveta Si- mon Toplak, skupaj pa so trinajst novih zastav ponesli v vse vasi juršinske občine predsedniki tam- kajšnjih vaških odborov. Na nedeljski slovesnosti so med drugim podelili priznanja in poka- le najzaslužnejšim, ki so pri strelst- vu, malem nogometu in šahu v zadnjem letu dosegli najboljše re- zultate. Sicer pa bodo v juršinski občini tudi po občinsekm prazniku delali na področju infrastrukture in samega razvoja po posameznih vaseh. Na god sv. Lovrenca pa naj bi se srečali tudi v naslednjem letu, saj naj bi občinski praznik v Juršin- cih z leti postal tradicionalen. Tatjana Mohorko non Toplak je odkril prvi juršinski grb. ^riborski škof dr. Franc Kramberger je blagoslovil dva nova )nova. Foto: Langerholc '"e zastave so Juršinčani ponesli v vseh trinajst vasi občine.) Foto: D. Sterle V soboto na Ptujski televiziji V soboto in nedeljo si lohko na ptujskem TV-konalu ogledate in pris- luhnete pogovoru s ptujskima podžupanoma Ervinom Hojkerjem Ivanom Jurkovičem. Temu bodo sledili prispevki z otvoritve prodaj- centra Mercatorja MIR Ptuj na Bregu, srečanja turističnih delavcev ptujskem gradu, prispevek z mestne tržnice, kjer so znova pridali ne- k celostni podobi starega mesta, utrinke z mednarodne folklorne ^l^ireditvevMarkovcihterroncarije no Dravi. Gost oddaje bo Jože Sku- in ansambel Slapovi. GOVORI SE... ...DA ho dohiJ Ptuj po- leg Kurentlanda (začetek gradnje Je - tega je že kaki dve leti ne- ti eh no tik pred zdajci), tudi Acqualand. Pri- bližno se ve, kje hi naj ta vodni land hiJ, ne ve pa se še, ali hi r njem plava- le tudi rihice in če hi, v kakšni vodi: ptujski pol- pitni ali kar v mineralni. ...DA so pred kratkim predstavili Ptuj in okoli- co turističnim delavcem Slovenije. Predstavili so jim tudi bogastvo pome- na hesede PTUJ- S KOST. Ko so turis- tični delavci tako z vsemi čutili zaznavali bogastvo ptujskosti, so na robu mesta zaznali tudi nekaj silno neprijetnega in domačini so jim takoj pojasnili, da gre v tem primeru za PUJ- SKOST. ...DA so v javnom- nenjski raziskavi ugoto- vili naravnost bleščeče mnenje vprašane jav- nosti o ptujski muzejski hiši. Ko so preverili še mnenje tam delujočih, pa diametralno nasprot- je. ...DA je direktor taiste hiše po politično začinje- nih odločitvah nekdanje ptujske občinske skupščine, dobival iz ob- dobja v obdobje vede- jevstvo. Danes menda ni več niti vede (v.d.) dirke- tor. Lahko bi se torej enostavno, brez kompli- ciranja povedalo, da je nevede direktor. ...DA ima politika včasih izredno srečo, ter najde med državljani nadpovprečno sposobne- ga funkcionarja. Tako se J je zgodilo ptujski mestni občini, da je v no- vejšem času naletela na podjetnega podžupana: samo teden dni je bil na Funkciji, pa se je proti njegovemu kraju že začelo asfaltiranje ceste. LJUBLJANA - DRŽAVNI ZBOR O SPORU MED RAZLASCENCI IN KK PTUJ O problematiki spora med razlaščenimi kmeti in Kmetij- skim kombinatom Ptuj so na zadnji seji pred počitnicami razpravljali tudi poslanci v parlamentu. Razpravo je odprl ptujski poslanec Gabrijel Berlič ter od Ministrstva za no- tranje zadeve, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Repu- blike Slovenije ter ministrstva za pravosodje zahteval kon- kretne odgovore glede storjenih nepravnih konkretnih de- janj kmetov. V kratki obrazložitvi jedra spora, ki se, mimogrede, bistve- no razlikuje od trditev raz- laščenih kmetov, je Gabrijel Berlič poslancem predstavil posamezna nezakonita oranja kmetov ter med drugim pove- dal: "Trdili so, da to počnejo zato, ker proces denacionaliza- cije teče prepočasi in se dogaja- jo pri tem razne nepravilnosti. V resnici zemlja, ki so jo preo- rali, nikoli ni bila njihova last, niti last njihovih prednikov (op. ured. omenjeno se nanaša na oranje kmetov v Levanjcih). Temu posegu bi torej mirno lahko rekli kraja, vendar ga je tožilstvo okarakteriziralo kot motenje posesti, škodo v višini 900 tisoč SIT pa kot manjšo škodo, saj po njihovem mnenju osumljenci s svojim dejanjem niso napravili škode na zemljišču, ki so ga zasejali. "Še preden so sledila poslanska vprašanja posameznim mi- nistrstvom, je Berlič še pove- dal, da je Kmetijski kombinat Ptuj, trenutni zakupnik teh zemljišč, na napovedane grožnje kmetov opozoril vlado R Slovenije in ustrezna mi- nistrstva, vendar, kot je povedal Berlič, reakcij do sedaj ni bilo, niti ni bilo videti, da bi želeli tako protipravno dejanje pre- prečiti. Zato se je poslanec Ber- lič s vprašanjem, kaj misli ob takšnih in podobnih dejanjih storiti v prihodnje, obrnil na Ministrstvo za notranje zadeve in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije. Prav tako ga je zanimalo, "kaj namerava storiti Ministrstvo za pravosod- je, da bo zaščitilo sodnike in tožnike 25. septembra, ko je na- povedana razprava na sodišču, napovedan pa je tudi protest kmetov, saj po njihovem ravna- jo prav in na sodišču nimajo kaj početi." Slavko Debelak z Ministrstva za notranje zadeve je na vprašanje povedal, da je bilo v zvezi z navedenim ugotovljeno, da so posamezniki lahko storili le kaznivo dejanje samovoljnosti, ki pa se preganja na zasebno tožbo. "Ker pri tem ni bila upo- rabljena nobena sila, niti izrečena resna grožnja s strani oseb, ki so v bistvu to samovoljo uporabile, niso obstajali razlogi za pregon po uradni dolžnosti," je dejal Slavko Debelak. Nekoliko več nestrinjanja s kmeti je bilo začutiti v besedah ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca, ki je govoril tudi v ime- nu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije. Vendar, kot je povedal niti vlada niti mi- nistrstvo nimata pristojnosti za začetek postopkov zoper nasilne oraško razpoložene kmete. "Sklad sicer v imenu in na račun države gospodari s temi zemljišči, vendar je v skladu z za- konom dal zemljo v zakup Kme- tijskemu kombinatu Ptuj, ki mora kot zakupnik in posestnik teh zemljišč sam poskrbeti za varstvo svojih pravic." Ob zakl- jučku je minister Osterc prisotne še opozoril, da se nasilni posegi na zamljišča dogajajo tudi na zemlji, ki je v lasti fizičnih oseb, samo da tega ne obravnavajo me- diji, ampak se problemi rešujejo po običajnih pravnih postopkih, kakršni so tudi tukaj na voljo. Državni sekretar na Ministrst- vu za pravosodje Jože Tratnik je povedal, da je v obravnavanem primeru možno uveljavljati odškodninske pravice po civil- nem postopku v pravdi, prav tako tudi za motenje posesti. Kar se pa tiče vprašanja zavarovanja izvedbe sodnega postopka je Jože Tratnik povedal, da je za sam postopek zavarovanje urejeno v sodnem redu "tu je tudi določeno, kako se lahko posto- pek izvede nemoteno, kadar se pričakujejo nasilna dejanja, ali druge motnje tekočega poslovan- ja v razpravljanju, ki ga vodi sodišče." Katarina Klep-Cernejšek 4- PO NASlH KRAJIH 17. AVGUST 1995- tedm^ SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH - ZAKLJUČEK RADIJSKE DE.AVNICE ZNANCEV Množična udeležba v petek popoldne so v Sveti Trojici v Slovenskih goricah zaključili prireditev radij- skih delavničarjev radia Maribor. Tudi najstarejši Trojičani ne pomnijo toliko ljudi v tem sloven- jegoriškem romarskem središču, saj je bil prireditveni prostor na šolskem igrišču nabito poln. Po nekaterih ocenah je bilo več kot štiri tisoč udeležencev. Področni odbor radijske delav- nice znancev Sveta Trojica, ki ga prizadevno vodi predsednica gospa Milica Klampfer in tamkajšnja osnovna šola sta pripravila bogat kulturni program, v katerem se je predstavilo 150 nastopajočih. Novinar mariborskega radia Tone Petelinšek, ki vodi oddajo, je tudi v petek predstavil zanimive goste. Delavničarji so zjutraj z osmimi avtobusi obiskali Slovensko Bistri- co, Pragersko, Kapelski Vrh, Ne- govo, Janžev Vrh, Zavrh in druge manjše kraje ter se ustavili v Sveti Trojici. Mnogi so že nestrpno čaka- li tega srečanja, da se tudi osebno spoznajo sicer s svojimi starimi znanci po telefonu in radijskih sprejemnikih. MS Kljub vročini so udeleženci oddaje Radijske delavnice znancev spremljali dveurni program. IZ ŽUPNIJE LOTMERSKE ludvika 1 Mnogi so prišli samo zaradi tega, da čestitajo priljubljenemu vodi- telju Tonetu Petelinšku. Na fotografiji drugi z leve strani. RAZSTAVA OB MED- NARODNEM LETU ZEMLJE V prostorih Matične knjižnice v Lenartu je do konca avgusta še na ogled raz- stava ob mednarodnem letu zemlje. Razstavno gradivo so pripravili osnovnošolci občine 5; Lenart. Ogledamo si lahko I plakate, na katerih opozarjajo na varstvo narave, na nelegalna odlagališča ter likovna dela. Posneli so tudi videokaseto, na kateri so najznamenitejše na- ravne in kulturne znamenitos- ti. Gledalca pa opozorijo tudi na slabe točke v lenarški občini; ki so predvsem ! uničevanje gozdov in malo- |i marno odlaganje odpadkov na ii različna mesta v naravi. I NOVI LASTNIKI i ŽIPO- LENART Podjetje ŽIPO - Lenart je nastalo leta 1991 po odcepit- ii VI od bivšega AGRO Lenart, ki i )e ostal večinski lastnik vse do ; stečaja leta 1993. ŽIPO je prev- ; zel vse poljedelske površine, dve farmi ter kmetijsko meha- » nizacijo in zaposlenih je bilo ' 70 delavcev. Istočasno pa je nastalo še eno hčerinsko pod- ^ jetje. Sadjarstvo Lenart, ki je prevzelo vse sadjarske objekte, lenarško hladilnico in del upravne zgradbe. I eta 1993 je AGRO Lenart prešel v stečaj in ^posledično so se prenesli dologovi upnikov na hčerinski podjetji (ŽIPO in Sadjarstvo Lenart). M a tretji javni dražbi, ki je bila 7.julija letos so, ''prodali ŽIPO Lenart za 263 milijonov tolar- jev. Kupilo ga je mešano podjetje Živinoreja, kjer je 45 odstotkov zasebnega in 55 odstotkov družbenega kapitala, je povedal Andrej Šuijig direktor ŽIPO Lenart. ^udi v tem lenarškem podjetju so nekaj ob(i^ lovalnih površin moraij vrniti denacionalizacijskjjj^ upravičencem in tako obciei,j jejo zdaj 1200 hektarjev. Kljub temu, da so se spren^^ nili lastniki ŽIPO -ta^ podjetje obdržalo ime in strat^ gijo nekdanji^ga podjetja, jej^ dodal Šurnan. PETROLOV BEN, CINSRI SERVIS TUDI V LENARTl Pred kratkim je Petrol - slo venska naftna družba i Ljubljane tudi v Lenartu odprla sodobna opremljen bencinski servis, trgovino, bife, so dobno opremljeno mehanično delavnico in av topralnico ter avtosalon. Celotna investicija j znašala tri milijone nemških mark. Lenaršk bencinska črpalka je že enainpedeseta, ki jih j doslej zgradil Petrol in sodi med najsodobnejše Avtomehanične delavnico in avtosalon iraa' najemu lenarško podjetje LE & JA. Marija Slodnjal Razstava ob mednarodnem letu zemlje. Nova, sodobno opremljena bencinska črpalka. V soboto je bilo v Ljutomeru že od ranega jutra zelo živahno. Trgovci, gostinci in obrtniki so pripravljali stojnice, tehniki so pregledali ozvočitev, v okoliških barčkih pa seje že trlo obiskovalcev, željnih pne jutranje kave. Prvi sončni žarki so napovedovali krasen poletni dan. TD Ljutomer, ki je vsakoletni organizator sejma, je letos dogajan- je raztreslo po celem mestu. Stojni- ce z izdelki in storitvami so se raz- tezale od Starega do .Miklošičevega in Glavnega trga, do tržnice in po Prešernovi cesti. Ponudba je bila pisana, kot se za sejem tudi spodo- bi. Ožji center mesta so "rezervira- li" za domačo obrt, seveda pa ni manjkalo niti dobro nam znanih dosežkov moderne plastične indu- strije. Vsak je lahko našel kaj pri- mernega zase, če je le imel volje in energijeza sprehod med stojnicami in številnimi obiskovalci. Cene so bile ugodne, nekateri so ponujali popuste, drugi so se bili o končni ceni s kupci pripravljeni pogovar- jati. Kljub "handlanju" za ceno in šarmu, ki ga ima takšen način na- kupovanja, se je veliko obiskoval- cev uspelo upreti skušnjavi. Le red- ki so sejem zapuščali obloženi z za- voji in zavojčki nakupljenega bla- ga- Najbolje so jo odnesli otroci in gostinci. Družabnost, srečati znan- ce, s katerimi se nismo videli že leta, posedati v senci s kozarčkom domačega zatopljeni v klepet - to je poleg trgovanja gotovo najvažnejša funkcija sejma. Gostinci so se po- trudili in pripravili kulinarične specialitete, ki se jim je bilo težko odpovedati. Vso to živopisno dogajanje je bilo obogateno še s kulturno zabav- nim programom, v katerem so med drugimi nastopili ljutomerska god- ba na pihala, ljudski pevci, ansam- bli zabavne glasbe ter TD Pristava s prikazom kmečkih opravil in na- vad. Prvič se je neposredno s sejma oglasil ljutomerski radio Maxi. Po uspešno organiziranem sej- mu, ki se je do večera razrasel v pra- vo veselico, pa vodja sejma g. An- ton Kapun povzema dogajanje: "Sejmi imajo v Ljutomeru bogato tradicijo. Že leta 1905 je dr. Gro- sman posnel na filmski trak - kot prvi slovenski film, takratno se- jemsko dogajanje. Na podlagi teh podatkov se je tudi porodila ideja o pripravi sejma, ki bo čim bolj p( ben tistemu izpred 90. let. D danji so namreč pokazali, dai ljudmi živi sejemsko razpolož in čut za ohranitev kulti dediščine. Vsako leto poskuš biti boljši in za naslednji sejem mišljamo o natančni predsta^ ene ali dveh domačih obrti. V ti men bomo povabili obrtnike i2 Slovenije, ki bodo demonst^ izdelavo posameznih izdelkov. Viki Klemei KOLIKO POPIJEMO SIOVCNCI? Dnevnik je na podlagi (modifi- ciranih) starih podatkov ugotovil, da je Slovenija po količini zaužite- ga čistega alkohola na prebivalca na devetem mestu v Evropi. Dnevnik piše, da bi se Slovenija po podatkih iz leta 1990 po količini popitega alkohola na prebivalca znašla na devetem mestu. Ker pa je takrat še ni bilo kot samostojne države, je bila skupaj z Jugoslavijo na 21. mestu. "Sicer pa so popili (in so še vedno na prv em emstu) največ čistega alkohola Francozi (12,7 li- tra), sledijo prebivalci Luksembur- ga (12,4 litra), Vzhodni Nemci (11,8 litra), Madžari, Spanci in Švedi (10,8 litra v vseh državah), Zahodni Nemci (10,6 litra), Av- strijci (10,4 litra), Slovenci (10,2 li- tra). Belgijci in Danci (10 litrov), Portugalci (9,8) litrov, Bolgari (9,3 ura), Cehoslovaki in Italijani (9 li- ro^), Nizozenci f8;7 H:: }; Finci 7,7 litra), Ronruri 7,6 litia), Bri- tanci (7,5 litra), Irci (7,2 litra), Pol- jaki (6,2 litra) itd." To so torej podatki za leto 1990. Kaj bi pokazali novejši podatki? Seveda bi bilo dobro vedeti, kakšna je bila pri popitih količinah alko- hola v Sloveniji struktura posa- meznih alkoholnih pijač. Kakšen je delež vina in žganih pijač? Kako je na porabo alkohola vplivalo radi- kalno povečanje davščin na žgane alkoholne pijače? Vsekakor imajo prav tisti, ki opozarjajo, da se v Sloveniji s pro- blemom alkoholizma ukvarjamo preveč neorganizirano in parcial- no. V državah Evropske unije bi radi do leta 2000 zmanjšali porabo alkoholnih pijač za 25 odstotkov (glede na leto 1980). Nekaj podob- nega želi tudi slovenska zdravstve- na politika. V praksi pa je marsikaj neurejeno in nejasno. 1'redvsem b- moral' vedet' k-ve- nevaren, al: nopijemo prc /et (ne- kvalitetnih) žganih pijač ali preveč vina? Je najbolj prav, da se proti po- pivanju bojujemo s prepovedjo re- klamiranja alkoholnih pijač. Ali ne bi bilo bolj prav, če bi (tudi z rekla- mo) ljudi navajali na kulturo (zmerno) pitje vina. Ali se zaveda- mo, kakšne so specifične (sloven- ske) zdravstvene posledice zaradi prekomernega uživanja alkohola? Glede tega pogosto navajajo splošne podatke o splošni škodlji- vosti alkohola. Vendar pa bi bilo koristno ugotoviti, zakaj je, deni- mo, v Sloveniji umrljivost zaradi ciroze jeter (ki jo navadno povzroči pretirano uživanje alkoholnih pijač), večja kot v Franciji, ki je po količini zaužitega alkohola na pre- bivalca že dolgo na dokazano prvem mestu. Slovenija je po števi- lu smrti zaradi ciroze jeter na tret- ier- mef:'- v Evrop' "ak^ ' 7 r: ;o ■ . K „ •• - --- - - pa šele na sedmi ni mesi -' . KAJPKI SL()W:NCIHVII)I FKANCOZ Bernard Coursat, predsednik uprave novomeškega Revoza je v pogovoru z novinarjem Slovenca med drugim dejal, da je v Sloveniji že tri leta, vanjo pa je pogosto pri- hajal že pred letom 1991. "Lepa je ta dežela, raznolika, bogata. Imate gore, morje, razvit je zdraviliški tu- rizem. Vendar pa me kot tujca zelo moti razlika med kakovostjo stori- tev in cenami. Nedopustno se mi zdi na primer, da je treba za parkir- nino ob blejskem jezeru odšteti tisoč tolarjev. Misli, da je dražje priti na dopust v Slovenijo kot v ne- katere druge evropske države. Cene se bodo morale znižati, sicer se zna zgoditi, da bo postala Slovenija, ko bo nastopil mir na Hrvaškem, le "/.i;/Hns. Slo" .,!' : )0 ;nor ' izboljšati raz r -n na cer: h. zmanjšati črno bilanco. To je po- membno tako za razvoj turizma kot za gospodarstvo. Grozno je, če za razdaljo med Mariborom in Ljubljano porabite dve uri. Kar pa zadeva vprašanje, kaj bi bilo treba storiti za hitrejši prehod v dru- gačen družbeni sistem, menim, da to v Sloveniji dobro veste. Mislim, da imate Slovenci dovolj znanja in izkušenj. Ob tem pa bi rad dodal še eno svoje opažanje. V času pred le- tom 1991 semi je zdelo, da je kultu- ra vedenja ljudi v Sloveniji na viso- ki ravni. Danes pa opažam, da ljud- je ne spoštujejo prometnih znakov, pogosto vidim, da odvržejo smeti tam, kjer ni koša za odpadke. .Mor- da imajo zdaj občutek, da demokra- cija pomeni, da lahko storiš vse, kar želiš?! Ne vem in glede tega sem malce razočaran." \KMKC V SLOVK.M.II Kaj pa meni o Sloveniji vodja predstavništva Nemške trgovinske in industrijske zbornice v Ljublja- ni Johannes von Thadden? s.'-^nv .'ečja od "Tamburga, se je za Poljsko, Češko in Madža? povzpela do četrte najpomij nejše pratnerice Nemčije v sr^i Evropi," je Johannes von Thaii izjavil za nemški gospodarski^ pis Handelsblatt. "Zahodnim? jetjem ponuja posebno ^^ možnosti prstopa na slove^ tržišče neverjetno razpršeno] spodarstvo... Uspeh trgovanj Slovenijo potrtuje tudi stati?" od leta 1992 do 1994 se je nemš^ voz v Slovenijo podvojil na 2,^' lijarde DEM, uvoz pa je narasij 77 odstotka na 3,3 milijarde P' Slovenija ni dežela v razvojU'' pak je dežela na pragu razvitos"j poudaril von Thadden. Večer tudi poroča, da Hai^'' blatt navaja dva dejavnika, pripravljena do dokaj mirnega hoda k neodvisni slovenski d'' usmerjeni k tržnemu gospO'^ vu: poleg ugodne izhodiščne!