List 52.
Politiški oddelek.
Konec leta.
Zopet je šlo jedno leto v zaton. Veselega za nas Slovence ni dosti prineslo. Prineslo ni sloge pri nas doma, in približalo nas ni nikakor k uresničenju narodne jed-nakopravnosti. Skoro smo koncem leta na slabšem, nego smo bili v začetku. Doživeli smo marsikake bridke prevare. Razmere so se povsem premenile. Začelo se ie neko presnavljanje strank, ki pa še ni dovršeno in se še ne ve, kaj vse prinese.
V vsem petdesetemletnem življenji se „Noviceu nikdar skoro ne spominjajo ktako čudnega položaja, nego je sedanji. V državnem zboru na Dunaji hodijo roko ob roko ljudje, o katerih bi si tega nikdo mislil ne bil. Nasprotniki in prijatelji nove šole goje že iste želje, iste nazore. Konservatizem in liberalizem postajata tako rekoč zastarela pojma, sedaj bi mnogi, ki so ju še včeraj imeli zapisani na svoji zastavi, najrajše videli, da se ta dva pojma kar pozabita, da se tako olajša skupno delovanje nekdanjih protivnikov. Le zaradi volilcev so še ti ali oni prisiljeni včasih obnoviti še svoje stare težnje, ali vidi se jim, da na njih ni, jim dosti, da se jim zde že kot nekaka ovira novemu političnemu delovanju. Vodja nemških konservativcev Ebenhoch si je tako prisvojil v verskem in gospodarskem oziru Plenerjeve nazore, da bi kmalu morali z drobnogledom preiskovati, ako hočemo še zaslediti kake razlike. Mnogi konservativci na vsa usta zagotavljajo, da se je levica vsa pre-menila, da je iz volka postala nedolžno jagnje. Kdor pa nepristranski stvari razmotrava, pa vidi, da so se veliko bolj premenili le konservativci.
Sicer pa ta prememba ni tako nova. Dolgo se je že pripravljala. V nemškem narodu je že dolgo se pojavljalo neko teženje po razdelitvi strank po narodnosti v Avstriji in plod temu teženju je bila tako imenovana nemško-narodna stranka, katera si je varstvo nemških koristij,  pravic in  predpravic zapisala na svoio zastavo.
Pa tudi pri nemških konservativcih se je že dolgo pojavljal ta specifično nemško-narodni duh. Tako je znano da so se že večkrat razcepili zaradi tega, ker mnogi niso bili za to, da bi konservativna stranka podpirala Slovane. Grof Hohenwart je pa s svojim vplivom jih zopet združil. Tudi v štajarskem deželnem zboru so večkrat nemški konservativci nasproti Slovencem kazali svoje nemško mišljenje. „Slovenski Gospodar" se je nedavno pritoževal, da nemški liberalci Slovencem ne dovolijo nobenega sedeža v deželnem odboru. Pozabil je povedati, ali je pa menda nalašč zamolčal, da v tem nemški konservativci niso nič boljši. V kmetski skupini odločujejo konservativni glasovi, kdo da pride v deželni odbor. Nemški konservativci in Slovenci so že bili dogovorili, da bodo v jedni postavodajni dobi volili Nemca v drugi pa Slovenca v kmetski skupini v deželni odbor. To je pač bilo le pravično. In tisti nam naklonjeni nemški konservativci sneli so dano besedo, da le Slovenec ni prišel v deželni odbor.
Nekateri na grofa Hohenwarta izvračajo odgovornost za sedanji politični položaj. To je pa vse le zavijanje dogodkov. Grof se je le udal toku v konservativnem klubu, ki je dolgo že težil po zvezi z liberalci, ali poprej le za to ni našel ugodne prilike. Na ta način je prišlo do nemškopoljske koalicije, katera se je baš zadnji čas popolnih s tem, da so se jej pridružili še nemški naci-jonalci. Nemški liberalni in konservativni listi s silnim veseljem pozdravljajo pristop nemških nacijonalcev vladni koaliciji, in posebno naglašajo, da sedaj imajo Nemci večino v zbornici brez Poljakov, katerim že tako rekoč dajo razumeti, da so že skoro odveč, k večjemu za volilno reformo jih bodo še potrebovali.