^ bila to tudi "pametna politil<^' danjega komunističnega, spreobrnjenega in z veliko izvoljenega r)red>edni:.3 ^JakKof' igpNIK -17. AVCiUSr 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 VITOMARCI / CIANI KULTURNEGA DRUŠTVA BODO PRAZNOVALI Andražu 100. letnica Porsvetnega društva ,jj„iiurcih delajo in ustvarjajo v Prosvetnem društvu že sto let. ' Iftos ob tem jubileju pripravljajo krajšo slovesnot. V Vitoniar- ^^^Ijodo krajani in povabljeni gostje srečali v nedeljo, 20. avgusta, Celjski maši pred tamkajšnjim gasilskim domom. .jppiarčani so na svo)e kulturno ;(V0 še posebej ponosni, saj so v 'jglgih letih na oder postavili mnogo gledaliških iger, imeli so več pevskih in glasbenih skupin, nikakor pa v tem kraju ni zamrlo delo v tamburaški skupini. Ob tej priložnosti se bodo v nedeljo pred- stavili s krajšim kulturnim progra- mom in v tekmovanju v zabavnih športnih igrah, dogajanje v Pro- svetn društvu pa so strnili v krajši brošuri. T. Mohorko pfUJ / pred letošnjim festivalom domače zabavne glasbe Člani strokovne komisije Tomaž Tozon, Ivo Ciani, Kajetan Zupan, Vinko ŠtrucI In Bo- jan Adamič so na dveh tekmovanjuh izbrali 19 ansamblov za nastop na Ptuju. (Foto: Langerholc) S pr>ini vikendom v septembru se začenja Slovenski festival domače zabavne glasbe v Ptuju. V petek 1. septembra bomo pris- luhnili srebrnim in zlatim ansamblom, ki so svojo kvaliteto poka- ali že na dveh festivalih in sicer v ŠkoQu Loki in v Slovenski Bi- strici. Vstopnico za ptujski festival je dobilo devetnajst ansam- blov, med njimi je tudi pet debitantov. V soboto, 2. septembra pa »mo prisluhnili dvajsetim novim melodijam, kijih bodo izvajali iisambli, ki so doslej na festivalih dobili zlato Orfejevo značko. V petek bodo nastopili: Sloven- ji odmev iz Radeč, Glas Sloveni- iiz Škoile Loke, Robert Praprot- lik iz Ljubljane, Ravbarji iz Ljubljane, Rubin iz Novega mes- ij Planika iz Kranja, Podkrajski intje iz Velenja, Panorama iz larkovcev pri Ptuju, Vigred iz .aškega, Vita iz Jesenic, Laufarji ! Cerknega, Kvintet Sava z Ble- la, Krim iz Notranjih Goric, Trio Marjana Hercega z Alenko in Moniko iz Maribora, Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice, Mo- dri val iz Kopra, Šaleški fantje iz Velenja, Obzorje iz Železnikov in Ekart izPrepolj. Nove melodije pa bodo izvajali. Gorenjski muzikantje iz Begunj, Mariborski kvintet iz Maribora, Comet iz Zreč, Šaleški fantje iz Velenja, Mladi prijatelji iz Pesni- ce, Ekart iz Prepolj, Tžaški na- rodni ansambel iz Trsta, Prerod iz Ptuja, Ptujski instrumentalni ansambel iz Ptuja, Fantje izpod Rogle iz Zreč in Kmečka godba iz Ptuja. V revijalnem delu festivala se bodo predstavili jubilanti Štajer- skih sedem iz Slovenskih Konjic in Ptujskih 5 iz Ptuja ter Alfi s svojimi muzikanti. Festival bo v dvorani Center v Ptuju, strokovno komisijo pa ses- tavljajo: Kajetan Zupan kot pred- sednik in člani: Bojan Adamič, Ivo Ciani, Vinko ŠtrucI in Tomaž Tozon. Komisijo za besedila pa sestavljajo Liljana Klemenčič, Irma Rauh in Jože Šmigoc. Generalni pokrovitelj 26. fes- tivala domače zabavne glasbe "Ptuj 95 " je Mercator Mip Ptuj. PTUJ / pokrajinski muzej siri svoj program ponudbe lamenom predstavitve ter približanja svoje dejavnosti obiskoval- 'je Pokrajinski muzej Ptuj minuli petek, v romanskem palaciju 'jskega gradu pripravil srečanje turističnih delavcev. Na njem so drugim predstavili nove programe dela in ponudbe muzeja, 'sta Ptuja in njegove okolice. ffičanje namenjeno predvsem *istavnikom turističnih agencij niedijev je odprl ravnatelj Po- ^iinskega muzeja Boris ®činovič ter nanizal nekaj sta- tičnih podatkov v zvezi z števi- ~'in strukturo obiskovalcev, ki Privablja Pokrajinski muzej. •snimivo je, da je v letošnjih po- mesecih ptujski grad obiska- kot 50 odstotkov tujih gos- arheološko zbirko pa 80 od- 'l^ov. Številčno jih je bilo skupaj 'og 50.000. Kar zadeva strukturo Jskovalcev je največ mladih, bo- šolarjev ali študentov. Včasih '•'o ravno obratno. Podatek kaže '^'aj večjo prevlado pedagoške 1'^Ponente, ki jo nosijo programi ''■'ajinskega muzeja. S slednjo je podrobneje seznanila peda- ^"ija Majda Fridl. V krajši pred- ^^"'tvi je povedala nekaj več o pro- ^"^ih, ki so v zaključni fazi pri- namenjeni pa so predvsem '^šolskim in osnovnošolskim ^•^om. Slednje bodo nekoliko bolje seznanili o nastanku Ptuja ter ljudeh in njihovem življenju v Ptu- ju nekoč. Razen tega so v Pokrajinskem muzeju za sezono 1995/96 pripravi- li nekaj novosti. Tisto največjo predstavlja projekt imenovan "Ko- line", s katerim želijo zapolniti mrtvo sezono v zimskih mesecih. Darinka Meznarič, odgovorna za programe Pokrajinskega muzeja je povedala nekaj več o samem poteku priprav ter o dogodkih in spremlja- jočih aktivnosti prireditve. Vsebi- na projekta je vezana na običaj ko- lin, ki je po svoji izvirnosti ter šegah in navadah, ki se ga držijo, še zmeraj marsikomu premalo znan. Projekt bo potekal od decembra pa vse do pustnih dni. Razen etno- loške mu nameravajo dodati še tržno plat, s tem, ko bodo vanj vključili različne proizvajalce hra- ne ter izdelkov, ki sodijo v čas ko- lin. S ponudbo, za čas kolin značil- nih jedi, pa se jim bodo pod stro- kovnim vodstvom pridružili še gostinci. Upajo, daljodo prireditve v času "Kolin" pritegnile čimveč gostov, tako domačih kot tujih. Drugo novost Pokrajinskega muzeja predstavlja program "Eko- turizem v Halozah". Pri pripravi tega programa so sodelovali stro- kovnjaki s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, etnologije, arheologije, sociologije, botanike, ornitologije, muzikologije in dru- gih. Gre za učne poti, s katerimi bodo Haloze predstavljene kot po- krajina bogata z naravnimi, kultur- no-zgodovinskimi, etnološkimi, zgodovinskimi in ostalimi značil- nostmi. Obiskovalca bodo seznani- le z običaji in delovnimi opravili prebivalcev, vse skupaj pa bodo do- polnjevale dobrote haloške kuliha- rike ter vrhunska vina. Po želji bodo obiskovalci lahko poti prepo- tovali peš, na konjskem hrbtu, na vozu ali kako drugače. Razen programov Pokrajinskega muzeja so ponudbo svojih organi- zacij na srečanju predstavili še predstavniki nekaterih drugih po- membnejših nosilcev turistične dejavnosti Ptuja. Tako je Branko Brumen, direktor GIZ povedal ne- kaj več o strategiji in aktivnostih združenja ter poudaril pomen so- delovanja javnega in gospodarske- ga sektorja pri doseganju dobrih re- zultatov v turizmu. Slava Gojčič, direktorica ptujskih Term je spre- govorila o načrtih razvoja ptujskih toplic, Sonja Kranjc, direktorica Ptujskih vedut pa o organizaciji in delu vodičev po Ptuju in okolici. Uradni del predstavitve je zaključil predsednik Turističnega društva Albin Pišek, ki je zbrane spomnil na 110 obletnico, ki jo bo društvo slavilo prihodnje leto. Po končani predstavitvi je orga- nizator Pokrajinski muzej Ptuj zbrane popeljal še na ogled zname- nitosti Ptuja in okolice. V ptujski vinski kleti so pokusili odlična vina, si ogledali gotsko cerkev na Ptujski Gori, se sprehodili po Ter- mah ter obiskali grad v Ormožu. Tam jih je sprejel tudi župan Vili Trofenik, nakar so se odpeljali še na Jeruzalem ter opravili pokušino vin in ogled kleti. Tekst in foto: DS Z zgodovino cerkve na Ptujski gori je goste seznanil pater Maks Klajnšek OBVESTILO Obveščamo, da je bil v Tedniku, dne 3.8. 1995 na deveti strani, objavljen JAVNI RAZPIS za zbiranje projektov iz po- dročja kulturnih programov, ki jih bo v letu 1996 sofinanci- rala ali financirala Mestna občina Ptuj. Pravočasni, celoviti in primerni programi bodo oblikovali podobo kulture jutri - sooblikujmo jo odgovorno in naši dediščini primerno! IVIESTNA OBČINA PTUJ ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IVANJKOVCI / novi prostori za os Jeseni bode pričeli z zidctvo S svojimi 153 učenci je Osnovna šola Ivanjkovci najmanjša šola v ormoški občini. Šolska zgradba, ki se nahaja kakšnih sto metrov od regionalne ceste Ormož - Ljutomer, je lična, šele šest let stra šola, v katero učenci radi prihajajo, in v kateri učitelji radi poučujejo. In kje so težave? Kljub skromnemu številu učencev, je v zadnjih letih postala zgradba pretesna za osem oddelkov osnovnošolcev in vrtec, zato poteka pouk v dveh izmenah. Učenci so prikrajšani za marsikate- ro dejavnost, kije na drugih šolah običajna, pri njih pa zaradi prostorske stiske, nedosegljiva. Še posebej težavna pa je situacija pozimi, saj je kar 60 % otrok vozačev. Šola je bila zgrajena z veliko pomočjo krajanov, ki so si že dolgo želeli osemletko v svojem kra- ju. Vendar je bila več let to le podružnica Osnovne šole Miklavž rpi Ormožu, od letošnjega leta pa samostojna šola. Jeseni bodo pričeli z zidavo prizidka, ki naj bi jih rešil pros- torske stiske. Na občinski in re- publiški ravni so pokazali razu- mevanje in kar je še veliko po- membneje - denar. Prizidek bo pridobitev v veli- kosti 650 m2, kar za šolo pomeni: štiri učilnice, dve igralnici za vrtec, prostor za malo šolo ter las- ten vhod in garderobo za učence nižnjih razredov in predšolske otroke. V starih prostorih bodo uredili sodobno knjižnico in končno si bodo lahko privoščili računalniško učilnico. Našlo se bo tudi dovolj prostora za kabi- nete učiteljev, kar bo olajšalo pouk in razbremenilo učilnice, ki so sedaj polne različnih učnih pripomočkov. Učenci si želijo, da bi bila to le prva faza, ki bi bila predvidoma zaključena do šolskega leta 1996/97, ko bi pouk stekel enoiz- mensko. Nato naj bi prišla na vrsto tudi gradnja telovadnice. Ravnateljica, Irma Bezjak, je poudarila, da je teleovadnica nuj- no potrebna za nemoten pouk te- lesne vzgoje, za zdrav telesni in psihični razvoj otrok in za razvoj športnih aktivnosti v kraju. Učenci so v letošnjem projekt- nem tednu pripravili načrt uredi- tev ostalih športnih površin: igrišč za nogomet, odbojko in trim stezo. V naslednjem šol- skem letu pa bodo načrt s pomočjo učitelja Hermana Preja- ca tudi uresničili. Čeprav je bilo potrebno včasih malce improvizirati, je na šoli v iztekajočem se šolskem letu delo- valo več interesnih dejavnosti: li- terarno-novinarski, dramski, računalniški, športni, likovni in šahovski krožek. Seveda sta delo- vala tudi otroški in mladinski zbor ter folklora, ki ima v Ivanjkovcih posebno mesto in tradicijo. Učenci so se udeležili različnih tekmovanj in osvojili več bronastih Vegovih, Cankar- jevih in Preglovih priznanj, srebrna priznanja na tekmovanju iz znanja nemškega jezika in ma- tematike ter se tako uvrstili tudi na državno tekmovanje. Zgodo- vinarski krožek z mentorico Marto Magdič je sodeloval v pro- jektu, ki ga je razpisala ZPMS in pripravil geološko zbirko svojega okolja, kar je bilo na srečanju v Idriji poplačano s srebrnim priz- nanjem. Ko bo odpravljena prostorska stiska, bodo še naprej prisotne težAve na kadrovskem področju. Kar polovica učiteljev namreč poučuje poleg OŠ Ivanjkovci še na kateri izmed ostalih šol v občini, ker predmetni učitelji ne morejo doseči predpisanega šte- vila ur. V sodelovanju s krajevno skup- nostjo bi želeli čimprej poskrbeti za prometno varnost. V nepos- redni bližini šole je namreč križišče lokalnih cest in nezava- rovan železniški prehod. Nesreč, na srečo, še ni bilo, vendar z ure- ditvijo prometne varnosti ne kaže čakati. Poskrbeti bo potreb- no tudi za varnejšo pot učencev do igrišča in do avtobusne posta- je. Irma Bezjak: "Radi bi ustvarili šolo, kjer bi se učenci in učitelji dobro počutili, kjer bi imeli ena- ke pogoje in možnosti za razvoj svojih sposobnosti kot na vseh ostalih šolah v Sloveniji. Z načrtovanimi prostori bodo otro- ci veliko pridobili. Že v sedanjih razmerah smo uvajali v pouk večino novosti in se vključevali v različne projekte, v bodoče bomo lahko nudili še več." Viki Klemenčič TENIŠKI KLUB PTUJ / op slovenije do 14 let Zmagi Žlendrovi in Sardonerju V ponedeljek dopoldne se je na igriščih Teniškega kluba Ptuj v ptuj- skih Termah končalo odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 14 let, ki se je odvijalo minuli konec tedna. Med deklicami je imela največ uspeha Nina Žlender (TK Galea Malečnik), ki je v finalu v dveh setih, s 6:2 in 6:1, premagala Uršo Dvoršek (TK Žalec). Ptujčanka Alja Pak je izpadla v osmini tekmovanja, dvanajstletna Tjaša Kovač pa je v zelo izenačenem boju izgubila že v prvem kolu tekmovanja. Med dečki je slavil Matija Sardoner (TK CETIS Celje), ki je v finalu, prav tako v dveh setih, s 7:6 in 6:2, premagal Jako Slavinca (TK Domžale). Mlada ptujska igralca, dvanajstletna Rok Galun in Kristjan Krajnc, sta izpadla v prvem kolu, kjer nista imela sreče pri žrebu, saj sta igrala z nosilcema svojih skupin. Gotovo pa bosta lahko svoje znanje potrdila še v naslednjih letih. Razen tega v Teniškem klubu Ptuj že teče vpis v jesensko-zimski ciklus šole tenisa, za otroke od 7. do 9. leta in teniški vrtec za otroke od 5. do 7. leta. Ta konec tedna pa pripravljajo klubski turnir dvojic. DS VIDEM/TURNIR v MALEM NOGOMETU ZA REVIALNI POKAL Zmaga domače Maidke v soboto je bil v Vidmu pri Ptuju pozivni turnir za sloven- ski revialni pokal, organizator je bil Klub malega nogometa Majolka. Turnirja se je ude- ležilo devet ekip, v finale pa so se uvrstile Majolka, Meteor- plast in ekipa Capris black/whi- te. V finalnih srečanjih so bili rezultati naslednji: Majolka - Meteorplast 3 : O, Capris black/white - Meteorplast 2 : 2 in Majolka - Capris black/white 1:1. Končni vrstni red videm- skega pozivnega turnirja v slo- venskem revialnem pokalu je torej: 1. ekipa Majolke, 2. Cap- ris black/white in 3. Meteor- plast. (JB) 6 -NASI KRAJI IN LJUDJE 17. AVGUST 1995- TEDK|{ LENART - predstavniki koncerna vw obiskali lenarško podjetje tbp Razširili iioclo praizvrodnijo m p9^c0Čciii znposioliosi Tovarna bovdenov in plastike je med najuspešnejšimi podjetji v lenarški občini. Predstavniki koncema VW iz VVolfsburga in predstavniki podjtja Prevent Iz Slovenj Gradca so bili s proizvodnjo v lenarškem obratu TBP zadovoljni. Ze vrsto let zelo uspešno sodelujejo s tujimi partnerji, saj izvozijo kar 70 odstotkov svojih izdelkov. Podjetje seje pravočasno preusme- rilo tudi na zahtevne tuje trge, kjer oskrbujejo predvsem avtomobil- sko industrijo, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo. Izdelujejo tudi jeklene vr>'i in kvalitetne polivinilaste folije za potrebe farmacevtske ter prehrambene industrije. V četrtek so podjetje obiskali predstavniki koncema VW iz VVolfsburga in si ogledali njegovo proizvodnjo avtomobilskih sedežnih garnitur iz kaširane tka- nine. Lani so namreč začeli s procesom razširitve obstoječih programov ter razrriišljati o izdelavi avtomobil- skih sedežnih garnitur. V januarju so s pomočjo sloven- skega podjetja PREVENT iz Slo- venj Gradca, ki je največji evropski proizvajalec avtomobilskih prev^ lek, navezali poslovne stike s kon- cernom VW. V prostorih bivšega Caprica, ki je od lanskega avgusta v stečaju so uredili delavnico ter usposobili tudi 70 njegovih šivilj. "Testna proizvodnja daje izjem- ne rezultate, saj dnevno zašijemo okoli 800 prevlek za avtomobile Polo. Pri navezavi stikov s koncer- nom VW nam je tudi veliko poma- gal Nijaz Hastor, ki je bil včasih eden od ključnih oseb tovarne TAS v Sarajevu," je povedal dirktor TBP-ja Bogdan Savli. Predstavnik VW-ja iz Wolfsbur- ga Carsten Unverricht je po ogle- du obrata podjetja TBP- ja pove- dal: "Zelo smo zadovoljni s proiz- vodi, ki se proizvedejo v Lenartu. Nakupe teh prevlek bomo povečali s sedanjih osemsto, na tisoč prevlek dnevno. S slovenskimi partnerji imamo zelo dobre izkušnje. Doslej se še ni zgodilo, da do dogovorjene- ga termina ne bi dostavili artiklov. Rad bi povedal, da naše podjetje vsako leto podeljuje nagrade naju- spešnejšim dobaviteljem, ki so ce- novno sprejemljivi in kakovostno zelo visoko uvrščeni. Letos smo to nagrado podelili tudi generalnemu direktorju Preventa Jožetu Koz- musu". Generalni direktor podjetja Pre- vent iz Slovenj Gradca Jože Koz- mus, je v Lenartu dejal: " Na le- narško podjetje gledamo, kot na podaljšek svojega podjetja in njego- va prihodnost je naša skupna skrb. V Slovenj Gradcu so naše zmogl- jivosti stoodstotno zasedene in mo- rali smo najti dodatno lokacijo za širitev naše proizvodnje. Pri tem smo imeli veliko srečo, saj smo v Lenartu našli zelo dobre- ga partnerja; ta je sposoben ustreči zahtevam, ki veljajo v svetovni av- tomobilski industriji. V kratkem času in na sorazmerno majhnem prostoru je stekla zelo kvalitetna proizvodnja. S koncernom VW zelo dobro sodelujemo in vse te- melji na dobrem partnerskem od- nosu. Vesel sem nagrade, ki mi jo je v juliju izročil generalni direktor koncema VW in upam, da ni zadnja. Podjetje je letos proizvedlo že petstotisoč avtomobilskih prev- lek in bo doseglo 50 milijonov nemških mark letne realizacije." "To, kar smo videli danes v Len- artu nam vliva optimizem, saj je v proizvodnjo vloženo veliko truda. Vesel sem, da bomo lahko razširili proizvodnjo in tako zaposlili do 150 delavk. Razširitev proizvodnje bo zvečala tudi letno realizacijo TBP na 22 milijonov nemških mark," je dejal Nijaz Hastor, direk- tor Prevent Handel GmbHm, ki je tudi predstavnik Preventa iz Slo- venj Gradca in TBP v Wolfsburgu in je vodil četrtkov obisk. Najbolj pa so širitve proizvodnje vesele slovenjegoriške šivilje, ki so po enem letu ponovno dobile za- poslitev. Vodilni so z njihovim de- lom zelo zadovoljni, saj so si v krat- kem času pridobile potrebno znan- je za šivanje avtoprevlek in brez težav dosegajo potrebno dnevno normo izdelanih izdelkov. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak ODMEVNA ČI^iNEK "IZJAVA ZA JAVNOST OBJAVLJEN DNE 27.7.1QQ5 V TEDNIKU Ali so res razlaščenci in kmetje krivi za nevdržen položaj delavcev? Iz protesta OO ZSSS - Ptuj z dne 27.07.1995 v Tedniku je razvidno, da hoče ZSSS na račun raz- laščencev prikriti velik del svoje odgovornosti za nastalo situacijo ptujskega gospodarstva in s tem posledično nevzdržno stanje zaposlenih, da o nezaposlenih sploh ne govorimo. Sprašujem ZSSS OO - Ptuj, kdo je krivec za takšno stanje? Saj vendar kmetje ne sedijo skupaj z Vašimi direktorji v podjetjih in odpuščajo delavcev! ? Če so kmetje oz. razlaščenci na novo pečeni neopravičeni ka- pitalisti, kako potem poimenovati sveže kapitaliste, ki izhajajo iz vaših, komunističnih logov, katere ste v večini primerov podpirali pri uvedbi stečajnih postopkov in le-te v določenih primerih, kot zunanji stro- kovni sodelavci oz. "eksperti" za stečaje tudi predlagali? Torej, postavlja se vprašanje oškodovanja delavcev oz. na čigav način so oškodovani. So za obstoječe stanje krivi kmetje, ali pa med drugim tudi ZSSS, ki je soglašala pri uvedbi stečajev in s tem posredno kot "delavska" organizacija tudi odpuščala zaposlene. Namesto, da bi skušali, kot organizacija, nakazovati na nepravilnosti v podjetjih in iskati krivce za go- spodarski kriminal, divje privatizacije in korupcijo, ste ubrali prav nasprotno pot, ki zgoraj omenjenim dejavnikom pomaga pri uresničitvi njihovih ciljev in začeli sejati razdor med državljani z delitvijo na manjvredne in večvredne. S takšno miselnostjo in manipulacijami z množicami smo se srečevali 45 let in naivno pomislili, da je s takšnimi stvarmi enkrat za vselej konec. Ali je res? Predsednik OS Neodvisnih Sindikatov Slovenije Ptuj Zdenko Kolar DENACIONALIZACIJSKA SODBA Devet kmetov iz Levanjcev bo sedlo 25. avgusta na zatožno klop zaradi motenja posesti KK Ptuj. Omenjnei kmetje so J.8. aprila posadili koruzo na 32 ha v k.o. Levanjci. Niso pa podorali posevka KK Ptuj, kot jih je omenjeni obtožil. "Za poseg se nismo odločili zaradi pohlepa po želji, kot nam očitajo, ampak državo in KK Ptuj želimo opo- zoriti, da se zadeve predolgo vlečejo", pravijo obtoženi kmetje Anton Kramberger, Jože Letnik, Jože Mat- jašič, Franc Simonič, Alojz Pihler, Janez Zelenik, Jože Zelenik, Stanko Zelenik in Janez Žampa. Pripravljeni so K K Ptuj poravnati stroške oranja, izravnavo zemlje in plačati najemnino v višini realnih cen v državi Slo- veniji. Parcel, ki so jim bile odvzete z odločbo iz leta 1954 ne morejo dobiti nazaj, kajti po letu 1966, ko je bila regulirana Pesnica, so se vršile zamenjave zemlje, leta 1975 je bila izvedena melioracija in komasacija zemljišč v Levanjcih. Za kompleks, katerega so posa- dili s korzuo so se odločili zaradi tega, ker je zaključena celota in s tem ne ovirajo kombinatovih kompleksov. Pridelek želijo pospraviti in do 7. decembra 1998 skle- niti s kombinatom najemno pogodbo, to je do pravno- močnosti delnih odločb, ki jih še vsi niso dobili. To po- meni, da bo v Ptuju spet sodba v imenu ljudstva, kot leta 1954, ko so tedanji partijski veljaki naročili sodiščem, da izdajo nacionalizacijske odločbe sodne procese. Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponav- Ija. Zmago Šalamun DESTRNIK, TRNOVSKA VAS / v novi občini imajo precej dela Sredi septembra Pošta na Destrniki Kljub mnogim nesoglasjem, ki so na sejah sveta v občini Destrnik - Trnovskij vas že ne- kako stalna, pa se v okolju vseh treh krajevnih skupnostih v občini dogaja marsikaj. Na Destrniku so v teh dneh pričeli z nadaljevalnimi deli pri zu- nanji in notranji ureditvi občinske stavbe, imajo 180 no- vih telefonskih naročnikov, ureja pa se tudi telefonsko omrežje v Trnovski vasi in v Vi- tomarcih. V prihodnje naj bi v občini modernizirali še nekaj cest, napeljali naj bi vodovod v nekatera gospodinjstva, predvsem pa bodo, po besedah župana Franca Pukšiča, v novi občini morali razmišljati še o novem samoprispevku. Tudi okrog občinskega sedeža, ta je sedaj določen v Trnovski vasi, je precej pomislekov in ne- soglasij. Destrničani bi seveda najraje videli, da bi bil ta sedež pri njih, vendar je zakonske določbe vsekakor potrebno spoštovati, tako namreč meni tudi župan, ki je delitev občinske uprave na vse tri krajevne skup- nosti omenjal še v predvolilnem času. Sicer pa se dela v nekdanjih prostorih krajevne skupnosti, se- daj občinske stavbe, v teh dneh nadaljujejo. Lastnica spodnjih prostorov - 50 kvadratnih metrov - je postala Pošta, ostali prostori pa bodo služili delovanju občin- ske uprave, v stavbi bo še pisarna krajevne skupnosti, pisarna za matičarja in policijska pisarna. "Celotna investicija po prvih oce- nah znaša dobrih 17 milijonov tolarjev, od tega imamo sedaj za- gotovljenih 11 milijonov tolar- jev, nekaj denarja pa naj bi dobili iziiovega občinskega proračuna. Proračunska sredstva se bodo lahko koristila iz tistega deleža, ki je najmenjen investicijam v posamezni krajevni skupnosti. V preurejeni in na novo zgrajeni stavbi bomo v prihodnjih dneh pričeli s pleskarskimi deli, na sprednji strani se že ureja fasada, v notranjsoti pa centralna napel- java. Poštni prostori naj bi dobili svojo pravo podobo do 15. sep- tembra, ko naj bi bila Pošta na Destrniku tudi uradno odprta," je povedal Franc Pukšič. V OBČINI OKROG 360 "Občinska" stavba dobiva tudi NOVIH TELEFONSKIH NAROČNIKOV Ne Destrniku je v zadnjih me- secih dobilo telefonske prikl- jučke skoraj vseh 180 novih naročnikov, sicer pa naj bi se sredstva, po besedah župana, vrnila tistim krajanom, ki so fi- nancirali primarno izgradnjo te- lefonskega omrežja. V Trnovski vasi bodo po novih pogodbah Telekoma dobili telefonske priključke v petdesetih gospo- dinjstvih, v Vitomarcih v do- brih 138 -ih, v obeh krajevnih skupnostih pa gradijo še novo telefonsko omrežje. V občini se srečujejo še s pre- cejšnjim številom gospodinjstev, ki nimajo urejenega vodovodne- ga priključka. Po besedah župa- na, bodo poskušali v prihodnje pridobiti kar največ sredstev pri sofmaciranju vodovodnega omrežja na natečajih. Po nekate- rih predhodnih dogovorih naj bi v avgustu podpisali pogodbo za pridobljenih okrog 13 milijonov tolarjev sredstev z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, pomagali pa naj bi jim pri iz- gradnji vodovodnega omrežja Trnovska vas - Strmec - Jiršovci. Med drugim je izdelan tudi pro- jekt hišnih vodovodnih prikl- jučkov v Janežovcih, izbirajo le še ugodnega ponudnika za izved- bo del. Na ta vodovod naj bi se v Janežovcih priključili do konca letošnjega leta. Tudi ceste ostajajo v občini med večjimi problemi. V Bišu so za asfaltiranje dveh krajevnih cest nekaj denarja zbrali krajani, preostanek pa so dobili iz novega novi zunanji izgled. Foto: Oj proračuna, torej tistega deleža,^ je namenjen investicijam v pojj, meznih krajevnih skupnostili Na Destrniku so še pred nekatj rimi ureditvami cest, sicer son^ kaj predračunov zanje že naredi, li, čakajo na sredstva iz t. i. demo. grafskega tolarja. Brez del na cev tiščih pa ne ostajo tudi v Vito marcih, kjer so v zadnjih dneh si nirali krajevno cesto. Zupan Franc Pukšič je med drugim tudi povedal, da se nadal. jujejo dela pri ureditvi mrliški vežice na Destrniku in rediu vzdrževalna dela na destrniški osnovni šoli. Sicer, bo po njegovih besedah denarja iz letošnjega proračuni mnogo premalo, zato bodo mors li v prihodnje razmišljati s( okrog uvedbe novega samoprij pevka. V Trnovski vasi namrei krajevni samoprispevek traja d( leta 1998, na Destrniku in v Vito marcih pa bodo morali zanj « glasovati. Sredstva iz novega pro računa bi bila namenjena vsak vasi posebej in s 50 -imi odstotk tega denarja bi razpolagali pesa mezni vaški odbori, kar je tudi zapisano v okviru občinskegi programa. V občini Destrnik - Trnovski vas pa bodo najverjetneje na vsd težave, ki jih spremljajo vsak dan, pozabili ob koncu tega ted- na, ko se bo namreč zvrstilo kai nekaj prireditev na Destrniku ii v Vitomarcih; prvi pripravljale kmečki praznik, drugi pa praz novanje 100. letnice tamkajšnegi Prosvetnega društva. _Tatjana Mohorkj DORNAVA - praznovanje prostovoljnega gasilskega društva teH obstoja OD BniiiiiPii v soboto je prostovoljno gasilsko društvo v Dornavi praznovalo 95 let obstoja. Ob jubileju so pri- pravili gasilsko tekmovanje in štafeto na 450 metrov. V vaj i 3IA- CTI v suhi izvedbi seje pomerilo 12 prostovoljnih gasilskih društev. Med moškimi člani je bila najuspešnejša ekipa iz Šmartnega na Pohorju, drugi so bili gasilci izTinja, tretji pa člani gasilskega društva Rogaška Sla- tina. Med štirimi ženskimi eki- pami, so bile najuspešnejše ga- silke iz gasilskega društva Ilaj- doše. Zvečer so dornavski gasilci pri- pravili prvo gasilsko noč, izku- piček prireditve pa bodo namenili za izgradnjo novega gasilskega doma. Slavnostni govornik je bil dorn- avski župan Tone Velikonja in Franc Kolmančič, podpovell' Občinske gasilske zveze Ptuj. ! Gasilci med izvedbo gasilske vaje. "PREJELI SMO" OO SKD Ormož je na svoji redni seji dne, 4. avgusta 1995 obravnaval problematiko v zvezi ^ obveščanjem občanov občine Ormož. Sklep upravnega odbora SKD Ormož je bil, da je informiranost občanov občine Ormož o deLu občil' skih organov in drugih dogodkih v občini Ormož slaba, ter da je zaradi tega potrebno izboljšati informira* nost občanov. Zato podpiramo sklep ormoškega občinskega sveta, da začno pristojni organi občine in p^ litične stranke s potrebnimi pripravami za izdajo občinskega glasila. V tej zadevi tudi izjavljamo, da srn" pripravljeni pri teh pripravah aktivno sodelovati. Upravni odbor OO SKD Orttio^ Predsednik Mirko Cvetk'' OD TOD IN TAM - 7 ^upni predstavitvi turističnih ^tev na sejmu GOST TUR priprav na letošnji tretji turistično gostinski sejem (JOST TUR, ^ oickal v Mariboru od 11. do 15. oktobra, je predsednik Turistične ^ Maribor Anton Rous sklical sestanek predstavnikov turističnih 'iv štajerske regije. . 0ienjen )e bil predstavitvi kon- letošnjega sejma ter dogovoru %stih skupne predstavitve tu- društev štajerske regije, ki ^■joslej boij ali manj posamična, ^^ept sejma bodo tudi tokrat ^jjle razstavne vsebine kot jjija leta. Največ povdarka bo na- •^ega predstavitvi ponudbe 'vodov, ki služijo turistični dej- turistični borzi, na kateri se jjfedno srečujeta ponudba in ,fjševanje ter ponudbi sloven- |,iilinaričnih dobrot. Tem ob jfe dodati še vrsto strokovnih -jvnih prireditev in tekmovanj, ij^n tega so zbrani turistični de- proučili tudi možnosti širše ■jj predstavitve turističnih lijvna sejmu. Njihova dejavnost Ijteres namreč ni neposrednega I let od Hirošime jieva 50 let od kar je bila leta 1945 jena nad Hirošimo prva atomska 1,3 v vojaškem spopadu. -vensko ekološko gibanje je ta ,jek v letošnjem letu skupaj z jico konca II. svetovne vojne jilo z vrsto dejavnosti. 110 priložnost je prvi slovenski ;vnik - strukturalist Ivan Jančar, ijl originalno protestno struktu- Jrska zima - arhivalija agonije v jsti 49 X 59 cm. S predajo prvega ia protestne strukture hirošim- :iispominskemu muzeju (Hiros- ;Peace Memorial Museum) 6. sta letos, bo obeležena tragedija komercialnega značaja, zato bi, po mnenju večine, s skupno predstavit- vijo na sejmu dosegli boljši učinek. Pokrili bi širše slovensko območje, obenem pa bi v času sejma posamez- na turistična društva lahko predsta- vila del svojih aktivnosti ter poseb- nosti, s katerimi se ukvarjajo. Seveda so pri tem tudi izjeme, kot so lovska, ribiška in podobna društva, katerih turistična dejavnost je veliko bolj neposredne tržne nara- ve. Zato je po njihovem mnenju zanje veliko ugodneje, če je tudi njihova se- jemska predstavitev tako zastavljena. O konkretnejših programskih ak- tivnostih se zbrani niso dogovorili, bo pa o njih naj verjetneje razpravljala komisija, ki jo bodo sestavljali pred- stavniki posameznih turističnih društev štajerske regije. (DS) atomskega napada 6. avgusta 1945. Ob tem, se Slovensko ekološko gi- banje zahvaljuje za pomoč Ambasadi republike Slovenije v Tokiu, World Peace Bell Association in številnim mirovnim gibanjem na Japonskem. S tem dejanjem je nastal medna- rodni projekt Jedrska zima, s katerim se bo Slovensko ekološko gibanje in- tenzivno ukvarjalo do konca letošnje- ga leta. Zavedajoč se nevarnosti in posle- dic, ki jih prinaša jedrsko obo- roževanje in jedrski poskusi. Sloven- sko - ekološki gibanje aktivno sode- luje pri vseh naporih za mirno sožitje, kot so: zaprtje JE, ustavitev jedrskih poskusov na Moruroi, pre- prečevanje jedrskih katastrof kot je černobilska, itd. Karel Lipič, dipl.ing. leka 'očasi teče reka \tiho se preliva, ^krajino zeleno, h njej, pa gozd pokriva, ^asi teče reka, mi je izgubila kj več ne teče hitro, mlja jo minila. Mti, reka, teci, tar se ne ustavljaj, mm te reka moja, I časa ne zapravljaj. David Bedrač Upravni adlmr li^ie društev reicev piašičev Slovenije v Avstriji Upravni odbor Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije je dne 19.7,1995 obiskal Združenje rejcev prašičev Styriabrid - Steirische Schvveineerzeugergemeinschaft v Leibnitzu, v sosednji Avstriji. Namen obiska je bil spoznati delovanje njihovega združenja. Styriarbid združuje 2700 prafšičerejskih kmetij, ki redijo skupaj 25.000 plemenskih svinj, proizvodnja prašičev pitancev v obdob- ju enega leta znaša 533.000 pitancev. Za primerjavo v Sloveniji je proizvodnja na vseh takoimenovanib družbenih famrah okrog 330.000 prašičev pitancev. Styriabrid združuje 22 lokalnih krožkov ali združenj na območju avstrijske Štajerske. Združenje so ustanovili pred 22 leti in glavni cilj takrat je bil, da bodo sku- paj lažje reševali probleme pri proizvodnji prašičev. Znotraj združenja imajo svoj selekcijski program in izvajajo dvopasemsko križanje. Materi- na linija je pasma Edelschvvein, kot pasma čvrste konstitucije, dobro plodne, vendar nekoliko preveč zamaščene. Očetovo li- nijo imajo pasmo Pietrain, kot zelo mesnato pasmo, manj plodno, slabše konstituacije, podvrženo stresu. Pasmo Pie- train vseskozi testirajo na od- pornost in s tem izločajo občut- ljive živali na stres. Potomci tega parjenja so kvalitetni pi- tanci, ki se dobro prodajajo na trgu. Za izvajanje načrtnega parjenja imajo dobro razvito osemenje- vanje plemenskih svinj. Rejci večinoma opravijo tečaje osmen- jevanja in nato osemenjujejo sami plemenske svinje v svojih čredah, seme pa dobijo pri ose- menjevalnem centru. Na ta način lahko od enega skoka kvalitetne- ga plemenskega merjasca, ose- menijo 15 - 20 plemenskih svinj. Združenje tudi skrbi za dober prenos znanja do posameznih kmetij in sicer iz področja prehrane, vhlevitve, izgranje hle- vov, preventivnega zdravstvene- ga varstva živali, selekcije prašičev in drugo. Prodaja prašičev je organizirana central- no preko poslovodja njihovega združenja. Tedensko je prodanih okrog 10000 prašičev pitancev. Cena se določa tedensko, sodelu- jejo rejci in odjemalci njihovih prašičev. Prodajajo klavne polo- vice, ki so klasificirane po evrop- skem sistemu klasifikacije. Bazična cena se določi na 54 % mesa v klavnih polovicah. Označevanje pujskov po rojst- vu do odstavitve opravijo s teto- viranjem. Tetoviranje organizi- rajo znotraj lokalnih krožkov. Večinoma to opravljajo posamez- ni rejci pogodbeno do lokalnega krožka. Po pogovoru na sedežu njihovega združenja smo si sku- paj ogledali manjšo klavnico prašičev in dve kmetiji. V klavni- ci smo se prepričali o kvaliteti sa- mih prašičev. Prva kmetija je imela v hlevu 60 plemenskih svinj pasme Edelschvvein. Kmetija je kombi- nirana reja plemenskih svinj in prašičev pitancev. Trenutno je bil v izgranji nov hlev za rejo 600 pitancev v turnusu. V lasti ima 45 ha njivskih površin. Letno se- jejo 10 ha oljne repice, ki je na- menjena predelavi v pogonsko gorivo in beljakovinsko krmo za krmljenje prašičev. Nadalje seje- jo 5 ha njivskega boba, 30 ha pa koruze za zrnje. Krma za rejo prašičev se v celoti pripravi doma z dokupom mineralno vitamin- skih mešanic in mankajočih bel- jakovinskih komponent. Na drugi kmetiji, ki je last Lu- kasa Jochana v St. Štefanu; pred- sednika štajerskega združenja. smo videli vzrejni center za Pie- train merjasce. Na kmetiji imajo 25 čistopasemskih plemenskih svinj pasme Pietrain, ki jih načrtno osemenjujejo s semenom najkvalitetnejših plemenskih merjascev iste pasme. Potomce načrtnega parjenja nato vzrejajo na kmetiji in jih večinoma pro- dajo na avkcijah. Letno prodajo od 80 - 100 plemenskih merjas- cev, ki so namenjeni za prirodni pripust, najkvalitetnejše pa od- kupijo v osemenjevalni center za pridobivanje semena. Ogled in seznanitev z združenjem Syria- brid je vodil poslovodja gospod Potzinger, za kontakt in prevod razgovora pa je poskrbel gospod Vlado Tumpej priznani stro- kovnjak Svetovalne službe pri Obdravskem zavodu za živinore- jo Ptuj. Člani upravnega odbora so se na neposreden način sezna- nili z delom v združenja Styria- brid in s tem pridobili pomemb- ne informacije za delo v Zvezi združenj rejcev prašičev Sloveni- je. Strokovni tajnik zveze Peter Pribožič, dipl.ing.kmet. Pred četrt stoletja se je pričelo izredno uspešno sodelovanje med poklicnimi fotografi iz Ma- ribora in Gradca. V tem obdobju so fotografi iz obeh mest pripra- vili nekaj deset odmevnih foto- grafskih prireditev. Pozneje se je sodelovanje razširilo tudi na stike med nepoklicnimi fo- tografi. Fotografske prireditve so postale vzor sodelovanja med prebi- valci Maribora in Gradca. Ob jubi- leju je znani graški fotografski moj- ster Fridrich Fischer podelil mari- borskemu fotografskemu mojstru Slavku Topolovcu in predsedniku Foto kluba Maribor Bogu Cerinu častni diplomi Gospodarske zborni- ce avstrijske Štajerske. Gre za prvi priznanji, ki so ju podelili tujcem. Slavnostna izročitev je sovpadala z odprtjem razstave Mariborski obra- zi, ki sta jo pripravila Fotoklub Ma- ribor in fotogalerija stolp. Razstava bo v fotogaleriji stolp v židovskem stolpu na ogled do 21. septembra. Na njej razstavljajo Zora Plešnar, Goran Blagajac, Branko Zorovič, Bogo Čerin, Franc Vogelnik, Ivo Čerle" Branko Koniček, Božo Bednjički, Matjaž Wenzel, Zdrav- ko Kokanovič, Danijel Zavratnik in Franci Očko. Razstava Mariborski obrazi - drugič! je skupinski ustvarjalni pristop, "žrtve" fotografskih objekti- vov pa so bili Mariborčani, od župa- na do častnih meščanov in do ljudi iz ulice. Prva razstava na to temo je bila že lani in je med ljudmi vzbudi- la izredno pozornost. Za fotografije je značilna prepoznavnost avtorjev in njihovega fotografskega izražanja. Ne zamudite jih! ^ MG SE JE DOGAJALO KOČEVSKEM ncem junija je okrajni odbor "tuj naročil vsem krajevnim 'fom, da naj takoj poiščejo, Ikega odbora vsaj nekaj do- koscev, ki morajo biti tudi 'dni člani OF" in jih pre- iti, da bodo odšli za nekaj •ov na Kočevsko. Tam da je zemljiščih nekdanjih 'varjev veliko nepokošenih 5!kov, seno pa za našo živino ® rabimo. Obijubljali so tudi, "delo dobro plačano, "minjam se, da smo z "čja Zetal tedaj komaj našli tri ^ kosce, ki so ustrezali zahte- 'n bili pripravljeni oditi na Sezonsko košnjo. Dva sta se mesec zadovoljna vrnila, l^^il zaslužek dober, eden pa je l^ar tam in sprejel stalno za- tev. ^ob tistem razpisu sem postal ^^den, zakaj morajo biti kosci Jčno zanesljivi člani OF. Čez {inesecev sem imel priložnost od tistih zaupno govorti, poznala od prej in jaz sem že tajnik krajevnega Ijud- 'Odbora. Opisal mi je težavno ^^ kočevskih travnikih, kjer ^'ojno praktično nihče ni kosil skrivnost, v katero je zavi- ^^ Pokrajina. Mnogo predelov ^''So zastraženih in ljudje tja 'kimajo dostopa. Knojevce in ,'ke si srečeval na vsakem 'ku. delavci se je baje šepetalo, ^am takoj po osvoboditvi postavili rakete V-2, ki so jih Rusi zaplenili Nemcem in jih nekaj od- stopili JA. Tiste rakete da so usme- rili na Trst, za primer, če bi prišlo do oboroženega spopada z Anglo- Američani. V tiste predele so tudi vozili nemške vojne ujetnike in domače izdajalce, da tam kopljejo in gradijo varne postojanke, med drugim tudi letališče pod zemljo... Posebej mi je zabičal, da naj o tem nikjer ne govorim, ker lahko zara- di tega ustrelijo njega in mene. Danes javnost več ali manj ve, kaj se je na Kočevskem Rogu in na drugih "strogo varovanih zaprtih območjih" dejansko dogajalo, da je bilo brez sodbe pobitih na tisoče Slovence, še več pa verjetno "kvis- lingov" in njihovih družin z dru- gih predelov takratne skupne države. Vsega pred ljudmi ni bilo moč skriti, zato so take "strogo va- rovane vojaške skrivnosti", ki so si jih ljudje upali le šepetati, verjetno izmišljali in širili zavestno. VOLITVE V NARODNO- OSVOBODILNE ODBORE čeprav je bilo že dva meseca po koncu vojne, so v juliju 1945 na našem območju pričeli s pri- pravami na volitve v krajevne na- rodno-osvobodilne odbore. Po- dobne volitve so na osvobojenih območjih izpeljali že prej, zato je bilo treba zaradi poenotenja raz- voja "ljudske oblasti" izvoliti naj- prej naroDno-osvobodilne odbo- re, da so potem lahko enotno po vsej Sloveniji prešli na narodne odbore (septembra 1945), potem pa na ljudske odbore. O pripravah na volitve so najprej obširno govorili na seji okrajnega odbora OF in na sestankih z okraj- nimi aktivisti, ki so potem po vseh 121 krajevnih odborih OF izpeljali zbore volilcev. To je bil za ljudi nov izraz, ki ga prej niso poznali. Vedeli so za seje, sestanke, shode in zborovanja, toda zbor volilcev je bil nekaj novega, nekaj takega kot zasedanje vaškega parlamenta z nekim dnevnim redom, organi, poročevalci in tako naprej. "Zbor volilcev je najvišji ljudski parla- ment so povsod poudarjali govor- niki in "pred tem parlamentom bodo morali tudi od vas izvoljeni predstavniki redno polagati račune". No, ljudje so že čez nekaj mesecev spoznali velike prepade med temi besedami in vsakodnev- no prakso. Bil sem na prvem takem zboru volilcev v Nadolah, kjer je govoril ugledni okrajni aktivist Mirko Centrih iz Ptuja. V ponazoritev ta- kratne agitacijske propagande, da- nes bi to imenovali "demagoški po- pulizem", naj navedem nekaj stav- kov iz njegovega ognjevitega govo- ra, kajti bil je resnično dober go- vornik. "Danes ima oblast ljudstvo, na- rod, ki si bo sam s svojimi rokami ustvarjal lepšo prihodnjost. Pod- jetja imajo v rokah delavci, ti de- lavci bodo delali za ljudstvo, ne več za gospodo, ki si je prej prisva- jala viške njihovega dela. Vi, kmet- je boste delali zanje, da bodo imeli hrano, oni bodo delali za vas, da boste tudi vi boljše živeli. Danes ima narod, to so delavci in kmeti, oblast v svojih rokah. Te oblasti si ne bo nikoli pustil iztrgati iz rok. Če hočemo to zagotoviti, potem morajo ljudje to oblast tudi izvoli- ti. Zakaj vsega ljudje ne morejo sami neposredno urejati, izvoliti si morajo svoje predstavnike, ki bodo stvari urejali tako, kot jim bodo ljudje naročili in ljudem bodo morali tudi sproti poročati o svojem delu. Če ljudje z njihovim delom ne bodo zadovoljni, jih bodo odpoklicali in izvolili druge. Toda poskrbeti moramo, da bomo izvolili najboljše, ki jih ne bo treba odpoklicati..." Te besede, pred petdesetimi leti, kot najvišja resnica izrečene, sem zapisal bolj za šalo. Morda se bo ob tem kdo spomnil, da se zgodovina rada ponavlja, le ljudje in stranke se menjajo. Po političnih govorih na tistih prvih zborih volilcev so prešli na glaVno točko dnevnega reda - predlaganje in potrjevanje kandi- datov. Predlaganje je bilo navadno zelo široko, po domače - ti mene, jaz tebe, on njega itd. Potrjevanje pa je bilo že bolj določeno in resno. Za vsako mesto v krajevnem na- rodnoosvobodilnem odboru je bilo treba potrditi vsaj dva kandidata. Ta mesta so bila: predsednik, taj- nik, 5 do 9 odbornikov in delegat za okrajni narodno-osvobodilni odbor. Priznati je treba, da je to potrjevanje bilo res demokratično. Za vsako mesto sta bila potrjena tista dva kandidata, za katere je največ navzočih dvignilo roko. OF in druge "masovne organizacije" pa so potem agitirale predvsem za enega kandidata, tistega, ki je bil "najbolj na liniji OF'. Če pa kljub temu tisti ni bil izvoljen in se oni drugi, ki je dobil večino glasov ni ravnal po liniji OF, so ga pozneje S podelitve priznanj odpoklicali, ker "ni delal po volji ljudstva". Imena vseh potrjenih kandida- tov so okrajni aktivisti takoj od- nesli s seboj, da so potem v takrat- ni Tiskarni Ptuj, to je bilo kak me- sec prej, preden so tiste tiskarske stroje odpeljali v Makedonijo, na- tisnili "volilne lističe", to je glasov- nice. Volitve so potem na območju ptujskega in ormoškega okraja iz- vajali ob nedeljah, 29. julija v Ptu- ju in Ormožu (mestni narodnoos- vobodilni odbor), po krajevnih od- borih pa 5. in 12. avgusta. Na en dan ni bilo moč izpeljati volitev na območju celotnega okraja, ker je bilo premalo aktivistov, pa tudi vsega potrebnega (volilnih imeni- kov, glasovnic, skrinjic, obrazcev za zapisnike, stražarjev volišč itd.) ni bilo moč pripraviti naenkrat. Še predno so imena kandidatov šla v tisk, so morali sekretarji OF za vsakega dati pisno karakteristiko in vsak na zboru potrjen kanditat je moral dati izjavo, vsaj ustno, da je pripavljen sodelovati, če bo iz- voljen. Kako na hitro je bilo treba opra- viti posamezna predvolilna opravi- la, naj ponazorim samo s prime- rom volilnih imenikov. Treba jih je bilo sestaviti v dveh dneh. Pred vojno so imeli volilno pravico samo polnoletni moški, to je stari nad 21. let. Sedaj pa se je polnolet- nost znižala na 18 let, povrh pa so volilno pravico, prvič pri nas, do- bile tudi ženske. V volilni imenik je bilo treba vpisati vse tiste stalne prebivalce na območju krajevnega odbora, stare nad 18 let, ki so bili doma in tudi opravilno sposobni. Tistih, ki so bili v JA se ni vpisalo, prav tako ne izgnancev, ki se še niso vrnili na domove, ne mobili- zirancev v nemško vojsko, ki so bili v ujetništvu ali pogrešani in podobnih razkropljencev. Poseb- (Foto: Kosi) no je bilo treba paziti, da ni bil vpi- san v volilni imenik kak izdajalec, ki ga je obravnavala OZNA in je bil pred sodiščem slovenske na- rodne časti. V krajevnih odborih OF so na- vadno pritegnili vse - v pisanju ko- likor toliko vešče ljudi, da so iz seznamov popisa prebivalstva, opravljenega nekaj tednov prej, iz- pisali polnoletne z navedbo rojst- nih podatkov. To je bil potem vo- lilni imenik. Prišel je član okrajne volilne komisije v spremstvu akti- vista, pregledal volilni spisek, po- tegnil iz aktivovke štampiljko in imenik potrdil s pripisom, da je "pod tekočimi zaporednimi števil- kami v tem imeniku vpisanih... vo- lilcev". Preprosto in enostavno v primerjavi z delom okoli volilnih imenikov pozneje in še danes. Sama izvedba voliltev je bila za večino sodelujočih novost, vse jim je bilo novo, zato so s pozornostjo sledili navodilom okrajnih aktivis- tov in se potem dosledno, ponekod celo preveč dosledno držali teh na- vodil, kar še zlati velja za volilne odbore in stražarje, ki so noč pred volitvami varovali od mladine okrašena volišča in stražili ob vo- lilnih skrinjicah. Po moji oceni so bile tiste volitve najbolj demokra- tične od vseh, ki so se izvajale v vseh 45 letih enopartijskega siste- ma. Zato je bila tudi udeležba iz- redno visoka, dejanska, ne potvor- jena, kar se je večkrat dogajalo pozneje. Sicer je to tudi razumlji- vo, saj so ljudje izbirali le svoje vaščane in krajane. Na dan 15. avgusta, praznik Ma- rijinega vnebovzetja, so po vsem okraju novoizvoljeni krajevni na- rodnoosvobodilni odbori prevzeli posle od odborov OF. TEDNIK - 17. AVGUST 1995 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Povzetek poročila raziskave, ki jo je opravil mag. Vanja F. Rejec, dr.med. in bo predstavljena na 7. Mednarodni konferneci o interakciji človek-žival, ki bo 6.-9. septembra v Ženevi. Kaj je torej pes; v pradavnimi še nediferencirane pasme, na pol volk, sploh lahko ponudi! čioveku v zameno za gostoljubje? Človek - lovec, ki seje naglo učil, je marsikatero veščino, ki mu je koristila, pri lovu, najprej videl pri živalih. Prav volčji trop s svojo železno hierarhijo, sistematičnim sledenjem, zvijačami zasede in obkoljev- naja, je v pralovcu dobil izvrstnega učenca, kije, zaradi razumskih prednosti, hitro prekosil učitelja, ni pa mu bil kos v fizični vzdržlji- vosti, hitrosti in uredvsem v kvaliteti voha in sluha. Razviti instinkt, neverjetna sposobnost orientacije in druge, nedoumjene, vas čas od prapsa dalje ohranjene izredne sposob- nosti, navdajajo človeka tudi s strahospoštovanjem, zato psa Staroegipčan časti kot božanstvo, v srednjem veku mu eni pripisu- jejo čarovniške lasntosti oziroma alternativno podobo hudiča, dru- gi pa ga počlovečijo: vladarji pa mu dodeljujejo fevde, zapuščajo rente, čin, naslove. Hkrati se tu- kaj prvič dokumentirano soočimo z vlogo psa kot družabni- ka, ki ima nalogo predvsem raz- veseljevati svojega gospodarja, ali pa predstavljati prestiž, pome- niti razstavni eksponat, malik ali nadomestek zanj. Takšno vlogo ima prepogosto še zdaj. Zakaj Slovenci želijo imeti psa? Kaj torej upravičuje nabavo in rejo psa v sodobni družini, ki se ne ukvarja z lovom, ni obdana s sov- ražniki in "otroci" obiskujejo že fa- kulteto? Kaj je motiv, da se skupina ljudi odloči žrtvovati dobršen del prostega časa, dobre volje, bivalne- ga prostora in denarja, se odreči ne- katerim načinom preživljanja do- pusta, tvegati zamero sosedov in se prostovoljno obremeniti z dodatni- mi higienskimi zadolžitvami? Kaj nudi pes v zameno za prezgodnje zbujanje ob nedeljskih jutrih, po- gostejše obiskovanje čistilnice, "dokončno prebrane knjige", more- bitne mizarske usluge na stilnem pohištvu in prezir v očeh nekaterih znancev? Smisel enoletnega raziskovanja (1992/93) je bil, odgovoriti na pov- sem enostavna vprašanja, zakaj si človek nabavi psa, in kakšno nema- terialno korist ima od njega, upoštevaje pri tem vse neprijetnos- ti, stroške in odrekanja, ki mu jih ta nova zveza prinese. V ta namen smo naključno izbrali vzorec 75-tih oseb, ki so si pravkar kupili psa in jih v sedmih kategorijah osebnost- nih značilnosti ali zadržanj (nivoja anksioznosti, emocionalne stabil- nosti, samospoštovanja, odnosov v družini, socialnega jaza in odnosa do vrednosti življenja ter zvestobe) primerjali s kontrolno skupino 73- tih nelastnikov. Ob analizi prve primerjave med obema skupinama ob samem začetku je bilo ugotoviti, da je bila glavnina anketirancev stara med 21 in 50 let, s podatkom, da je bilo v razredu med 21 in 30 let statistično pomembno več nelastnikov psov. Stanje se nam zdi povsem razumlji- vo, saj gre za obdobje, ko je v prvem planu ustvarjanje družine in prav zato dostikrat tudi ni pogojev za nabavo domače živali. Takšno oce- no potrjuje tudi 4 % anketiranih lastnikov, ki so povedali, da so mo- rali zaradi družinskih in bi- vanjskih razlogov načrtovani na- kup psa preložiti za nekaj let. Po statističnem izračunu je bila zapos- lenost obeh skupin uravnotežena, prav tako ni bilo pomembnejših razlik v stopnji dosežene izobrazbe med obema skupinama. Med oseb- nimi motivi za nakup psa je manj kot 3 % anketirancev navajalo željo po varnosti, kar bi le deloma lahko uvrstili kot nevrotično kategorijo, manj kot 3 % ankteirancev si je na- bavilo psa zaradi značaja, prav toli- ko zaradi zanimanja za življenje s psom, prav toliko, ker se jim zdi pes inteligentna žival in ker potrebuje- jo družbo za sprehod. V 18,7 % so se odločili za nakup zaradi ljubezni do živali, v 17,3 % so podprli željo otrok, 8,3 % je nakup ocenilo kot zgolj lastno željo, 8 % kot sredstvo zoper dolgčas, 4 % ker so se za psa navdušili pri prijateljih oz. sosedih, v 4 % so obdržali najdenca. Nelastniki so v 46,6 % kot glavni razlog zakaj psa nimajo navedli, da nimajo pogojev oz. prostora zanj, v 11 % nimajo časa, niti prostora niti časa v 6,8 %, ne sprejemajo čustve- ne obremenitve v 4,1 % in 8,2 % se psov boji. Psi "odvlečejo" skrbi... Raziskovali smo torej problem zvestobe, pri čemer se je pokazalo, da je zvestoba pomembno važnejša KS (kontrolni skupini - nelastniki) kot ES (raziskovalni skupini - novi lastniki.) Rezultati nas ne prese- nečajo, če upoštevamo, da nelastni- ki ocenjujejo le zvestobe do part- nerja, lastniki pa pojem razdelijo tudi na domačo žival. Glede na to, da je bil v kontrolni skupini naj- večji delež anketirancev, ki so bili stari med 21 in 30 let, pa lahko ta re- zultat razumemo tudi kot posledi- co večjega zanimanja in posvečanja pozornosti tej kategoriji. Če sledi- mo teoriji psihosocialnega razvoja po Eriksonu, je to obdobje, ko se pri človeku izoblikuje odnos in po- treba po stalnem partnerju, kjer igra pomembno vlogo tudi zvesto- ba. Ko smo merili gibanje anksioz- nosti, se je pokazalo, da so preiz- kušenci ES po enem letu sožitja s psom pomembno manj anksiozni od nelastnikov, kar pomeni, da je sožitje prispevalo k splošni n nosti, redukciji zaskrbljeno.,, tudi prispevalo k zvišanj^'* frustracijske tolerance. V?' primeru smo ugotavljali tudi ugodno delovanje dejav aktualne situacije(političneiJ nomske). ' Slednje je delno sodeloval^ pri preverjanju emocionalne« nosti, kjer beležimo v ES p^ ben napredek, polovico manij tudi pomembnega pa v KS.f se tako razločno vidi učinek p,.- nosti domače živeli. Pri ocenjevanju dimenzijej^ alnega jaza, ki opredeljujep| jubljenost in sproščenost v df^ percepcijo lastne osamljenost občutek zadostnosti in zaupaj, lastne sposobnosti ugotavlja^^j zaključku raziskave pri Ej memben napredek medtem^ KS opažamo celo rahel upad. t] vičeno lahko trdimo, daje boljšanje socialnega jaza nepoj, na posledica vpliva domače 2i\- V skupni oceni razlik pri dij, ziji odpornsot na stres smo do za razlike med ES in KS glob; sicer nikalen odgovor v zvezi ^ ristnim vplivom domače živalj se pravi, da skupek aktivnsoti,i v zvezi z obvladovanjem stresa: padniki KS za poznanje b( opravljajo, vendar pa je hkrat: odpornejša na stresne dogO( (preden začne karkoli ukrepati KS. Lastniki psov se torej netn jo tako intenzivno odpravljativi ke stresnih dogodkov kot nelas ki, ker so na sam dogodek odj nejši. Določen "trening"] našanja drobnih stresnih dog kov od privajanja psa na čisK edukativni zapleti in razrešev, konfliktov med štirinožci lasti "ojekleni" tudi za odzivanje vi gih življenjskih neugodnih sitii jah. Lahko trdimo, da so lasti psov emocionalno stabilnejši,' dar je razvidno, da je nekoliko predovala tudi KS na račun že omenjenega dejavnika aktu« gospodarske in politične situac Za celostno podobo Ptu- ja sta minuli petek dopold- ne poskrbela ptujski Ivan Jurkovič ter predsednik ptujskega Tu- rističnega društva Albin Pišek. Prodajalcem sadja in zelenjave na mestni tržnici sta v imenu ptujskih občin- skih mož in turističnih del- avcev v dar razdelila pred- pasnike z natisnjenim grbom Ptuja. Z njimi bi naj prispevali k poenoteni in celostni podobi starega mesta. Sliši se, da če bo šlo tako naprej, se bo v Ptuju poeno- tilo in "pocelotilo" še marsi- kaj drugega, vključujoč pro- met, pitno vodo, čistilno na- pravo, zdravstvene storitve, Miklavža, Božička, Dedka Mraza in še kaj. Tekst in foto: D5 PTUJ / IZPRED PRODAJALNE TRGOAVTA Letošnja akcija ljubljanjske to- varne koles ROG, koprskega Trgoavta in poslovalnice Avto- val je bila kot nalašč za tiste, ki že dolgo niso prečesali in počis- tili navlake v svojih garažah in kleteh. V petih slovenskih mes- tih, Kopru, Slovenj Gradcu, Za- gorju, Ptuju in Murski Soboti so namreč pripravili akcijo zbiran- ja starih koles, ki jih Rogovi strokovnjaki ovrednotijo, nakar si lahko po toliko nižji ceni ter dodatnim 5 odstotnim popus- t(mi kupite novo kolo po vaši iz- biri. Razlog zbiranja starih ko- les, ki so pozneje prodana kot rabljena, je razen ekonomskega še ekološki. Veliko prav takih, starih in neuporabnih koles konča odvrženih na obrežjih rek. v gozdovih, grmovju, divjih odlagališčih in še kje. Minuli petek in soboto je akcija potekala v Ptuju in sicer izpred prodajalne Trgoavta na Maistrovi. Če ste prišli s svojimi starimi dvo- kolesi pravočasno, Rogovci so bili namreč zelo, če ne preveč dosledni glede svojega delovnika, ste se ahko domov odpeljali z novim gorskim kolesom ali pa s "holan- derjem". Po okrog sto zbranih rabljenih kolesih in zadovoljnih obrazih prodajalcev pa je bilo moč sklepati, da je akcija uspela. Tekst in foto: DS 2. del V prejšnji rubriki sem začela pisati o modi v diskotekah, ki pa velja predvsem za evropske dis- koteke vendar tudi mi jim hitro sledimo. Nadaljujem s skupina- mi, na katere delimo modo v dis- kotekah: "NAREDI SAM" tipi. Ti otroci so mojstri iznajdljivosti. Pojavljajo se v povsem odštekanih oblačilih izgovarjajoč se s pretvezami, ki bi večini kreatorjev pognale rdečico v lica. Odvisno od tega kar se jim kuha v glavi, z akumuliranjem eks- centričnih stratumov, dodatkov (od modnih fotografij izrezanih iz časopisov in pripetih z varnostnimi zaponkami, do raznobarvnih lasulj ter torbic iz škatel za detergente ipd.), na osnovna oblačila ustvarja- jo fantastične pojave. To je katego- rija, ki kar najbolje uporablja domišljijo in ustvarja ter populari- zira nove trende. Je kategorija, ki si na splošno zasluži modni trak za najboljši slog plesišč. "COPVCATS" (OPO- NAŠEVALCI): To grupo sestavl- jajo "PAPIGE", ki vedno navlečejo nase nekaj, kar so videli na TV ali v časopisu. Če tega ne najdejo, pričnejo s samimi imitacije in imi- tacijami imitacij. Taki se odpravl- jajo v diskoteke žareči od sreče. Prav teh je pri nas ravno največ. "COOKIE - CUTTER tipi: Ne poznajo razlike med dnevom in . nočjo. Mrak ni dovolj močna vzpodbuda za preobleko iž pisar- niških "uniform". V diskoteko se odpravijo enako, kot da bi še vedno prisostvovali skupščini delničar- jev. Ženske se komaj pozibavajo v ozkih dolgih krilih in kostimih, o plesu sploh ni sledu. In še eno skupino poznamo, to so takoimenovani: "CON SUMERS": Njihove oma- re so prenapolnjene z oblačili in glavni problem je vedno, kakšna kombinacija bo izvabila priznanje za "najlepše oblečena nocoj". Včasih v tej vnemi pretiravajo tako z obleko, kot tudi z dodatki in ličenjem. Barbara Plaveč Zaljubljena narava Na vrtu na Grajeni je narava po- darila simbol ljubezni - srček. Ali nas narava opozarja in roti, da naj tudi iz avionov letijo lectova srca, ali pa je .Alojzija Voda, ki je krom- pir posadila v to delo vložila ljube- zen in dobrito. - 17. AVGUST 1995 TRZNI KAŽIPOT - 9 10- NASI DOPISNIKI 17.AVGUST 1995- TEDNll V petek, 21. julija 1995, smo se člani Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše skupaj z vaščani odpravili na Triglav. V velikem številu; bilo nas je kar 51, smo se ob 3. uri zjutraj zbrali pred gasilskim domom v Hajdošah. Vsi dobro razpoloženi smo posedli na avtobus in se odpeljali dogodivščinam naproti. Na avtobusu nas je večina kar hitro zaspala, zato se nam je zdelo, da je vožnja potekala zelo hitro. Prispeli smo do Aljaževega doma, kjer smo se okrepčali s hrano in pijačo ter se pripravili na naš podvig. Počasi smo se odpravili na pot in le 5 članov, vkjučno z vodičem, je vedelo kaj nas čaka. Ostali smo na Triglav odhajali prvič. To dopoldne se nam ni nič mudilo. Počasi smo se vzpenja- H, se med potjo ustavljali in občudo- vali naravo. Ponekod nas je na poti spremljal tudi sneg. Hodili smo že skoraj 5 ur, ko smo končno prispeli do Sianiceve Koče (2332 m), kjer smo si privoščili daljši počitek. Pošteno smo se namalicali in s tem malo olajšali naše nahrbtnike. Nekaj časa smo še posedeli okoli koče, nato pa smo se ob 14. uri ponovno odpravili na pot proti Kredarici. Tokrat nismo hodili dolgo. V eni uri smo prispeli na Kredarico (2515 m), kjer smo se nastanili in uredili prenočišče. Odločili smo se, da se šele naslednje jutro povzpnemo na najvišji vrh. Po 25. avgusta bo pod geslom "Blagoslov 95" stekla izjemna akcija za svetovni mir. Gre za duhovno mednarodno poroko parov, ki so se odločili, da svoje življenje posvetijo eni sami nalogi; da bi preko družine, kot osnovne celice družbe, spremenili svet zla in sebičnosti v svet ljubezni in miru. Obred "Blagoslova" bo zajel pare vseh ras, religij in nacionalnosti s šestih kontinentov. Med seboj povezani prek satelita, bodo prisostvovali prisegi svojih družinskih obveznos- ti pred Bogom in svetom. Tako se bodo združili v svetovno skupnost parov z enakimi visokimi ideali. Osrednja slovesnost bo v Seulu, kjer se bo na atletskem stadionu zbralo 360.000 parov. "Blagoslov 95" bo potekal tudi v Ljubljani. Družinska federacija za združitev in svetovni mir je orga- nizacija, ki povezuje pare povsod po svetu. Le-ti verjamejo, da je družinsko življenje ključ za spre- memebo zavesti in srca. Menijo, da se svetovni konflikti ne more- jo rešiti samo s politiko ali vojsko in da je vzrok za nasilje v nezreli ljubezni. Resničen in trajen sve- tovni mir vidijo v družini, kjer ljubezen do tujca postane re- snična in otipljiva. Ustanovitelj federacije Sun Myung Moon pra- vi: "Najvišji nauk vseh religij je živeti za drugega. To je bistvo re- snične ljubezni. V zakonu mož živi za svojo ženo in žena za svo- jega moža in oba skupaj živita za svoje otroke. V takšni družini je Bog prisoten v vsej svoji polnos- ti. Kdor se poroči iz sebičnih raz- logov in najprej misli nase, ne more nikoli ustvariti resnične ljubezni." STARŠI KOT PREDSTAVNIKI BOGA Bistvo Boga je starševska ljube- zen. Psihologi pravijo, da sta starša živa podoba Boga; vse, kar oni sto- rijo ali rečejo, je za otroka sveto in absolutno. Če prejema otrok pre- malo ljubezni, čuti krivdo in misli, da je slab. Najbolj grobe in globo- ke zamare ter nezadovoljstva po- gosto izhajajo iz trpljenja otrok, katerih starši so nevredni svojega imena. V Božjem idealu so starši zares živi predstavniki Boga za svoje otroke. Boga ne predstavljajo samo s starševsko ljubeznijo, marveč tudi na temelju medsebojne za- konske ljubezni. Njuna poveza- nost v srcu kot moškega in ženske je tisto, kar dela iz njuju živo podo- bo božje ljubezni. Otrok intuitivno čuti, da njegov obstoj nima pome- na, razen znotraj zakonske ljubez- ni staršev, saj je on njen sad. Nje- govo globoko intimno doživljanje lahko povzamemo takole: "Starša se ljubita, zato sem." Obratno pa otrok ponotranji vse nerazrešene konflikte svojih staršev, celo pod- zavestne. Zato enosti svojega bitja, ki je pogoj za njegovo duhovno rast, ne more uresničiti drugače kot na osnovni enotnosti svojih staršev. Starši, ki dovršeno poosebljajo ljubezen Boga, kot posamezniki in ko par, se imenujejo resnični starši. Od takšnih staršev otrok prejme ljubezen, ki jo potrebuje, da bo lahko ob svojem času ure- sničil lastni božanski potencial in osnoval svojo družino. Zaradi tega resnični starši predstavljajo sre- dišče božanske ljubezni na zemlji in so ključ za izgradnjo svetovnega miru. USKLAJEVANJE DUHOVNEGA IN TELESNEGA V ZAKONU Seksualna revolucija je prinesla več seksa, a zagotovo ne več ljubez- ni. Ameriška holywoodska kultura preko medijev in zabavne indu- strije nenehno povdarja telesno ljubezen. Tako kot seksualna revo- lucija, je povzročila širjenje porno- grafije, spolnega kriminala, pedo- filije in sprevrženih oblik človeškega izkoriščanja, kot npr. "seksualnega