Kak duh veje v koaliciji, to vidimo dobro iz dunajskega „Vaterlanda", ki je v jedni poslednji številk naglasa, da so nemški naeijonalci prvi spoznali, da v koaliciji najložje dosežejo, po čemer teže, kolikor je sploh v sedanjih okoliščinah mogoče. Kakšne težnje imajo nemški naeijonalci, je pač dovolj znano in sedanja koalicija bode si prizadevala uresničiti to težnje, kolikor je le mogoče.
430
Mari   se s tem   ne   napoveduje   naravnost   germanizacija hujša, nego bi jo mogli pričakovati od čisto liberalne vlade.
Nasproti se pa snuje slovanska koalicija, v katero se združijo vse slovanske stranke. Od te koalicije je mnogo odvisno v avstrijskem državnem življenji. Da nima velicega pomena, gotovo bi jo nemški listi tako ne napadali. Po našem mnenju je pač dolžnost naših slovenskih poslancev, da se pridružijo tej koaliciji. „Slovenski Gospodar" sicer odgovarja slovenske poslance od pristopa slovanski koaliciji in nas posebno prepričuje s tem, da so nam nemški konservativci bližje nego Mladočehi, ker od poslednjih nas loči vera, in sploh straši pred Mladočehi, ki so na slabem glasu. Mi pri tem pač moramo se vprašati, katera zveza je tudi v verskem oziru boljša, tista, v kateri so Mladočehi, ali tista, v kateri imajo prvo besedo nemški liberalci, ki so sklenili sedanji mejverski šolski zakon in mnogo druge cerkvi ne baš prijazne zakone. Star pregovor pravi, povej mi, s kom se pečaš, pa ti povem, kakšen si. Kakšni so sedaj nemški konservativci tudi v verskem oziru, kaže pač najboljše to, da so se združili z nemškimi liberalci. Nemštvu na ljubo so zatajili vse svoje dosedanje politično mišljenje z versko šolo vred. Poslednja bodo morda še semtertja omenili, pa le zaradi volilcev, ki se ne morejo kar tako znebiti prejšnjih nazorov, kakor so se jih njih izvoljenci.
Zaradi tega smo mi za to, da se Slovani pridružijo slovanski koaliciji. Mi mladočeške politike ne odobravamo povsem in smo že zadnjič precej ostro grajali njene napake. Toliko pa moramo reči, da je boljša od nemško-li-beralne. Res sedaj niso v milosti v višjih krogih, ali ni tako dolgo, ko še tudi Plener ni bil v višjih krogih priljubljena oseba. Časi se menjajo. Želimo pa, da slovanska koalicija zmerno in previdno postopa, da tako pridobi za se Poljake in tiste češke veleposestnike, ki imajo še kaj slovanskega čuta. Zaradi tega pa tudi obsojamo tiste liste bodi slovenske ali druge slovanske, ki ne morejo dovolj zabavljati čez Poljake in jim očitajo, da nimajo slovanskega čuta in jim posebno zamerijo, da so glasovali za izjemne naredbe v Pragi. Izjemno stanje v Pragi ni nikakor zadeva vsega češkega naroda in je le naperjeno proti nekaterim pretirancem, katerih delovanje ni nikakor Čehom v korist. Po Gregrovem govoru se tudi ne more nobenemu toliko zameriti, če je glasoval za izjemno stanje. Poljaki vidijo v Avstriji svoje zavetišče in je le naravno, da ne odobravajo nobenih protiavstrijskih demonstracij. Zaradi tega se pa Poljakom ne more očitati, da nimajo slovanskega čuta, ker ta čut ne nasprotuje avstrijskemu domoljubju.
Slovanska koalicija dobi pravi pomen in vpliv še le, ko se jej pridružijo še Poljaki, da bodo v njej združene vse avstrijske narodnosti. V minolem letu se je storil znaten korak v preosnovi strank na narodni podlagi. Sedaj so se združila nemške stranke in bode to Nemcem gotovo v korist, želimo pa, da se v novem letu združijo vse slovanske stranke, kajti ko ti bil začetek nove boljše dobe za avstrijske Slovane.