turizma" v revnih deželah. Britanski zgodovinar Ar- nold Toynbee trdi, da je večina ci- vilizacij propadla zaradi notranjih vzrokov, kot so bili nemoralnost in povdarjenje seksualnih vrednot. Padec rimskega imperija je najbolj znan primer uničujočega vpliva osebne nemoralnosti na javno živl- jenje. Po drugi strani pa so velike reli- gije zavračale vsako obliko tele- snosti in vsiljevale nerazvezljivost zakona. Vendar je treba priznati, da niso uspele zatreti poplave tele- snih poželenj in erotike zunaj za- kona in tako tudi ne zagotoviti trajne ljubezni. Harmonija zakonske zveze leži v usklajevanju duhovnega in tele- snega. Ne gre za zavračanje ali po- veličevanje enega aspekta na račun drugega, temveč za sprejemanje obojega. Intimnost zakonskega odnosa zahteva mnogo več kot preprosto prijateljstvo. To ni zgolj "partnerst- vo," ki deluje tako, da vsak želi pre- jeti toliko kot daje. Pristna ljube- zen lahko traja večno samo tedaj, če izvira iz nesebične motivacije - življenja za drugega (partnerja, otroka). Takšna zrelost srca je te- melj za svetovni mir. Šolanje zanjo pa poteka znotraj družine, preko otroške in mladostniške ljubezni do partnerske in starševske ljubez- ni. Starševska ljubezen je najvišja odlika božanske ljubezeni, saj Bog izraža najvišji koncept starševske ljubezni Očeta - Matere do svojih Otrok. ALI SE RELIGIJA IN ISKAN- JE BOŽANSKE UUBEZNIV ZAKONU IZKUUČUJETA? Odgovor je NE! Čeprav na videz morda izgleda, da sta zakonska zveza in religija nezdružljivi, ker se krščanski duhovniki odločajo za celibat, temu ni tako. Nekatere lahko begajo tudi dejstva, da je Buda zapustil svojo ženo in otroka v iskanju razsvetljenja in da je bil Jezus samski. Božanska oz. starševska ljube- zen je temelj za obstoj zakonske zveze in družine nasploh. Oglejmo si primer Adama in Eve, ki sta bila izgnana iz Raja zato, ker sta se vda- la telesni ljubezni. Ker je njuna za- konska ljubezen izšla iz nezrele in enosmerne motivacije, sta v tre- nutku izgubila možnost, da poose- bita ljubezen Boga. To je osrednji razlog za sovraštvo in nasilje med njunima sinovoma Kajnom in Ablom. Ta zgodba nas pouči, da je spolna nemoralnost najgloblji ko- ren do vsega človekovega nasilja. To tudi pomeni, da se človeška bit- ja ne bodo mogla nikoli sprejeti kot bratje in sestre brez starševske ljubezni. Oče Joseph Ficher, jezuitski du- hovnik in profesor na Katoliški univerzi Loyola v New Orleansu, je tako povzel revolucionarni vidik Družinske federacije: "Za katolika je pomenilo biti po- klican od Boga, sprejeti celibat ali samostanski način življenja. To je bila "najpopolnejša" duhovna pot do individualnega odrešenja. Seve- da je vedno obstajala možnost po- roke, ampak to je bila tvegana pot k Bogu. Družinska federacija pa je prob- lem obrnila: če kdo hoče izpolnje- vati Božjo voljo, če hoče odgovoriti na najvišji klic, če hoče živeti re- snično duhovno življenje, se naj poroči in ima otroke. To je gibanje, ki mu uspeva us- klajevati verski univerzalizem, du- hovno prerojenje, toplo družinsko življenje in program za izgrajevan- je Božjega kraljestva. Takšne sinte- ze se ne da zlahka zavrniti." Vendar pa starševka ljubezen do soljudi ni rezervirana samo za za- konce, ki imajo otroke. Razvijejo jo lahko tudi tisti, ki so se odločili za izvenzakonsko skupnost brez otrok ali celo za samsko življenje. Kajti zrela in nesebična ljubezen je predvsem disciplina srca. In kdo si upa trditi, da v njej ni odrešitve sveta? DRUŽINSKA FEDERACIJA V SLOVENIJI Pričujoči članek je nastal na podlagi predavanja prof. Martina Herbsta iz Danske, ki že leto dni živi v Sloveniji in širi ideje. Družinske organizacije. Silvester Vogreinec večerji smo še malo posedli zunaj pri koči in se pogovarjali o poti, ki nas še čaka. Kar hitro smo legli k počitku, saj je bilo treba naslednje jutro zgodaj vstati. Vstali smo ob 5. uri, pol ure kasne- je pa smo se že vzpenjali proti Male- mu Triglavu. Imeli smo zmeren, ne preveč hiter tempo, tako, da je skupi- na vedno ostajala skupaj. Že po nekaj preplezanih metrih, nam je bilo zelo vroče, saj je sonce močno pripekalo. Končno nam je uspelo prito do Male- ga Triglava, kjer smo se osvežili s pijačo, ter nadaljevali vzpon do naj- višjega vrha - Triglava. Že čez nekaj trenutkov smo dosegli željeni cilj in se presrečni zazrli v Aljažev stolp. Obdajal nas je enkraten občutek in ponosni smo bili nase, od najmlajšega starega 5 let do najsta- rejšega s 53-leti. Tisti, ki smo bili na Triglavu prvič, smo morali prestati še "planinski krst". Nekaj časa smo še uživali ob prelepem razgledu, nato pa smo se počasi začeli spuščati. Najprej do Malega Triglava od tam pa v doli- no. Pot je bila dolga, vendar smo si jo krajšali s pesmijo. Najprej smo se us- tavili pri domu Planika pod Trigla- vom (2404 m), nato smo pot nadalje- vali do Vodnikovega doma (1817 m), kjer smo se osvežili z hladno vodo. Po krajšem počitku smo pot ponovno nadaljevali proti našemu cilju - Rud- nemu polju. Se predno nam je uspelo priti v dolino, nas je presenetila rahla nevihta. Začelo je grmeti in bliskati in nekateri smo se kar v teku spuščati v dolino. Vendar je nevj^ seči hitro minila. Ko smo prisr, J Rudno polje, nas je avtobus in vsi že rahlo utrujeni smo pj na avtobus ter se z lepimi sponij^ pravili proti domu. V avtobu^' med potjo vladala dobra volja, Sij, se je pesem, pa tudi šal ni manju Na koncu smo si obljubili, (j^ hodnje leto pripravimo podobe^' let. Ob tej priložnosti pa bi se radj. hvalili tudi vodišču Jakobu Kol^ da si je tako veliko skupino "začtj kov" upal popeljati do najvišjega^ v Sloveniji. KlavdijaKozo^ Svoj podiplomski študij na Teološki fakulteti v Ljubljani po- svečam predvsem spolni vzgoji predšolskega otroka. Izhajam iz spoznanja, kako - naj uporabim milejši izraz - površna je tovrst- na vzgoja. Veliko staršev meni, da spolna vzgoja v tem obdobju še ni potrebna. "Napredni" starši skozi spolno poučitev odgovarjajo otroku na vprašanja o nastanku živega bitja ipd. Pa tudi po nji- hovem še ni čas za spolno vzgojo predšolskega otroka. Tako skušam s svojo magistrsko nalogo odpreti oči in ušesa, predvsem pa srce in duha vseh vas, starši. Da bi vam pisno posredoval bo- gastvo vseh zbranih ugotovitev, je na tem mestu in na ta način nemogoče Želim pa vas vsaj nekoliko osvestiti. Spolnost je lahko za človeka pomemben vir osebne sreče. Srečujemo pa tudi ljudi, ki so s svojo spolnostjo zašli v hude stiske in morda celo na stran- pota. Spolnost je torej lahko osrečujoča, lahko pa je vir razočaranj in nezadovoljstva. S tem člankom bi rad poudaril, kako pomemben vidik otroko- ve vzgoje je prav vzgoja za ur- avnovešeno in zdravo spolno življenje ter za urejene odnose med spoloma. STARŠI STE GLAVNI VZGOJITEUI Starši imate v oblikovanju spolnosti svojih otrok vlogo, ka- tere ne more opraviti namesto vas nihče drug. To pa zato, ker vzgajate otroka v času, ko je spričo svoje neizoblikovanosti in izredne odprtosti za oblikovanje in vplivanje najbolj dostopen. Se posebno pa zato, ker je otrok z vami čustveno in življenjsko naj- bolj povezan. Morda si ob tem zastavljate podobno vprašanje: kaj morem in moram storiti za otrokovo vzgojo, da se bo moj otrok obli- koval v spolno uravnovešeno osebnost? Res je, da se tega ne da pre- prosto naučiti, potrebno pa je, da v otroka položite dobre temelje. Sposobnost za ljubezensko čust- vovanje in sploh duševno preda- janje drugemu človeku je globo- ko v človekovo osebnost vzgraje- na sposobnost. Njeno obliko- vanje lahko zanemarite, lahko pa nanjo zelo vplivate. Na žalost pa se tega prevečkrat premalo zave- date. SPOLNA VZGOJA JE DEL SPLOŠNE VZGOJE Spolna vzgoja je sestavni del vzgoje k pravilnim človeškim odnosom. Spolne vzgoje otroka ne morate in ne smete prepustiti ulici, saj so posledice lahko ne- popravljive za vse življenje. Viri, iz katerih se otrok skozi svoje odraščanje notranje (duhovno) hrani, so družina in dom, skupi- na in tovariši pri igri, šola in družbeno življenje ter tudi Cer- kev in versko življenje. Če dobi otrok pravilno stališče do odno- sov v vaši družini, od vas samih, bo takšnega prenesel tudi na skupnost, v kateri živi. Namen spolne vzgoje je, da otroku odkriva veselje in smisel za družinsko življenje in za zdrav odnos spolnosti in spolnih vprašanj. Čeprav imamo danes v družbi in Cerkvi pozitiven od- nos do spolne vzgoje in spolnos- ti, se pojavljajo nesporazumi v pojmovanju in odnosih do tega pojma. Veliko vas je staršev, ki poudarjate le spolnost, pri čemer pa največkrat zanemarjate vzgo- jo za ljubezen. Pozabljate, da je pri spolni vzgoji ravno vzgoja važnejša beseda. Vzgoja je prav gotovo ena iz- med odgovornih in težkih nalog. Pri tem niste odgovorni samo do svojega otroka, (katerega so še do pred kratkim imenovali vzgojni objekt), temveč tudi do celotne skupnosti. Zato je za uspešen vzgojni proces osnovni pogoj ustrezno ozračje in celost- no znanje, da bi sploh lahko vzgajali. To ozračje in posredo- vanje znanja - pouk, mora temel- jiti na sodobnih načelih. Potreb- no ga je izvajati s sodobnimi me- todami, ki vodijo k cilju: da bi tako posameznik kot celotna družbena skupnost dosegla osebnostno ravnovesje. Tako se bodo hkrati razvijali in vzdrževali zdrave medosebne odnose v družini in širši družbi. S tem pa utemeljujem tudi po- trebo po spolni vzgoji. Pomemben razlog, ki od vas zahteva dodatno pravilno obveščenost in sistematično spolno vzgojo je tudi vse večje število zakonskih ločitev Ugot- avljam, da mladi ljudje sklepajo zakone, ne da bi bili nanje dovolj pripravljeni. Skozi spolno vzgo- jo morate zato opraviti še dodat- no pomembno nalogo: Pripravl- jati morate svojega otroka na za- kon, na življenje v družini, skratka pripravljajte ga na vlogo starševstva. CIUI SPOLNE VZGOJE Starši! Vaš glavni cilj pri spol- ni vzgoji je, da priprvljate svoje- ga otroka za ljubezen. Čustva ljubezni so namreč stalni spremljevalec njegovega življen- ja in spolnosti. Ostali poglavitni cilji, katere uresničujete skozi spolno vzgojo svojega otroka so še: - usmerjenost otrokovega nar- avnega zanimanja za spolnost tako, da bo lahko dosegel oseb- nostno ravnovesje; - zmožnost navezovanja stikov z ljudmi v skladu z zdravimi medsebojnimi odnosi v družini, družbi in Cerkvi; - sprejemanje in spoštovanje sebe; - odnos dostojanstva do dru- gega spola; - pridobitev strokovno ute- meljenih stališč do spolnosti; - znebitev predsodkov o vsem, kar zadeva spolnost; - naravnost gledanja na spol- nost; - usmerjenost k pripravi za zrelo ljubezen in medsebojno spoštovanje v zakonu; - pravilno razumevanje pro. blemov spolnosti; - sproščenost odnosa do težav in problemov pri spolnosti; spšosobnost popravljati zmotne poglede in mnenja, če so si jih posamezniki in skupine pridobili v okolju, ki je do vprašanj spolnosti neresno ij nedogovorno. S takšnim odnosom do spol- nosti bo vaš otrok dajal pomem. ben prispevek k oblikovanja zdrave osebnosti, pri kateri je spolnost eden od važnejših dej- avnikov za vključitev v javno življenje in za družinsko srečo, kakršno si dejansko želimo. NAČELA SPOLNE VZGOJE Starši! Spolnost je sestavni del dozorevajoče in zrele osebnosti, zato upoštevajte tudi sledeča načela: - Spolna vzgoja je nepretrgan proces, ki se pričenja z začetkom človekovega bivanja. Nadaljuje se v šoli, družbi in Cerkvi, v družbenih in strokovnih ter izo- braževalnih ustanovah z najraz-, ličnejšimi sredstvi kot so tiski radio, televizija, film itd. Skrbi- te, da bodo tudi vsi vzgojni dej- avniki pravilno vplivali na spol- ni razvoj vašega otroka. - Spolna vzgoja in izo- braževanje morata temeljiti na resnični in pravilni obveščenos- ti. Kakršnokoli prikrivanje ima negativne posledice za dojeman- je in izražanje na biološkem, psi- hološkem in socialnem, etičnem in religioznem področju. - Spolna vzgoja naj se ne ome- juje samo na obveščenost o' določenih funkcijah, pač pa naj vašega otroka pripravlja na us- klajeno uporabo teh funkcij. - Vaša spolna vzgoja je namen- jena vašemu otroku, ki je enkrat- na osebnost. Zato upoštevajte tudi prilagojena merila in sta- lišča celostne spolne vzgoje. - Spolni pouk in vzgoja na moreta biti dejavnost samoukov. Ta vzgoja je občutljiv del celot- nega vzgojnega procesa. Uspfr sabljajte se - kolikor je v vaši moči podprti z veliko dobre vol- je - za dobre razlagalce in bodita zgledni starši. Istočasno iščite iii uporabljajte ustrezne metod« vzgojnega dela. - Spolna vzgoja se razvija vaših izkušenj. Pretehtajte jih i" jih po najboljši možni poti obli' kujte v celostno spolno vzgojo. - Spolna vzgoja in pouk pome* nita celoto, v kateri se morajo uveljaviti telesni, duševni, du- hovni vidiki. - Spolna vzgoja naj potek^ postopoma od enostavnega ^ težjemu, od znanega k neznanS" mu. - Spolne organe in njihovo d^' lovanje obravnavajte v popo'" nem skladu z drugimi organ'' spolnost pa v skladu z medsebol' nimi in družbenimi odnosi- - Težišče spolnega vzgajanja izobraževanja temelji na vzgol'' nih in družbenih dejavniki^''' Trudite se, da jih boste kritičn'' upoštevali. David Ipavec, Nova Gorici 14 - NASVETI, PREJELI SMO, ŠPORT 17.AVGUST 1995 - TEDNI^ PTUJSKE ODBOJKARICE PO LESTVICI NAVZGOR Premagale tudi prvoligosice Odbojkarice Ženskega odbojkarskega kluba Marsel iz Ptuja so minulo tekmovalno sezono začele dokaj skromno. Vendar so se zavedala svojega poslanstva in odgovornosti do sponzorja in nji- hovih občudovalcev, zato so svoje dosežbe stopnjevale iz tekme v tekmo. Konec minule sezone je mladi ekipi ptujskeih odbojkaric - stare so v glavnem okoli 17 let - že uspe- lo premagati tudi ekipe, ki v prvi ligi posegajo po najvišjih uvrstit- vah, kot so OK Paloma Branik, Murska Sobota, Šentvid,... Ob koncu sezone so bile Ptujčanke uvrščene sicer v sredino drugoli- gaške lestvice vendar je to za tako mlad kolektiv uspeh, na katerega je ponosno poleg tekmovak tudi vodstvo kluba in glavni sponzor Marsel. Kot zatrjuje direktor kluba Šte- fan Vrbnjak, imata za navedeni uspeh največ zaslug uveljavljeni igralki Marjana Gojkošek in An- dreja Kostantinovič - Pavlin, ki sta nosili glavno breme na tekmah. V novi sezoni, za ketero se začen- jajo treningi 18. avgusta, se bo ekipi pridružila še Nevenka Merhar, ki sodi v vrh slovenske odbojke. Seve- da pa vodstvo kluba vlaga velike upe v mlade igralke, od katerih ne- katere že uspešno tekmujejo. V novi tekmovalni sezoni bodo nastopale: Nevenka Merhar, Mar- jana Gojkošek, Andreja Kostanti- novič, Mateja Klajdarič, Marta Emeršič, Brigita Godec, Sabina In- tihar, Tamara Zenunovič, Monja Gojkovič,Dolores Rebernjak, Van- ja Kampl, Janja Vindiš in Barbara Kodrin. Ob strokovnem vodenju trenerja Nagiba Zenunoviča,ob uspešni or- ganizaciji direktorja kluba Štefana Vrbnjaka in direktorja ekipe Darka Kostantinoviča se uspeha željne tekmovalke nadejajo uvrstitve v vrh druge državne lige, morebiti pa celo prodora v prvo ligo. S treningi bodo dekleta začela 18. avgusta ob 18. uri v dvorani Mladi- ka. Vabijo vas, da jih pridete bodrit in jim tako z moralno podporo po- magate do željenega uspeha. More- biti se bo našel tudi kdo, ki bi jim materialno pomagal. Prejeli smo TAT NISI, TAT SI Dne 24. 7.1995 sem okrog 12. ure nakupovala v Blagovnici v Ptuju, na ženskem oddelku v prvem nadstropju. Izbrano bla- go sem plačala in prodajalka mi ga je zavila. Zavitek sem dala v PVC vrečko in se nič hudega sluteč napotila proti stopnišču, kjer sera doživela veliko nepri- jetnost. Ko sva s sinom prestopila eno ali dve stopnici proti pritličju je nekaj zapiskalo. Ljudje, idoči na- prej po stopnišču, smo začeli pog- ledovati drug drugega, z vrha stopnišča pa se je že oglasila uslužbenka: "Gospe, prosim pri- dita nazaj!" Ozrla sem se proti njej. Ugotovila sem, da ta ukaz velja tudi meni, zato sem jo vprašala zakaj. "Nekomu je zapi- skalo", mi je odgovorila. Z nezna- no gospo, ki je bila tisti trenutek vštric mene na stopnišču, sva se vrnili na vrh stopnišča, kjer je po- novno zapiskalo. Pisk je veljal meni, saj druga gospa ni imela ničesar. Bila sem ogorčena. Vede- la sem, da sem vso blago pošteno plačala. V očeh mimoidočih, ki so se ozirali name in poslušali moj pogovor z uslužbenko, sem v tre- nutku postala kradljivka. Reči moram, da mi je uslužbenka do- kaj nekorektno povedala, da mi mora stvari pregledati. Dala sem ji zavitek iz vrečke in ona ga je nič kaj pazljivo odprla, čeprav je bil zavit in zlepljen tako, kot sem ga dobila od prodajalke. Začela je brskati po vsebini zavitka kar na delovnem pultu. V tem trenutku pa je že prihitela trgovka, ki me je stregla. Rekla je: "Pa menda ni- sem pozabila vzeti "varovala" z blaga?" Izkazalo se je, da je z ene- ga artikla "varovalo" res pozabila odstraniti. Prodajalka, ki me je stregla, se mi je takoj začela opra- vičevati in mi ponovno izročila blago. Iz dogodka, ki sem ga opisala je razvidno, da ni šlo za tatvino. Bla- govna hiša ni bila oškodovana. Prizadeta ostajam le jaz, po- trošnik, saj nihče od takrat mi- moidočih ne ve razpleta dogodka, ampak si vsak zase misli "pa so zo- pet dobili eno..." Ne obtožujem prodajalke, ki me je stregla in na plačanem artiklu pozabila varo- valo. To se lahko zgodi vsako- mur. Tudi opravičila se mi je in videti je bilo, da ji je resnično žal za neljubo napako. Svetujem pa vodstvu v Blagovnici, da razmisli o korektnejšem načinu opozar- janja in pregledovanja blaga "sumljivih kupcev", da ne bo v očeh javnosti vsak tat, ki ni tat. Vam dragi bralci pa pripo- ročam, da pri vsakem nakupu v Blagovnici dobro pazite, da ne bo tudi vam "zapiskalo" pošteno plačano blago. Danica Serdinšek Zg. Hajdina 127/a 62288 Hajdina PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE; 30 / 1 Preprečevanje duševnih motenj in bolezni med prebivalstvom je zelo zahteven proces, ki zahteva politične, medicinske, socialne, psihološke, ekonomske in druge ukrepe. Toda tudi kot posamezniki lahko naredimo mnogo za dvig svoje- ga duševnega zdravja in seveda duševnega zdravja ljudi, s kate- rimi živimo. Najprej moramo razmisliti o svojem načinu življenja in o dej- avnikih, ki učinkujejo na nasta- nek in obvarovanje duševnega zdravja. Za nekega posameznika značilen splošen način doživljan- ja in ravnanja imenujemo oseb- nost, kar pa razumemo kot en- kratno zvezo potez temperamen- ta, značaja, stališč, sposobnosti in interesov. Ne obstaja definici- ja, kaj je duševno zdravje in kaj je zdrava osebnost, lahko pa izluščimo nekaj znakov duševne- ga zdravja in zdrave osebnosti in rečemo, da se kažejo v obliki zre- losti na naslednjih področjih: UMSKA ZRELOST pomeni, da smo zmožni samotoj- no in kritično misliti in ne spreje- mamo pasivno že "izdelanih" re- snic, temveč se skušamo dokopati do lastnih spoznanj in celovitega svetovnega nazora. SOCIALNA ZRELOST se kaže v tem, da znamo vsposta- viti pristne stike s soljudmi, živeti v kolektivu in se zavzeti za skupne cilje, pri čemer pa ohranimo pri- merno kritičnost in se znamo tudi upreti pritiskom posameznikov ali skupin, če zahtevajo od nas kaj ne- gativnega, kar ni v skladu z našim osebnim nazorom. ČUSTVENA ZRELOST pomeni, da znamo čustva, npr. ljubezen, sprejemati in dajati, da na eni strani čustev ne zatiramo, na drugi strani pa se ne prepuščamo nekontroliranim čustvenim izbru- hom, pretiranim čustvom in čust- vom ob nepravem času. MORALNA ZRELOST zahteva, da si zgradimo celovit sistem vrednost oz. moralnih norm, idealov in življenjskih ciljev, po katerih se potem ravnamo, tako, da ni razcep; ned besedami in de- janji. Poleg tega pa vključuje mo- ralna zrelost tudi samostojno pre- sojanje kaj je moralno in kaj ni. OSEBNA ZRELOST v ožjem smislu pomeni, da zna- mo vzpostaviti primeren odnos do samega sebe, da znamo pravilno presoditi svoje krepke in šibke točke in da težimo za ustvarjalno realizacijo svojih zmožnosti, zlasti v poklicu. Osebna zrelost tudi zahteva samostojnost v odločanju, da odgovorno prevzamemo nase tudi posledice svojih odločitev ter, da se iztrgamo pretiranemu vplivu staršev in drugih, a smcrtstočasno dostopni za pametne nasvete. ZRELOST V SPOLNEM IN DRUŽINSKEM ŽIVUENJU pomeni, da nas pri izbiri življenj- skega partnerja ne vodi le telesna privlačnost, temveč v prvi vrsti so- rodnost značaja in interesov ter skladnost čustev, pri čemer mora- mo pravilno združiti seksualne in erotične komponente. Zrelost na tem področju prav tako zahteva, da znamo nekaj žrtvovati za srečno sožitje v dvoje, in da čutimo pri- menro odgovornost do otrok. ZRELOST V EKONOMSKEM, POKLICNEM IN DRUŽBENEM ŽIVLJENJU zahteva, da se primerno svojim zmožnostim in interesom odločimo za poklic in si najdemo v njem svoje mesto, da težimo za eko- nomsko neodvisnostjo in znamo pravilno razpolagati z denarjem, ter da v splošno korist delujemo v raznih društvih in družbenih orga- nizacijah. ZRELOST V OBLIKOVANJU NAČINA ŽIVUENJA končno zahteva, da živimo zdra- vo in notranje bogato. To pomeni, da ustrezno menjavamo delo in počitek, da imamo razne konjičke, kulturne interese, splošne delovne navade, da si privoščimo dovolj gi- banja in rekreacije, pravilno prehrano ipd. Na žalost pa je danes telesno in duševno zdrav človek bolj izjema kot pravilo. Naslednjič pa še o pomembnosti dednosti in okolja v razvoju oseb- nosti. KRVODAJALCI 1. AVGUST - Srečko Mura- ta, Tovarniška 1, Kidričevo; Ci- ril Varga, Pušnikova 9, Mari- bor; Konrad Visočnik, Placar 54, Destrnik; Jože Belšak, Po- povci 5, Ptujska Gora; Franc Rižnar, Polenšak 41, Polenšak; Leopold Rodošek, Sela 31/a, Lovrenc na Dravskem polju; Silvo Čeh, Spuhlja 143, Ptuj; Roman Dajnko, Dobrina 1, Žetale; Franc Vaupotič, Popov- ci 15, Ptujska Gora; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7, Trnovska vas; Irena Petek, Dornava 88/d; Janez Habjanič, Jurovci 1, Vi- dem pri Ptuju; Andrej Čuš, Ki- car 119/a, Ptuj; Alojz Petrovič, Pacinje 20, Dornava; Edi Dre- venšek, Sedlašek 20, Podleh- nik; Peter Markež, Placar 5, Destrnik; Stanko Peteršič, Dor- nava 72, Dornava; Jože Majer- hofer, Hajdoše 40, Hajdina; Franc Štumberger, Nova vas 83, Ptuj; Andrej Kronvogel, Črmlja 7/a, Trnovska vas. 3. AVGUST - Srečko Dečko, Vodranci 17, Kog; Albin Men- cingar, Krčevina 81, Ptuj; Go- razd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Silvo Božičko, Spuhlja 56/a; Marjan Škofič, Formin 7, Gorišnica; Slavko Petrovič, Podvinci 2, Ptuj; Zvone Bo- hinc, Rimska ploščad 1, Ptuj; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Silva Cafuta, Cučkova 13, Ki- dričevo; Ivan Slukan, Zg. Ve- lovlek 23/a, Destrnik; Franc Lah, Spuhlja 46, Ptuj; Ivan Rajšp, Trnovska vas 62, Destr- nik; Franc JurgeCjVolkmerjeva 9, Ptuj; Miran Tušak, Gorišnica 106, Gorišnica^ Franc Čeh, Mestni Vrh 65/a, Ptuj; Stanis- lav Korpar, Zabjak 24, Ptuj; Bo- jan Topolnjak, Krčevina pri Ptuju 65, Ptuj; Jože Danko, Zupetinci 44, Cerkvenjak; Ka- rel Korošec, Gregorčičev drevo- red 13, Ptuj; Štefan Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Maribor; Jožef Zajšek, Hajdoše 60/a, Ptuj; Miran Koser, Črmlja 3/a, Trnovska vas; Andrej Petek, Mariborska 10, Ptuj; Daniel Pe- trovič, Podvinci 124/a, Ptuj; Kari Furek, Draženci 87/a, Haj- dina; Dušan Dodlek, Apače 296, Lovrenc na Dravskem pol- ju; Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Hajdina. DRAVA: ZAGORJE 2:1(1:0) PTUJ - Stadion Drave, gledalcev okoli 450, sodnik Vozlič iz Kristan Vrha. STRELCA: 1:0, M. Emeršič, (15), 2:0 M. Emeršič (56), 2 :1 Grčar (86) iz 11 m. DRAVA : Klinger, Volk, Gerečnik, Žolek, Pučko, Koren, Korber, T. Emeršič, Boškovič Ganžekovič), M. Emeršič in Vesenjak. Nogometaši ptujske Drave so v prvem prvenstvenem srečanju v drugi sloven- ski ligi zasluženo premagali ekipo Za- gorja. Kljub temu, da v ekipi ni bilo poškodovanega Ramška in na pokalni tekmi izključenega Čeha so domači pričeli z igro, ki jih je krasila v pomladan- skem delu preteklega prvenstva. Z bor- beno in kombinatorno igro so potisnili Zagorjane na njihovo polovico ter si ust- varili veliko priložnosti. Na zadetek ni bilo potrebno čakati, saj jeM. Emeršič po zelo lepem predložku Volka zatresel mrežo solidnega gostujočega vratarja. Lepe priložnosti za zadetek sta imela še Volk in Vesenjak. Goste pa je velikokrat zmedel T. Emeršič, ki je s svojo vztraj- nostjo odvzel žogo gostujoči obrambi. Samo potem ni bilo realizacije. Gost je so v prevem delu samo dvakrat resneje po- skušali s streli proti vratom Drave. Tudi v drugem polčasu samo videli igro samo na gostujoči polovici. Tokrat so Dravaši imeli še izrazitejše priložnosti, kot v prvem polčasu. Dvakrat je zgrešil T. Emeršič, nenatančna pa sta bila tudi njegov brat Milan in Vesenjak. Svojo premoč so Ptu jčani kronali v 56. minnu- ti,kojeM.Emeršičšedrugičzadel mrežo Zagorjanov. Gostje so uspeli razultat znižati iz enajstmetrovke. Zmaga Drave bi lahko bila višja. Žal pa do tega ni prišlo. Štejejo točke in zato lahko rečemo, da je bil start uspešen. V drugem kolu gostujejo nogometaši Drave v Radečah pri domači ekipi Radeče Papir. Danilo Klajnšek V SADNEM VRTU je sredi avgusta sadno drevje primerno ; za cepljenje. Najprimernejši način cepljenja je v tem času cepljenje na speče oko v obliki očeslanja ali okulacije. Okulaci- ja je med številnimi oblikami žlahtnjenja sadnih rastlin naj- lažje izvedljiva z zanesljivim vraščanjem cepiča kot žlahtnega dela sadne rastline v njeno pod- 1 lago. Pogojizaočeslanjeso,daje podlaga v muževnem stanju, to je tedaj, ko se lubje še zlahka loči od lesa in da je delo opravljeno v čimkrajšem času. Cepimo raje v oblačnem vremenu oziroma vrezanega cepiča in podlage ne smemo izpostavljati sončni pri- peki, ker bi se tako nenadoma ovenila. Za cepljenje uporablja- mo kakovosten in oster cepilni nož, če pa bi bila podlaga blatna, pa jo pred cepljenje dobro očisti- mo. Če okulacije nismo dovolj vešči, se dela kljub temu lotimo, tako, da napravimo nekaj poi- skusnih vlaganj očes na enoletni mladiki bohotivki. Cepljenje oziroma žlahtnenje v lastnem sadnem vrtu je slehernemu sad- jarju velik užitek in zadovoljst- vo. V avgustu obiramo večino sort sliv in češpelj. V tem času mla- dim še nerodnim drevesom raz- piramo ogrodne veje, rodnim pa takoj po spravilu pridelka izre- zujemo na novo zrastle enoletne poganjke bohotivke. Slivova drevesa imajo lastnost in težnjo po pokončni rasti ogrodnih vej, to pa drevesno krošnjo zgoščuje in steguje v višino. Za ogrodne veje in poganjke, ki rastejo nav- pično je značilno, da se po njih rastlinski sokovi pretakajo neo- virano in hitreje, zato bujneje rastejo in slabo rodijo z razliko od poševnih, ki rastejo in rodijo, ker je po njih pretok rastlinskih sokov počasnejši in se ob njiho- vem kupičenju, več lesnih pop- kov pretvori v cvetne oziroma rodne brste. Letne oziroma let- ne zelene rezi pri slivah in češpljah ne smemo spregledati, ker bodo navpične bohotivke, če bodo ostale v drevesni krošnji, le-to zgoščevale, iztegovale, za- senčevale in jo naredile za slabo rodno. V OKRASNEM VRTU letos ne prihaja do tako izrazitih po- treb po količinsko obsežnejšem zalivanju zelenic in okrasnih rastlin, kot je to bilo potrebno nekaj let nazaj v daljših vročih in sušnih obdobjih, kljub temu pa tega opravila ne smemo zane- marjati, da bi ne prišlo pri cvet- nicah do venenja pri trajnicah do pomanjkanja vlage, ko prav v mesecu avgustu formirajo cvet- ni nastavek za naslednje leto. Trate kosimo za kakšen centi- meter višje kot smo imeli kosil- nico naravnano doslej. Če se v trati prične razraščati širokolist- ni plevel pomeni, da so tla močno izčrpana in da se travna ruša ne obnavlja. Tako trato po- kosimo toda ne prenizko, jo trdo pregrabimo v več smereh z nožastimi ali železnimi grablja- mi, da izpulimo iz tal čimveč ko- renik širokolistnih plevelov, nato pa trato pognojimo. Naj- bolje je gnojenje s posebno mešanico rudninskih gnojil tra- tinom. To opravimo v dveh obrokih po 2 do 3 kg na ar površine v presledku 2 do 3 ted- ne. Trošenje gnojila je najbolje po suhi trati tik pred dežjem, da bi se gnojilo enakomerno razto- pilo in izpralo do korenin, če pg j dež ni dovolj izdaten pa je tra- I višče potrebno še dodatno zaliti. Redno obrezujemo odcvetelim okrasnim trajnicam cvetove in ' plodove, da bi tako ostanek rast- linske hrane preusmerili v tvor- bo cvetnega nastavka. Tudi dvo in enoletnim okra- • snim cvetnicam, ne glede ali ? nam služijo za rezano cvetje ali I cvetenje v zelenicah, odcvetele cvetove odstranimo. ? Pri rezanju odcvetelih cvetov j pa moramo biti pozorni, da bi ne odrezali stebel preveč v živo. Mnoge vrste okrasnih cvetnic ; namreč razvijajo cvetni nasta- vek iz zalistnikov ali razraščene- ga stebla in se tako cvetenje ob- navlja. Posebej so na sprotno od- stranjevanje odcvetelih cvetov vezane razne vrste gomoljnic kot so to spomladi tulipani sedaj I pagladiole. V ZELENJAVNEM VRTU J proti jeseni ostajamo vse bolj ^ omejeni na možnosti za setev 5 raznih vrtnin, zato izbiramo še ' takšne vrste vrtnin, ki so pri- merne za poznejšo setev. Avgus- ■ ta je še čas za setev kitajskega zelja. Kitajsko zelje je kapusnica, ki prednjači pred drugimi zaradi najkrajše rastne dobe 8 do 10 tednov, ko pridelek lahko že . uporabljamo. Sejano v tem času, ' pa nam kitajsko zelje v jesen- skem času občutno popestri so- latni jedilnik. Mlad, še preden naredi glavice, je primeren za pripravo v obliki špinače, kitaj- sko zelje sklenjeno v glave je uporabno kot ohrovt, iz osrčja ; pripravimo okusno svežo solato, i; listna rebra pa so lahko nado- ? mestek za špargelj. Uporabnost f kitajskega zelja je mogoča na mnogo načinov priprave, kot ' posevek pa da v sorazmerno ■ kratkem času še tako obilen in ; kakovosten pridelek na gredi- ^ cah, ki bi sicer izpraznjene proti f jeseni samevale in se plevelile, \ da je prava škoda, da je ta vrtni- i na na naših vrtovih še vse pre- malo zastopana. Po kolobarju sledi krompirju, ? grahu, nizkemu stročjemu fižolu,lezakapusnicamiinsola- tami ga ne sejemo. Sejemo ga na plitvo prekopano gredo pogno- jeno s kompostno sprstenino in hitro delujočimi rudninskimi gnojili v vrste z razdaljo 30 cm in rastline pozneje razredčimo na 25 cm razdalje. Ob kaljenju ga rado napadajo bolhači, ki klične ; liste sproti požro. Napaka torej J ni v'kaljivosti semena, temveč " moramo posevek takoj po setvi ' zaščititi z ustreznimi insektici- - di, bolhače pa lahko preprečuje- mo tudi z lesnim pepelom, ki ga potrosimo po tleh okoli posev- ka. Seveda moramo pri uporabi pepela po dežju to ponoviti, ker ^ se naglo izpira v tla in nima več pravega učinka. Semenarna nudi dvoje vrst se- mena kitajskega zelja. Sorto gra- nat, ki raste 70 do 75 dni in tvori . pokončne, ozke, nekompaktne ^ glave in sorto nagaoko ki raste le " 60 do 65 dni in tvori široke, po- : končne in kompaktne glave. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista od 13. ' do 15. in 24. ter 25. avgusta, plo- | dov 16. 17. 23. 25 in 26. avgusta, I korenike 18. in 19. avgusta ter I cvetov in zdravilna zelišča 13. in s 20. avgusta. ^ Miran Glušič ing. agr. » Prejeli smo Urgenta na pretesno pismo z dne, 7.7.1995 Dne, 7. julija 1995 smo dostavili gospo- du županu pismo krajanov Jadranske in Vošnjakove ulice ter Vrazovega trga. Minilo je že mesec dni pa še ni odgovo- ra, za katerega smo prosili. Stanovalci so nestrpni, saj so mislili, da se bo stvar rešila, zato zahtevamo odgovor. Pismo je bilo peticijsko z 69 podpisi. Upamo, da na tako zahtevo lahko tudi pride od- govor. Za občino odgovor ni strošek, za nas pa bi pomenilo malo miru. Upošteva naj se prometni režim z uredit- vami, ki že obstaja, potrebno ga je samo upoštevati. Med tednom je potrebna kontrola inšpektorjev in tudi policistov Najhujše je od 8. do 16. ure, ter od 17. v rane ure zjutraj. Tudi gostinski lokali naj ob 22. uri utišajo svoje radijske sprejemnike in imajo glasbo za svoj lokal. Za odgovor prosimo do 20. avgusta 1995. Po tem roku bomo ukrepali, kot smo napoveda- li. To se da urediti po mirni poti, le dobra volja iz strani zato zadolženih je potreb- na. Mislimo, da smo enotnega mnenja, če nam ne verjamete, pa skličite zbor stanovalcev, saj so že tako vsi nestrpni in pripravljeni na lastna ukrepanja. OPOZORILO ! Vsi šoferji, ki uporabljajo prometne površine za parkiranje v Ja- dranski in Vošnjakovi ulice ter na Vrazo- vem trgu, naj upoštevajo promenti znak, če ga ne vidijo, stoji pred starim Ribičem. Hišni Svet, Jadranska 10, Ptuj. tednik - 17. AVGUST 1995 ŠPORT - 15 PTUJ / KOŠARKARSKI KLUB PTUJ SE NA NOVO ORGANIZIRA Novo obdobje v delovanju košarkarskega kluba Ptu| "Pmlsednikovanje košarkarskega kluba Ptuj jemljem bolj delov- no kot častno", je na začetku pogovora povedal novi predsi>dnik košarkarskega kluba Ptuj Stanislav Brodnjak. "Vtem trenutku smo v obdobju postavljanja dolgoročnejših cil- jev. Osebno mislim, da seje našla prava ekipa ljudi, ki si med seboj lahko zaupamo in tudi lahko ne- kaj naredimo. Pri konceptu dela smo ugotovili, da obstajata dve struji: ena, ki bi želela ustvariti lastno bazo in lastne kadre na dolgi rok, druga mlada, vehe- mentna, kije bolj tržno naravna- na, in ki bi želela cilje zastaviti bistveno višje in z večjim klu- bom. Mislim, da je dobro, da pri- haja do konflikta idej, in da bomo vendarle našli pot, ki bo prava in bo ptujsko košarko, zlasti prek osnovnih in srednjih šol, postavila v pravi kontekst. Upam, da bomo uspeli, zlasti me veseli to, da so zraven ljudje, ki so zanesenjaki v košarki že ne- kaj desetletij. Nekaj je tudi ta- kih, ki imajo ambicije zaradi svojih otrok, nekateri pa zato, ker so se strokovno izpopolnili v košarkarskem delu. Stroko ima- mo pokrito tudi s profesorji, ki so specializirali košarko. Mislim, da so vse osnove, da bi lahko iz tega kluba naredili pravi klub, in da bodo na košarkarske tekme pričeli prihajati tudi gledalci. To je cilj, ki si ga dolgoročno najbrž lahko zastavimo." Tednik: Kakšne so razmere za delo, kadri, prostori in finan- ce? S. Brodnjak: "To je načelen problem športa v Ptuju. Iz izkušenj vem, da smo bili v prete- klosti pri delu v klubih relativno kampanjski v tem smislu, da smo stvar do neke točke zagnali, po- tem pa je ponavadi stvar razpadla ali se je zaradi finančnih težav razbila. Mislim, da je v KK Ptuj relativno široko zastavljena ka- drovska sestava od vrhunske stroke do zanesenjakov, ki so se dovolj usposobili v košarkar- skem znanju, da lahko vodijo po- samezne treninge. Drugi prob- lem so dvorane, tu smo v inten- zivnih razgovorih s šolami, da bi prek šolskih društev pospešili za- deve. Kar pa zadeva denar, de- narja ni nikoli dovolj, za nespa- metne stvari ga seveda nihče ne da. Zato bo treba dokazati, da gre za pametno zadevo, potem pa bo načeloma tudi denar mogoče do- biti." Tednik: Glede na to, da ste vi predsednik košarkarskega klu- ba Ptuj pomeni, da bo Mercator Mip tudi glavni sponzor kluba ? S. Brodnjak: "Ne, mislim, da ne, iz čisto preprostega razloga, ker je Mercator koncem že spon- zor slovenske košarkarske repre- zentance. Kvečjemu vidim možnost v tem, da to pozicijo iz- koristimo in da morebiti skozi to poskušamo pomagati ptujski košarki." Tednik: Pomeni, da bo vaše podjetje tudi v bodoče podpira- lo druge športe? S. Brodnjak: "Naš osnovni koncept je ta, da sicer res z manjšimi sredstvi podpiramo vrsto aktivnosti na humanitar- nem, kulturnem, športnem in drugih področjih. "Ta koncept bomo obdržali, mi vendarle mo- ramo biti prijazni in simpatični do čim širšega kroga ljudi. Rela- tivno težko si privoščimo, da bi bili enostranski." Tomaž Neudauer - predsed- nik upravnega odbora košar- karskega kluba Ptuj Tomaž Neudauer, novi pred- sednik košarkarskega kluba Ptuj pravi, da je do njegovega imeno- vanja za predsednika upravnega odbora prišlo povsem slučajno. Zvedel je, da se košarkarski klub na novo organizira, pri tem se je angažiralo precej njegovih prija- teljev in ker je tudi sam nekoč igral košarko, se je odločil, da jim bo pri ponovni vzpostavitvi delo- vanja kluba pomagal po naj- boljših močeh. "Moje funkcija ni tako po- membna. Gre za timsko delo, za povezovanje aktivnosti skupine ljudi, da se doseže nek cilj. Od vseh pričakujem veliko samoini- ciativnoti, entuzijazma, volje do dela in svežih idej. Funkcija predsednika UO je v nekem smislu povezovalna. Delo v upravnem odboru smo si razdeli- li na tri področja: strokovno delo (delo trenerjev), organizacijsko (prijave tekem, organizacija tur- nirjev, zagotavljanje dvoran in podobno) in na finance. Za ne- moteno delo v klubu bosta skrbe- la še tajnik in tehnični referent. Moje viden je dela v klubu sega na dolgi rok. Začeti je potrebno pri mladih, da bi prišli do kvalitetne- ga kadra v članski ekipi. Poleg moške košarke, je potrebno poskrbeti tudi za razvoj ženske, ki je bila pred leti na višji ravni kot pri članih." MG PTUJ / POGOVARJALI SMO SE S STROKOVNIM SODELAVCEM KK PTUJ LOVROM BERANIČEM V teh vročih poletnih dneh v košarkarskem klubu Ptuj, ki se je na novo organiziral, ne miru- jejo. Na parketu športne dvorane Mladika in na zunanjih igriščih potekajo vadbe vseh klub- skih selekcij. v ponedeljek zvečer smo v športni dvorani Mladika v Ptuj zmotili pri delu strokovnega sodelavca KK Ptuj Lovra Beraniča, sicer profesor- ja športne vzgoje v Srednješolskem centru v Ptuju in diplomiranega trenerja košarke. Odgovoren je za delo vseh klubskih selekcij (pio- nirske, kadetske, mladinske in članske), kot asistent mu pomaga Bo- din Vučinič. V strokovnem timu sta še Dušan Seničar in Zlatko Marčič, trener Dušan Seničar pa dela s pionirkami. V vseh selekcijah je trenutno evidentiranih čez 60 igralcev, ki se pridno udeležujejo vadbe, saj jih stalno sodeluje med 70 in 80 odstotkov, kar je glede na poletni čas izredno veliko. Več kot polo- vica jih sodeluje v pionirski kate- goriji, drugi so igralci klubskih selekcij, kadetske, mladinske in članske. PTUJSKI KOŠARKARJI ZAČENJAJO NA NOVO Ptujska košarka začenja svojo dejavnost dejansko popolnoma na novo. Zato je nalog in obveznosti toliko več, da bi košarki znova povrnili mesto, ki jo je v ptujskem športu nekoč že imela. Osrednje naloge so vezane na trenerski kader in njegovo izbobraževanje, saj brez kvalitetnega kadra tudi ni kvalitet- nega strokovnega dela. Na širšem območju Ptuja je dovolj nadarjenih igralcev, ki bi ob zadostnem številu kvalitetnih trenerjev in ob normal- nih razmerah za vadbo v športni dvorani Mladika, lahko dokaj hitro dvignili kakovostno raven ptujske košarke in jo postavili na mesto, kamor po svoji privlačnosti in pril- jubljenosti tudi sodi. Lovro Beranič poudarja, da bo potrebno zagotoviti množičnost predvsem v osnovnošolski košarki, ustanoviti vse klubske selekcije v moški košarki, prav tako pa tudi vzpostaviti sistem tekmovanja tudi pri ženski pionirski košarki. To bi bile hkrati prednostne naloge v novo ustanovljenem košarkarskem klubu Ptuj. "Nobenih visokih ciljev si v tem trenutku ne postavljamo. Vendarle pa so ob tem, ko je naša članska eki- pa pristala v D-ligi, naše želje le usmerjene k temu, da bi naša član- ska ekipa čez dve leti zaigrala v dru- gi državni ligi. Zavedamo se, da bo ta cilj težko uresničljiv. Uvrstitev v drugo državno ligo pa bi seveda spodbudila altivnosti na področju razvoja košarke na širšem območju Ptuja. PTUJSKA KOŠARKA BO GRADILA NA LASTNIH KADRIH Ena od prioritetnih nalog kluba pa je seveda usmeritev v razvoj pio- nirske košarke. V prvi etapi so to ekipe ptujskih osnovnih šol, v na- daljevanju pa želimo sodelovanje razširiti s šolami zunaj mestne občine. Ob tem je potrebno pove- dati, da so se kar tri mestne osnov- ne šole : Breg, Ljudski vrt in Olga Meglič prijavile za tekmovanje v državni ligi OŠ v košarki, ki jo or- ganizira ministrstvo za šolstvo in šport. V sklop aktivnosti pri ani- maciji in razvoju košarke sodi tudi intenzivna vadba mladih nadarje- nih igralcev, ki smo jo letos realizi- rali skozi poletno košarkarsko šolo. Pri tem bi posebej poudaril pomoč in sodelovanje šnortnega zavoda Ptuj, ki nam je omogočil vadbo v športni dvorani Mladika. Poletna košarkarska šola naj bi postala vsa- koletna praksa intenzivnega dela z mladimi košarkarji. Tako si med drugim prizadevamo, da bi v srednješolskem centru skozi do- datni izbor, prišli do novega števila mladih nadarjenih igralcev. Pre- pričani smo, da jih je veliko, le vzpodbuditi jih je potrebno. Lovro Beranič (Foto:Kosi) V okviru predstavitve dejavnosti košarkarskega kluba Ptuj bomo ko- nec septembra izvedli prireditev pod naslovom "Dan košarke", kjer bi se predstavili vsi rodovi, od najmlajših pa do članske ekipe, ki bi se v zaključnem delu pomerila z ekipo veteranov, v kateri bodo igra- li nekdanji znani ptujski košarkar- ji." "Uvoza" igralcev klub ne načrtu- je, ker je jasna klubska usmeritev po vzgoji lastnih kadrov," je končal pogovor za Tednik trener Lovro Beranič. MG PTUJ / SERGEJ KAVCEVIC BO KOLESARIL PO AFRIKI Vidimo se ^z dve leti, srečno Sergei! Ptujčana Sergeja Kavčeviča Slovenci prav dobro poznamo saj je pred dvema letoma preko- lesaril Evropo. Sedaj se odpravlja s kolesom na drugo celino v Afriko. Pot bo dolga 30.000 kilometrov, potoval pa bo kar dve leti. Zakaj se odpravljaš ravno v Afriko? Afrika me je zanimala že od otroštva, zato ker je to v bistvo edini kontinent, o katerem vemo zelo malo, saj je zaradi velikih površin slabo raziskan. Veliko vemo o živalstvu, vendar bolj malo o l)udeh in prav zaradi teh ljudi se odpravljam na to dolgo pot. Zanima me njihov stil živl- jenja oziroma njihova filozofija, zakaj vstrajajo za naše pojme v iz- redno težkih razmerah, pa niso videti nekako nezadovoljni in na tej poti bi rad ugotovil, kaj je nji- hov smisel življenja. Sergej Kavčevič popotnik po Afriki Vrnil se je z evropskega invalidskega prvenstva z zračnim standard orožjem iz Jarven- paa na Finskem. V trostavu leže, kleče in stoje jes60strelijenastreljal 1179 kro- gov od 1200 možnih. Tako je do- segel svoj najboljši uspeh. V močni konkurenci je zasedel odlično 5 mesto. Odprto evrop- sko prvenstvo je trajalo 5 dni in Srečko je po porogramu šele peti dan prišel na vrsto v njegovi dis- ciplini. Tako je tudi bil vse dni pod psihičnim pritiskom. Poleg tega se mu je pripetila drobcena napaka, ki ga je stala celo 10 kro- gov, ker se mu je puška prehitro sprožila. Slovenski strelci, inva- lidi so tekmovali le kot posa- mezniki, ker slovenska invalid- ska reprezentanca nima treh dobrih strelcev z enakimi inva- lidskimi kategorijami. Invalidi, strelci Slovenije pa gredo ponovno na pot, tokrat na odprto invalidsko prvenstvo Nemčije, ki bo od 26. avgusta na- prej. Že z večjimi izkušnjami. Srečko pričakuje še morda kaj več kot samo 5. mesto. Marljivo se pripravlja na to srečanje vsak dan v "Mladiki" na zračnem strelišču vPtuju. Vsem donatorjem, ki so ga že dosedaj podprli z finančnimi sredstvi se najlepše zahvaljuje za pomoč. Želi mnogo uspehov pri njihovem delu, on pa se bo potru- dil, da bo Ptuj tudi še uspešno promiviral. Franc Cetl V črni na Koroškem je v soboto 12.8. potekala tradicionalna tekaške prireditev pod naslov- om XV. MARATON KRALJA MATJAŽA. Med različnimi dolžinami prog za različne kategorije je naj- več zanimanja bilo namenjeno polovičnemu maratonu (2M00m). Zaradi izredno velike nagrade za prvo mesto (120 000 sit), je bilo na štartu videti zelo zanimiva imena. Tako se je pojavil na štar- tu in kasneje tudi zmagal z rekor- dom proge (1 : 06 :14) najboljši hrvaški maratonec Drago Paripo- vič. Naslednja zanimivost na štartu sta bila Velenjčana Izudin Hrapič in Bekim Bahtiri, izredno dobra srednjeprogaša, katera pa na tako dolgi progi kot je mali ma- raton doslej nista nastopala. Si- cer je Bahtiri moral na 10 km po- pustiti ostremu tempu in kmalu potem tudi odstopiti. Že pred njim je odstopil naslednji favorit Živko Romeo, letos drugi naj- boljši slovenski srednjeprogaš. Mariborski maratonec Igor Šala- mun pa se je ob spoznanju prehu- de konkurence raje prijavil na 10 km dolgi tek, kjer je brez proble- mov zmagal. Zraven Svržnjaka in Goloba so se teka udeležili še naslednji člani TK Maraton Ptuj; Primož Meško, Marjan Rogina in Ivan Rogelj REZULTATI 1. Drago Paripovič zagreb 1 : 06,14 2. Izudin Hrapič AK Velenje 1 : 08,53 3. Anton Holdinar AD Lenart 1: 09,21 4. Jože Svržnjak 730 UC Ptuj 1 : 09,49 5. Tomaž Novak Koala šport Bledi: 10,05 8. Ivan Golob TK Maraton Ptuj 1 : 11,49 Svržnjak MATTERHORN 95 - PD Ptuj V petek, 4. avgusta so se štirje člani PD, AS Ptuj povzpeli na vrh Matterhoma, smerHarlijev greben. Vsem, ki so kakor koli pri- pomogli k temu uspehu se lepo zahvlajujemo. Več o vzponu v eni od naslednjih številk. Odbor za propagando in informiranje PD Ptuj V SOBOTO STARTA 3. SNL VZHOD V soboto, 19. avgusta pričnejo z ligaškim tekmovanjem tudi tretjeligaši. Nogometaši Aluminija iz Kidričevaga bodo v prvem kolu gostovali pri mariborskem Kovinar- ju. Tudi tekmovanje v tretji SNL - Vzhod bo verjetno s prihodom nekaj drugoligašev kvalitetnejše. V taboru Aluminija je prišlo do sprememb v igralskem kadru, kot tudi na trenerski klopi. Težko bo ponoviti lansko uvrstitev. Rezultati v pripravljalnem obdobju so ni- hali. Pripravljenost in možnosti ekipe iz Kidričevega bomo sodili po nekaj kolih. Pestijo jih tudi poškodbe igralcev Gajserja, Kristo- fiča in Rozmana. Realno gledano pa bi vsemu navkljub ekipa mora- la biti bolj proti vrhu prvenstvene razpredelnice. Danilo Klajnšek Kako si se telesno pripravil na to dolgo pot? Nekakšnik fizičnih priprav ni- sem imel, zato ker se aktivno ukvarjam s športom že iz otroštva, morda sem v zadnjem času nekoli- ko več kolesaril in tekel, tako da po- sebnih priprav na to pot nisem imel. Saj bom na dan prevozil samo nekje med 80 in 90 kilometrov. Bolj sem se opremil s podatki o poti in težavah, ki me čakajo na njej. Pogo- varjal sem se z ljudmi, ki so že bili v Afriki, saj so njihove informacije nekako najbolj pravilne, ne zau- pam priročnikom, ker tam so infor- macije včasih skregane še posebaj če so te priročnike pisali ljudje iz tistih držav. Svojo državo namreč hočejo prikazati samo v dobri luči. Na Ptuju boš štartal 20. avgusta, kako boš nadaljeval? Ja, štartam na Ptuju pred poslov- no zgradbo Perutnine Ptuj skupaj s kolesarji, ki imajo takrat državno prvenstvo, nadaljujem proti Špani- ji, prečkam Gibraltar, pridem v Maroko, nato kolesarim po severni Afriki do Egipta, ob Nilu do Etio- pije, povspel se bom na Kili- mandžaro s kolesom od tam pa pro- ti Rtu Dobre Nade v Južno afriški republiki, kjer je tudi konec moje pustolovščine. Nazaj se bom vrnil z letalom. MILAN KRAJNC 16-ZA RAZVEDRILO 17. AVGUST 1995 - TEDNIK TEDNIK 17. AVGUST 1995 ZA KRATEK CAS-19 Info-glasbene novice! Info - kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite njeno ime, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi jebila na sliki Gloria Estefan. Nagrado prejme Mirjam Danilovič, 5 Pre- komorske7,Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite(ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 24. avgusta. Reševalec:_____ Naslov:______ Ime pevke na sliki:__ Morje, gore, kopališča pred- stavljajo poleti kraje, kjer ljud- je iščemo oddih in sprostitev. Posebni oddih in sprostitev skozi vso leto nudi glasba, ki je tudi vedno naša spremljevalka in prijateljica. Ob koncu 70-tili sta Eddie Van Halen in David Lee Roth formirala ročk zasedbo Van Halen, ki je največ uspeha požela s skladbo Jump. David je zapustil skupino in HALEN-i imajo sedaj novega pevca Sam- myja Haygarda, s katerim so posneli album Balance. VAN HALEN so na album Balance uvrstili tudi izpovedno balado NOT ENOUGH (*****). Ameriška ročk skupina FI- REHOUSE slovi predvsem po odličnih baladah in tudi najno- vejša pesem je čutna balada HERE FOR YOU (****) Courtney Love je pevka no- vovalovske ameriške ročk sku- pine HOLE. Courtney je bila žena Kurta Cabaina, kar je se- daj odlična promocija skupine HOLE, ki je v ZDA izdala pe- sem SOFTER, SOFTEST (***) v Evropi pa pesem VIO- LET (***). Irski hord-rockerji THERA- PY ponujajo dobro terapijo za ušesa na albumu Infernal Love. Prva pesem z albuma Infernal Love z naslovom Stories se je prijela radijskih postaj, sedaj pa prihaja že druga pesem LOOSE (***). Britanska Folk ročk skupina THE LEVELLERS beleži uspešnico z naslovom Julie. Dober Folk ročk pa nam THE LEVELLERS ponujajo v sklad- bi HOPE STREET (***). BJORK je islandska pevka, kije svojo glasbeno pot začela pri skupini Sugarcubes. Drugi solo album pevke BJORK je naslovjen s Post in iz njega pri- haja pesem ISOBEL (*****). Avstranska igralka TINA ARENA seje preizkusila tudi v petju ter je posnela debitanski album Don't ask. drugi TININ potencialni hit je pop-rock pe- sem HEAVEN HELP MY HE- ART (****)., BEAUTIFUL WORLD je ameriška pop skupina, za kate- ro stoji producent Phil Sawyer in založba Warner Bros. Leta 1993 so BEAUTIFUL WORLD imeli hit In the beginning, se- daj pa se na podobno pot od- pravlja pesem IKNOW (****). Nova ameriška soul atrakcija so Fantje iz skupine BLESSID UNION OF SOULS, ki so se na glasbeno sceno prebili s sklad- bo I believe. Novi soul mojstri prepevajo novo skladbo LET ME BE ^^ prodajalna ^^ TEHNIKA EMONA MERKUR d.o.o. ___PTUJ_ THE 9NE (****). Ameriška pevka SELENA je lani dobila grammyja za naj- boljši španski album. Tokrat je SELENA posnela album Drea- ming of you, ki je mešanica španske in angleške glasbe. Kot prva angleška pesem pri- haja I COULD FALL IN LOVE ^ * * * * * ^ DEBBIE GIBSON je največji pečat glasbi pustila s skladbo Foolish beat. DEBBIE je po ne- kajletni pavzi naredila ponov- no odlično skladbo FOR BET- TERORWORSE (****). Nemški pop kvartet CAUGHT IN THE ACT kanku- rira skupinam Take That, East 17, Bayzone... CAUGHTI pa za preostanek poletja ponujajo prijetno počasno pop pesem LET THIS LOVE BEGIN' ^****^ Kralj pop glasbe MICHAEL JACKSON je imel kar nekaj težav zaradi skladbe Thay do- n't care about us in je bil tudi obtožen antisemitizma. Z dvojnega novega albuma History po skladbah Scream in Childhood prihaja nova pop- balada YOU ARE NOT ALO- NE (*****). Nemški techno-pop pevec HADDAWAY Še vstraja na ne- katerih evropskih lestvicah s skladbo Fly away. Zamenjava z albuma The drive je novi ko- mad CATCH A FIRE (****). JAMAJSKO-BRITANSKA REAGGI KOMBINACIJA PEVCEV SAINTA in DON CAMPBELLA je pripravila do- ber poletni reaggi hit z naslov- om A LITTLE BIT OF MAGIC David Breznik 1. Scatman's world -SCATMANJOHN 2. Wish you were here -REDNEK 2. Boom! Boom! Boom! - OUTHERE BROTHERS 4.1 wanna be with U -FUNFACTORV 5. There is a Party -D.J. BOSO 6.NeverForget-TAKETHAT 7. Alice (Who the Fuck is Alice)?-GOMPIE 8. In the Summertine -SHAGGV 9. T h is ain't a Love song -BONJOVI 10. Shut up (and sleep with me)-SINWITHSEBASTIAN lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro.)_ IZLET V BELO KRAJINO šolsko leto se je bližalo h koncu. Končale so se minute trpljenja pred tablo, konec je bilo prepiso- vanja. plonkanja, piflanja in gul- jenja. Napočili so dolgi sončni dne- vi, ki so kot nalašč za šolske izlete, potepe v gozde, sprehcKle po plani- nah. Kakor vsako leto doslej smo se tudi letos odpravili na končni izlet. Naš cilj je bila liela krajina, rojstni kraj znanega slovenskega pesnika Oto- na Zupančiča. Ob prih(xlu v Belo krajino smo občudovali bele breze, ki so značilnost lega kraja. Zupančičeva rojstna hiša stoji v Vi- nici, preuredili pa so jo v muzej, v katerem hranijo njegove rokopise in druge zanimive stvari. Podrob- neje smo se seznanili z Zupančičevim življenem. Oton Župančič je svoja otroška leta preživljal v Dragatušu. v hramu, kjer je živel s svojo druži no, sta gos- tjlna in trgovina. Bila je že v času Župančičevega otroštva. Videli smo reko Kolpo, ki teče natančno po meji med Slovenijo in Hrvaško. Takrat so ob reki taborili turisti. Čas je hitro mineval. Vse v življen- ju se konča in tako seje končal tudi naš izlet. Ostala nam je še samo vožnjaproti domu, ki pajcbilazelo pr i j et n a. 1 zl et se m i j e zd el zan i m i v in poučen. Mislim, da vsi premalo vemoonaših kulturnih umetnikih. Premalo smo radovedni, zato so takšni izleti nujno potrebni za šir- jenje našega znanja A leš Belšak, 5. a OS Gorišnica POUČEN SPREHOD PO MESTU PTUJU Pri zgtxlovini smo se učili, kako so izgledala srednjeveška mesta in gradovi. Ker imamo v Dornavi barc^ni grad, smo si ga ogledali. Ptuj je staro mesto z vsemi značil- nostmi, o katerih se mi učimo. Za- radi tegasmose odločili zasprehod po Ptuju. Takosmose2. junija odpeljali z av- tobusom v mesto. Na grajskem dvorišču smo izstopili in se odpra- vili proti gradu. Tam sta nas že čakali dve prijazni vodički. Najprej sta nam razdelili delovne zvezke, v katerih je bila zajeta zgodovina Ptuja. Čeprav so bile fotografije črno-bele, je bila vsebina zanimiva. Razdelili smo se v dve skupini in poslušali razlage. Potem smo se po- maknili proti dominikanskemu sa- mostanu. Tam smo izpolnili nekaj listov v delovnem zvezku in hkrati poslušali nekaj o tem samostanu in okolici. Nato smo odšli do današnje Prešer- nove ulice, ki je bila najprej brez imena in so se v njej odvijali veliki in mali sejmi. Potem pa sojo prei- menovali v Gosposko, ker so tam živeli najbogatejši meščani. Odšli smo dalje do Slovenskega trga. Tam smo si ogledali staro Mestnohišoali Rotovž. Vnjejjebil nekoč sedež mestne uprave. Pred njo je stal sramotilni steber ali pranger. Ogledali smo si tudi cer- kev sv. Jurija in mestni stolp. Na njem smo ugotovili, da ima samo na treh straneh uro. To pa zato, ker plemič, ki ježivel nagradu, ni hotel dati denarjazauro, ki sojozgradili. Stolp je visok 4 nadstropja. Sprehod seje odvijal naprej do piv- nice, kjer so 3 pol k rožni reliefi iz življenja Ptujčanov v srednjem veku. Srednjeveško mesto Ptuj je bilo grajeno tudi iz lesa. Zato ga je večkrat uničil ogenj. Ljudje so iz straha pred požarom zgradili spo- menik sv. Florjana in upali, da jih bo varoval pred ognjem. Tudi ta spomenik smo si ogledali. Ptuj ima tudi dve zgradbi, ki prav tako spa- data v zgcxlovino. Tostazgornji in spodnji svobodni dvor. Vsaka stav- ba ima nekaj značilnega tako kot tudi ti dve. Sp(xlnji svobodni dvor imapriimek enegaizmed lastnikov in to Stubenberg. Za zgornji svo- b(xlni dvor pa,daimaportal, na ka- terem je relief dveh živali. To sta zmajaš kačjo in levjo glavo. Za dominikanci so prišli še drugi menihi. Imenovali so se minoriti. Ti so ustanovili minoritski samos- tan, ki je še danes lepo ohranjen. Menihi so opravljali različna dela. bili sov knjižnicah, prepisovali ali ilustrirali knjige. Značilno je bilo to, daje inicialka bila vedno večja (xl drugih in okrašena. Pred minoritski m samostanom stoji Marijin spomenik, katerega so postavili ljudje za cxlvrnjeno turško nevarnost. Ziidnja postojanka je bila današanja M i bel ičeva galerija. Prej je služila kot obrambni stolp. Ime- noval seje dravski stolp. Stari del mesta je ohranil veliko srednjeveških znamenitosti. Otro ci smo bili veseli, ker smo si jih lahko ogledali še danes. Anja Segala, 6. a OS Dornava ODBOJKA Odbojka je šport, ki seje v kratkem času razširil povsem svetu. Navi- dez preprosta igra z žogo in šestimi igralci na vsaki strani je precej za- pleten in naporen, a zanimiv šport. Pri tej igri se dve ekipi potegujeta za boljši rezultat in dobljen set, ki se ponavadi igra do 15 točk. Zelo pomembna je koncentracija igral- cev, moč in seveda znanje. Vse se začenja z začetnim udarcem - ser- visom, ki ga izvede ekipa. Če gre servirana žoga čez mrežo, jo po- skuša nasprotna ekipa odbiti in nato napasti. To nalogo imata običajno smečerja. V polju še stoji- jo: podajalec, ki podaja žogo za na- pad, sprejemalca, ki sprejemata na- sprotnikov servis, centralni bloker pa ima nalogo blokirati udarjene (zabite) žoge. očka se šteje, če žoga pade v polje, če je nasprotnik ne ubrani, nošene žoge, prestop, če se igralec dotakne mreže. V rokah sodnika je, da odloči, toda brez treninga in to na- pornega od vrhunske igre ne bo nič. Pri nas običajno trening traja uro in pol in v tem času se kar pošteno namučimo. Najprej si ogrejemo gležnje, da pri nadaljnjem segre- vanju ne pride do poškodb, ki so lahko pogoste. Nato sledi stopnje- val ni tek od počasnega do šprinta, ki ga opravimo 3 krat po širini igrišča. Pri segrevanju uporablja- mo med drugim prisunske korake, križne korake, poskoke po eni nogi, odrivne poskoke in podobne vaje. Gimnastično segrevanje od "glave do peta" vsebuje veliko raz- ličnih vaj. Začne se z razgibavan- jem vratu, nato rok, kar je zelo po- membno, saj lahko pride pri udar- cu, če nismo dovolj ogreti, do poškodbe ramena. Potem so na vrsti trebušne mišice, ki jih dobro pretegnemos trebušnjaki,zatem so navrsti boki in noge, kijih segreva- mo s poskoki in raztezanjem. Po takšnem segrevanju sledi ogrevan- je z žogami, ki poteka v parih. Naj- prej podajamo, nato sprejemamo, zatem je na vrsti udarec in ševaja, v kateri vse te elemente povežemo. Preostali del treninga pa prebijemo ob učenju udarca, pravilnega servi- sa, podaje na koš, sprejemu ... Svoje delo smo lahko pokazali na občinskem tekmovanju osnovnih šol 11. februarja v športni dvorani Center. Po natrpanem treningu v petek pred tekmovanjem, ko smo se učiti rotacije in formacije, seje na koncu trener odločil, da bomo igrali sistem s 5 sprejemalci. Ko je napočil trenutek, da se izkažemo, smo se potrudile in premagale prve nasprotn ice, to so bi le igral ke iz OŠ Olgica. Za spremembo od prve tek- me je druga potekala bolj napeto in razigrano, vendar je bila tudi ta zmaga naša. Tako smo si prislužile pokal in naslov občinskih prvakinj pri pionirkah. Naš naslednji večji zadetek bo regijsko tekmovanje. Zči to tekmovanje bo še treba veliko tren i nga i n dela, zagotovo se mora- mo naučiti še formacije in jih upo- rabljati v igri. Pa tudi udarec-smeč še nam ne leži. Moje nadaljnje želje, ki setičejood- bojke, bodo, upam, uresničene. Rada bi se naučila dobro udarjati, servirati in vse, kar je potrebno za dobro igro. Čehom imela možnost, bom trenirala naprej, če ne, pa bo odbojka zame kot rekreacija Če že ne aktivno, pa jo bom igrala vsaj občasno na pe.ščenih igriščih. Andreja Zupanič, 8. b OŠ Breg 20 - POSLOVNA SPOROČILA 17.AVGUST 1995- TEDNIH TEDNIK -17.AVGUST 1995 POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV - 21 Prejeli smo Odgovorno do avtocest! (Ministrstvu za okolje in prostor) Gradnja slovenskega (avto)cest- nega omrežja še vedno poteka v znamenju naglice in po načelu, da je pomembna sedanja nizka cena gradnje, niso pa pomembne dol- goročne posledice, ki bodo še kako drage. Nesprejemljiva je praksa pridobivanja gradbenih dovoljen po fazah, saj se je v prak- si pokazalo, da je treba upoštevati dejstvo, da je do nekega kraja AC že zgrajena, čeprav bi lahko našli boljšo rešitev. Tako seveda ni možnosti, da bi traso zapeljali v bistveno drugo smer. Stara napa- ka je tako vzrok, da naredimo novo. Odnos med potrebami AC za tranzit in za domače potrebe je nedorečen. Tranzit ima preveliko težo in služenje temu dejavniku postavlja Slovenijo že kar v ponižujoč položaj. Granja AC poteka mimo jasno izraženih zahtev več kot dve tretji- ne poslancev DZ, da naj AC pote- kajo po obrobjih dolin. Zakonoda- ja je na rapotju in v državnih ura- dih in v vladi spretno izkoriščajo prejšnje predpise, če so sedaj bolj demokratični in vključujejo v večji meri stroko, zlasti okolje- varstvene zahteve. Potek AC po Savinjski dolini in mimo Domžal se bo pokazal kma- lu kot napaka. Zdaj je na vrsti Vip- avska dolina. Za SEG Vipavska dolina ni primerna za AC, zlasti ne za tranzit. Lahko je le - z nujnimi obvozi večjih krajev - možnost za sodobno magistralno cesto. (Obveščeni smo, da se je podobno mnenje oblikovalo tudi v našem ministrstvu, pa nam zategadelj ni jasno, zakaj vse razprave govorijo o AC, celo o delu tranzitne AC med Palmanovo (Italija) proti Ljubljani). V SEG smo zado- voljni, da se načrtovalci ne ozirajo več na Ptujsko polje kot prostor, ki bi ga uporabili za gradnjo AC. Ma- riborski "ipsilon" je sprejemljiva rešitev. Glede Pomurja smo po- drobnejše predloge že poslali, po- sebej pa poudarjamo, da je pri tem projektu nujno sodelovanje z Madžarsko. Omalovaževanje sose- dov, ki naj bi svojo AC proti zaho- du Evrope pripeljali do slovenske meje šele čez nekaj desetletij, ni sprejemljivo. Četudi bi to bilo res, je že zdaj treba najti skupno rešitev, kje se bo to zgodilo. Pon- avljamo tudi zahtevo, do katere so bili načrtovalci brezbrižni še to pomlad, da je treba vskladiti načrte AC in železnic in zaradi edine možne izbire - čim več tovo- ra s cest na železnice - določiti tudi ustrezno število nakladalno raz- kladalnih postaj, jim določiti loka- cije in jih tudi čimprej zgraditi. O podaljšku AC iz Avstrije do Mari- bora proti Ptuju in Hrvaški (Ma- celj) je naše mnenje še vedno ena- ko: ta povezava za Slovenijo v tem času zagotovo ni prednostna, tako kot ne AC povezava med Trstom in Rijeko po slovenskem ozemlju. Vse prepočasi pripravljamo načrte za cestne povezave za slovenske potrebe, zlasti v smeri Tolmin - Kočevsko, Bela krajina in Koroška - Osrednja Štajerska - Kozjansko - Posavje. Ni tudi še razprav o povezavi AC Celje - Ljubljana z AC Ljubljana - Kranj. Ljubljanska obvoznica ni prava rešitev! Prosimo, da se tudi spomnite, da smo dali že več pobud o urejanju prometnih povezav v posameznih regijskih središčih, zlasti velja to za Celje. Znova vas prosimo, da najdete čas za sodelovanje, za izmenjavo mnenj s strokovnjaki, člani SEG. Zagotovo bodo po tej poti začrtane rešitve boljše. Posebej pa vas pro- simo, da se končno opredelite tudi za revizije slovenskih načrtov AC s strani zahodnoevropskih inštitu- cij. To ne bo vstran vržen denar. Nenazadnje vključevanje Sloveni- je v Evropo ni fraza, zagotovo pa boste bolj prepričano nadaljevali svoje delo, ko boste - tako vsaj zatrjujete - tudi na ta način dobili potrdilo, da so slovenske rešitve vsklajene s prakso razvitih evrop- skih držav. Karel Lipič Odmevi... v zvezi s člankom "Se bo oranje nadaljevalo?" in Izjave za javnost želim podatki nekaj pojasnil: 1. Zorane zemlje je samo 15 ha, ko- likor znašajo denacionalizacijski zahtevki vaščanov Dragonje vasi. Vsak lahko to sam presodi, saj je od 26 ha zorane, dobra polovica, kar znajo oceniti tudi na KK Ptuj. 2. Sodišče naj obrazloži, zakaj pre- ložitev razprave proti kmetom iz Levanjcev, baje je zaradi poli- tičnih pritiskov hotelo pospešiti to obravnavo, pri tem pa je pozabilo na roke, ki ga zakonsko vežejo. 3. Zakonodaja Republike Sloveni- je je za kmete veljavna in spoštova- na, zato tudi je reakcija na kršitve zakonov s strani države in predvsem KK Ptuj, šele po 4 letih izvajanja Zakona o denacionaliza- ciji. Ni bila prva kršitev zakonov z zamujanjem rokov Zakona o de- nacionalizaciji. Še večja, tudi v materialnem smislu, pa je neprav- no hasnovanje državne zemlje dve in pol leti brez pogodb in plačila najemnin, za kar je neposredno odgovoren g. Erlač. 4. Delavci zaradi denacionalizaci- je ne bodo ostali brez dela. Že štiri leta se izvaja Zakon o denacionali- zaciji, ki bo vrnil samo približno 20 % zemljišč, o čemer ima KK Ptuj točno evidenco preko zahtev za denacionalizacijo. Če bo dela- vec brez dela, bodo za to krivi nje- govi predpostalvjeni, ki se niso temu prilagodili. Poleg tega bo vračanje zemlje sprostilo delovna mesta ljudi, ki se bodo zaradi vračanja zemljišč profesionalno bavili s kmetovanjem. 5. Ko sem prečital Izjavo Svobod- nih sindikatov Ptuj, sem najprej pogledal datum vašega časopisa, saj se takšnega besednjaka spom- nim izprd 30 let, ko je bila naša do- movina ožarjena s svetlobo kolek- tivizma, boljševizma in komuniz- ma. Da bi le vaše besede meso postale! Rabili bi močne kmete, ki bi se lahko tehnološko, kvalitetno in količinsko primerjali s kmeti iz Evrope. Pa jih nimamo, ravno na račun nacionalizacije, ko kmet ni smel imeti več kot 10 ha zemlje, ko je bilo zadrugam prepovedano prodajati iztrošene traktorje našim kmetom, lahko pa so jih ku- povali od hrvaških zadrug. Kmet ne jemlje dela in kruha del- avcem. Njim so ga ukradli drugi, tudi žlico, s katero je malico v menzi. Ni več lastnik osnovnih sredstev, ki jih je ustvaril na račun svojega zdravja. Kdo so torej neupravičeni novi ka- pitalisti? To je prva naloga vašega sindikata. Ste kaj storili proti temu? Ste tudi takrat napisali Izjavo za javnost? O tem razmišljajo vaši člani, ki )ih ne boli več samo hrbtenica, boli jih tudi glava. Maks Medved 22 . ()(,LAS1 IN OBJAVE 17. AVGUST 1995- TEDNIH Traktorji Zetor, kmetijske mehanizacije Class in priključki, viličarji oz. transportna sredstva, krmila in aditivi. Med letošnje kupce bodo z žrebom razdelili "Slovenski traktor leta 1994" - Zetor 43 - 40. Oblikovalce 33. Mednarodne- ga knnetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni, ta bo od 26. avgusta do 3. septembra, bo gorenje Trgovina, generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji, pričakala na novem razstavnem prostoru, površine 600 kvadratnih metor. Na ogled bo celotna njihova ponudba; ob traktorjih Zetor bo prvič predstavljena kmetij- ska mehanizacija in priključki zanjo enega največjih svetov- nih proizvajalcev Class, ogle- dati si bo mogoče tudi pestro ponudbo viličarjev oz. trans- portnih sredstev (Clark, Deca, Cargomaster), krmil in aditivov. V okviru 33. Mednarodnega kmetijskeo živilsega sejma v Gornji Radgoni bo v torek, 29. avgusta, Dan Gorenja. Tega dne bodo predstavniki gorenja Trgovine podpisali dogovor o sodelovanju z nemškim pod- jetjem Class, enim največjih proizvajalcev kmetijske meha- nizacije in priključkov zanjo na svetu, sopodpisnik dogovora je tudi podjetje SIP ŠEMPE- TRER. V popoldanskih urah pa bo obiskovalce sejma razve- seljevala Rudarska godba Ve- lenje. Gorenje Trgovina bo v dneh 33. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Rad- goni pripavila tudi vrsto razgo- vorov in predstavitev. Tako bo v ponedeljek 28. avgusta, predstavila celotno ponudbo transportne mehanizacije. V sredo, 30. avgusta bo srečanje s predstavniki kmetijskih po- sestev in zadrug. Za četrtek, 31. avgusta pa pripravljajo pred- stavitev ponudbe krmil in aditi- vov. V soboto, 2. septembra bodo v Gornji Radgoni tudi predstavniki tovarne Zetor iz Brna, ki prodaja traktorje v 50 držav sveta. Gorenje trgovina je v treh letih, odkar je generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Slo- veniji, postala pomemben pos- lovni partner tovarne Zetor iz Brna. V tem času je prodala v Slove- niji že več kot 1.500 traktorjev, s to prodajo pa so uspeli zadržati okrog 50 % tržni delež Zetorja pri prodaji traktorjev v Sloveniji. Letos bodo, kot račuanjo, prodali najmanj 500 traktorjev Zetor. Pomembno pa je tudi, da so se prva slo- venska podjetja že uvrstila na spisek dobaviteljev sestavnih delov za traktorje Zetor. Od poletja 1992, ko je bila pod- pisana pn/a pogodba o gene- ralnem zatopniku za traktorje Zetor, je Gorenje Trgovina v Sloveniji organizirala mrežo 23 pogodbenih prodajalcev, v so- delovanju s pooblaščenim ser- viserjem APS - Avtoprevoz- ništvo in sen/isi Velenje, pa tudi 10 servisnih središč po Slove- niji. V Velenju pa so, kot je zna- no, osrednje distribucijsko sre- dišče in skladišče ter glavno skladišče originalnih rezervnih delov. Imajo pa v APS -Avto- prevozništvo in servisi Velenje organizirani tudi dve skupini s posebnimi vozili za posebne posege na terenu. Zadnja no- vost je tako imenovani "dežurni traktor", ki ga lahko najamejo kupci v posameznih primerih, tudi brazplačno. Vse, ki so v letošnjem letu že kupili traktor Zetor oziroma ga bodo kupili do 2. septembra, čaka prijetno presenečenje. Predzandji dan 33. Mednarod- nega kmetijsko živilskega sej- ma, to je v soboto, 2. septem- bra, bo ob 14. uri na razstav- nem prostoru Gorenje Trgovi- na žrebanje. Enega od letošnjih kupcev bodo v okviru akcije "Gorenje Trgovina za zvestobo kupcev traktorjev Ze- tor "nagradili s "Slovenskim traktorjem leta 1994". Sicer bodo vsi, ki bodo kupili traktor Zetor v dneh od 1. avgusta do 2. septembra, prejeli posebno darilo Gorenja Trgovina - sese- klalnik. Vsi tisti pa, ki bodo ku- pili traktor Zetor na 33. Medna- rodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, pa bodo sodelovali v posebnem nagradnem žrebanju za priv- lačno nagrado - motorno kolo "Jawa". Marjan Lipovšek, Velenje fEDNlK--17. AVGUST 1995 OGLASI IN OB.IAVE- 23 Mdtoniiial« v poletnih mesecih si ljudje krajšajo čas z različnimi športnimi in drugimi užitki. Nekateri med njimi so zelo izvirni in nevsakdanji. V Selcih pri Volični smo si lahko ogledali blatoborbo. Te nenavadne borilne veščine se dogajajo v "slovenjegoriškem blatu" in njen idejni vodja domačin Fredi Ornik, je povedal, da je tekmovanje bolj šaljive narave. Letos so se že petič preizkusili v blatoborbi in ^sako leto je več zanimanja. Pred številnimi navijači, se je več kot trideset tekmovalcev pomerilo v treh kategorijah. Nekatere navi- jače je tekmovanje tako prevzelo, da so se tudi sami morali po- skusiti. Padci v blato so za nekatere pravi užitek. Tekst in foto: Marija Slodnjak "Kupi si knjigo namesto pijače*.J" v Sakušaku pri Juršincih sta proslavila zlatoporočni jubilej Anika in Vincek Slodnjak. Njuno življensko pot je najlepše orisal farni župnik Štefan Casar, ki je med drugim rekel: "Zagotovo vem, da je Vincek v fari sv. Lovren- ca prebral največ knjig in spil najmanj vina, čeprav to z njegovim imenom ne gre najbolje skupaj....!" Njegova življenjska sopotnica Anika, vedno skrbna mati in go- spodinja, se ni nikoli hudovala, ko je Vincek od vsake plače de- lovodje v Litnierku in potem pri kmetijskem kombnatu Ptuj ku- pil najmanj eno ali več knjig. Dandanes jih je v omarah več kot dva tisoč in je njegova knjižnica prav gotovo ena najbogatejših zasebnih knjižnic na ptujskem območju. Nanjo je bil vselej po- nosen tudi njegov brat akademik dr. Anton Slodnjak, znani prešernoslovec, avtor romanov Pogine naj pes, Neiztrohnjeno srce, Tujec in drugih literarnih del. Vincek je ljubil vinsko trgo, vendar njenega soka ni užival. Že od rane mladosti je bil strogi abstinent in sovražnik alkoholiz- ma. "Kupi si knjigo namesto pijače," je bilo njegovo živl- jenjsko vodilo. Z njim sta oba z Aniko obogatila tudi svoje otro- ke Vinka, Marjana, Marijo, Lizi- ko in Frančiko, ki so z njima na jubilejnem posnetku. J OS Zlatoporočenca Anika in Vincek Slodnjak v družbi svojih otrok. Kozje dirke in srečanje kozjerejcev postajata v Podgorcih že nekakšna tradicija, ki so jo tudi letos ponovili člani tamkajšnega Gasilskega društva. V tekmovalnem delu se je pomerilo deset koz s kozjevodci, vsi pa so tekmo- vali v dveh delih; za najhitrejšo kozo in za najlepše okinčano kozo. V Podgorce so tudi letošnje kozje dirke privabile množico obiskovalcev, ki so prišli od blizu in daleč, seveda z namenom, da vidijo "najlepše" koze našega okoliša. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik Gasilskega društva v Podgorcih in ob tem se- veda idejni "oče" prireditve Jože Sladnjak, so se na letošnje kozje dirke pripravljali že kar nakaj časa. Zbrali so veliko denarja za organizacijski del prireditve, po- magali so jim številni sponzorji, predvsem pa so bili v nedeljo ve- seli številnih obiskovalcev. Tudi tekmovalni program kozjih dirk je bil podoben vsem zadnjim dirkam, saj se je namreč deset koz s kozjevodci pomerilo v hitrostnem teku na bližnjem hribčku za najboljši čas tekmo- vanja. Sreča se je tokrat na- smehnila malemu kozjevodcu Zvonarju Svitu iz Ptuja, ki je s svojo ljubko kozo najhitreje pre- tekel progo, druga je bila koza s kozjevodko Nevenko Kondrič iz Polenšaka, tretje mesto pa je tokrat pripadlo kozi And- a Marina iz Podgorcev. Strokov- na komisija je ocenila še najlepšo in najbolj okinčano kozo in za "kozjo lepotico" letošnjih dirk v Podgorcih razglasila kozo Davi- da Venta iz Trgovišča, prva spremljevalka je postala koza Kristine Skrlec iz Podgorcev, druga spremljevalka pa koza, ki jo je vodil Anton Ocajnko iz Podgorcev. V Podgorcih so se izkazali še z zabavnim programom in bogato ponudbo kozjih specialitet. Prav o kozjerejstvu in prihodnjih smernicah na tem področju, pa so govorili tudi predstavniki iz ptujskega kozjerejskega društva, ki je med pridelovalci kozjega mleka v Sloveniji še zmeraj na prvem mestu. Sicer pa v Prlekiji radi združijo prireditve ter priložnostna srečanja v turistično ponudbo. Prav to so storili tudi v Podgor- cih, saj so v nedeljo prvič predsta- vili turistično razglednico kraja, ki jo je oblikoval in fotografije zanjo pripravil Ciril Ambrož. Na njej se namreč Podgorci predstavijo v štirih slikah; s cerkvico, kozjimi dirkami, lovstvom in vinsko amforo, kot simbolom tradicionalne- ga vinskega praznika v tem kraju. Tatjana Mohorko Leti no, koza frdamana!" Kozel pa Jožeka iz Podgorcev ni ubogal, skupaj sta "pristala" na zadnjem, sicer nagradnem mestu. Foto: Dušan Sterle Ob visoki obletnici so v Šnet- jerneju pripravili pravi konje- niški praznik, ki je trajal 2 dni. V soboto so pripravili razstavo konj domače reje, v nedeljo pa kasaške dirke za najboljše slovenske kasače. Seveda so vsi najbolj nestrpno čakali 5. slovenski der- bi, ki je najpomembnejša dirka v življenju vsakega konja, saj jo lahko vozi samo enkrat. V dirki je bilo zbranih 12 najboljših 4 let- nih slovenskih kasačev, ki so se kvalificirali v Ljubljani ali pa di- rektno s svojimi rezultati. Abso- lutni favor-> je bil Marko Slavič ml. z žrebcem Albatrosom, ki je tudi opravičil vlogo favorita in je potem, ko je bil prvak med dvo- letniki in nato triletniki sedaj osvojil še derbi. Seveda je ta dirka pomembna tudi za rejce, saj glede na njo izbirajo konje za nadaljno rejo. Pokrovitelj dirke pa je kot vsako leto predsedstvo republike Slovenije. Organizator je poskrbel tudi za pes- ter spremljevalni program, v kate- rem smo videli visoko šolo jahanja iz Lipice, Andreja Sifrerja, župana ki je priletel na hipodrom s pada- lom, za najbolj zanimivo točko pa je poskrbel eden izmed konjev, ki je med ogrevanjem izgubil voznika in je nato ob glasnem vzpodbujanju gledalcev nekajkrat pretekel hipo- drom po dolgem in počez. REZULTATI: 1. DIRKA: 1. Buke- falos - Vojo Maletič, KK Šentjernej 1,24.9, 2. DIRKA: 1. Foma - Jelko Orel, KK Vrhnika 1,24.8, 3. DIR- KA: 1. Romina Hill - V. Petrano- vič, KK Daruvar 1,22.6, 4. DIR- KA: Stella II - Marjan Žan, KK Ljubljana 1,23.1, 5. DIRKA: 1. Dori Lobell - Marko Slavič, K K Ljutomer 1,17.4,6. DIRKA: 1. So- ulman - Janko Makoter, KK Ljuto- mer 1,18.2, 7. DIRKA: 1. Albatros - Marko Slavič, KK Ljutomer 1,23.0, 2. Alija II - Marko Skube, KK Visokol,23.2, 3. Delon - Boštjan Plečko, KK Maribor 1,25.1,8. DIRKA: l.Ira MS-Mar- ko Slavič, KK Ljutomer 1,23.0. Tekst in foto: RADO ŠKRJANEC Zmagovalec derbija na cilju NESREČA PTUJČANKE PRI CELJU v ponedeljek, 7. avgusta po- poldne, se je na Sloveniki v Dramljah pri Celju, po krivdi nez- nanega voznika osebnega avto- mobila, ponesrečila družina iz Ptuja. Neznani voznik opla rdeče barve je prehiteval kolono vozil. Tedaj je iz mariborske smeri z osebnim avtomobilom vozil Zo- ran R., hrvaški državljan na začasnem delu v Nemčiji. Da bi se Zoran izognil čelnemu trčenju, je zapeljal skrajno desno. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom, začelo ga je zanašati v levo in trčil je v osebni avto, ki ga je nasproti vozila Katarina F. iz Ptuja. V trčenju je bila 27-letna Katarina lažje ranjena, njeni sopotniki: 9- letni Primož F. je bil hudo ranjen, 33 - letni Franc F. in 5-letni Robert F., vsi iz Ptuja, sta bila lažje ranje- na. ZANESLO GA JE NA OSTREM OVINKU V soboto ob 8.45 je vozil osebni avtomobil Jugo 45 Janez B., star 25 let s Kočic po lokalni cesti od Ptuja proti Kočicam. V Doleni ga je v ostrem ovinku zaneslo in za- peljal je čez nasprotni vozni pas in nato v jarek. Pri tem se je Janez B. težje poškodoval. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM V soboto je hrvaški državljan Tomislav K. vozil osebni avto po regionalni cesti skozi Bukovce. V blagem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zato ga je zaneslo v obcestni jarek in avto se je večkrat prevrnil, voznik pa se je huje poškodoval. POLICISTI PRIJELI STREL- CA Z VOJAŠKO PUŠKO Ptujske policiste so v ponedel- jek,7. avgusta nekaj po 23. uri ob- vestili, da se je na dvorišču stano- vanjske hiše v Zabovcih pojavil neznan moški in dvakrat ustrelil. Ko so prišli policisti, je tudi proti njim trikrat ustrelil, potem pa je pobegnil z avtomobilom. Na srečo si je eden od občanov za- pomnil registrsko številko tistega avtomobila, zato so hitro ugotovi- li, kdo je lastnik avtomobila. Pos- tavili so zasedo v bližini tiste hiše v Novi vasi pri Markovcih in čez dobri dve uri se je pojavil moški, za katerega so ugotovili, da je Mi- ran A. Policisti so opravili uradno preiskavo in našli vojaško puško M_48 kalibra 7,9 mm, za katero je lastnik trdil, da jo je pred leti kupil od neke osebe iz Haloz. Proti 30- letnemu Miranu A. so policisti po- dali predlog sodniku za prekrške. Za vsak primer pa še zbirajo po- datke o osumljencu, če morda ni zagrešil še kakih drugih kaznivih dejanj. POŽAR ZARADI UDARA STRELE Med neurjem v torek, 8. avgus- ta zvečer je ob 19.30 udarila strela v gospodarsko poslopje Marije Z. iz Skorišnjaka pri Zgornjem Le- skovcu, občina Videm pri Ptuju. Zgorelo je ostrežje in večja količina sena ter nekaj drobnega orodja. Po oceni je škode za okoli 600.000 tolarjev. NAPOTILI SO JU NAZAJ NA HRVAŠKO v torek, 8. avgusta zjutraj so po- licisti s postaje Podlehnik na ma- gistralni cesti legitimirali dva moška, za katera so ugotovili, da sta državljanja BiH in da sta ponoči skrivoma prestopila slo- vensko-hrvaško mejo. Najprej so ju privedli k sodniku za prekrške, kjer so opravili ustrezen posto- pek, potem pa so ju predali pris- tojnim organom Hrvaške. •❖ff RODILK SO - ( KSTI I ^. MO: Slavica Vidovič, Zago, jiči 13/a - Primoža; Nevenka Noti rsberg, Turški Vrh 56 ZavrC - dečka; Tanja Palčič Senešci 15, Velika Nedelja^ Scbastijana; Lidija Kunstck Žibernik 34, Roga.ška SUiti- na - Marušo; Sonja Janžeko- vič, Kolodvorska 2, Središče - Miha; Darja Hvaleč, Nji- ve rce vas 29, Kidričevo . Mavricija; Renata Kolarič, Ormoška 102, Ptuj - Kar- men; Vesna Kukovcc, Pod- gorci 89, Podgorci - Vaneso; Darja Cvilak, Mlekarniška 14, Maribor- Tjašo. POROKE: Zdenko Kodrič, Stojnci 4A"> in Darinka Ha- meršak, Muretinci 61; Dani- lo Pukšič, Biš 12 in Andrcjka Šunilak, Črmlja 3; Bogomir Fras in Olga Koser, Gibina 18; Leon Zoreč in Suzana Letonja, Volkmerjeva cesta 7, Ptuj; Zlatko Žlahtič in Karmen Panikvar, Rimska ploščad 13, Ptuj; Janko Skle- dar in Jožica Vodušek, Kočice 69; Edvard Koletnik in Simona Krepek, Gomila 4; Danijel Oman in Barbara Bagar, Slovenskogoriška cesta 6, Ptuj. UMRLI SO: Ignac Popušek, Spuhlja 33, 1946, t 4. av- gusta; Branislav Kirbiš, Brunšvik 32, 1951, t 20. julija.