Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2008
a Sc-:ca)
KNJIŽNICA IVANČNA GORICA
CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA

poltr.map^anaprii:
12.V5 Ivančna Gonca
iK 1 4
L -/.V e- Jisa n ¿Trt ci <yrj> /i rja
maj 2008
ALKEMIST
EUROPEAN TRANSLATION AGENCY
TEČAJU TUJIH JEZIKOV V ŠENTVIDU
prevajanje v 80 jezikov sodno overjeni prevodi priprave na maturo za angleški in nemški jezik
kemist.si
(((•080 777 777)
■v Bcr-r
i--» mm



rn«»
■M
«I

29.ma|
PRAZNIK OBČINE IVANČNA GORICA
Vabljeni

ofc :; 3C —
proint—Krocrr: Godba Stična. FS . i ^.c
ob 19.OO uri SLAVNOSTNA PRIREDITEV S PODELITVIJO PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2008
OSREDNJO SVEČANOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU
slavnostni govornik župan Občine Ivančna Gorica g. Jernej Lampret
v petek, 30. maja 2008, ob 19. uri, v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

sodelujejo učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični MePZ Zagradec
ZUPAN Jernej Lampret
::. 17. maja je že tretje leto zapored pri OŠ Stična potekal Dnevnikov šolski kros. Foto: Janez Meglen, OŠ Stična, 5. d
IZBBL^VM. t M mt&NTj^tM.
SENČILA
ia=SSS5 :	t • LAMELNE ZAVESE
J^j «PLISE ZAVESE
Tomai Oven s.p. GSM: 031/679-079
li /': ttvE$iIiaiBčBSaa Telifax: 01/7878-266
LaMaS
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d,o,o, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 0117869-040, FAX; 01/7869-045
IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks 01/7878 535 gsm: 041 757 055
|NOVO! RAZSTAVNI SALON
iBTC Ljubljana. PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01 54 76 526
l i SERVIS
UWSm

sočasni prireditve v počastitev p1aznika občine
24.5. ob 11.30. Višnja Gora: 13. Vseslovensko srečanje ljubiteljev
starodobnih vozil /Oldtimer klub Škofljica/ 24.5. ob 19.00. Jurčičeva domačija. Muljava: GISMUS 2008, koncert
treh godb /Kulturno društvo Godba Stična/ 25.5. ob 11.00. Krka: 32. kajakaški spust po reki Krki /Športno dru-
štvo Kajak kanu klub Krka/ 30.5. ob 16.00. Temenica: Dograditev krajevnega športnega igrišča /KS Temenica/
31.5.	- 1.6.. Muljava: 19. Ex-tempore 2008, odprtje razstave 1.6 ob 18.00 /Jurčičeva domačija/
1.6. ob 9.00. Grosuplje. Ivančna Gorica. Dobre polje: 8. Kolesarski maraton treh občin /Kolesarsko društvo Grosuplje, ZŠAM Ivančna Gorica, gasilska društva/ 1.6. ob 9.00. Ivančna Gorica - Dvor: 13. Zgodovinsko-rekreacijsko popotovanje po rimski cesti /Turistično društvo Ivančna Gorica, Turistično društvo Suha krajina/ 1.6. ob 13.00. Lučarjev Kal: 15. Tekmovanje v košnji /Turistično društvo Grča/
8.6. ob 20.00. Krka. Krška jama: Otvoritev 4. Festivala Krka s predstavo 5moških.com /Kulturno društvo Festival Krka/
14.6.	ob 19.00. Višnja Gora. Mestni trg: Osrednja svečanost ob 530-letnici mestnih pravic /KS Višnja Gora, društva/
15.6. ob 17.00. Muljava. Letno gledališče: Zaključno srečanje plesnih skupin /Plesna šola Guapa in kulturna društva Ambrus, Krka, Muljava in Šentvid/ 14.-19.6.. Šentvid pri Stični. Dom kulture: Dnevi kulture v Šentvidu /Kulturno društvo Vidovo/
14.6. ob 20.00: Letni koncert ŽPZ in MPZ Šentvid 17.6. ob 20.00: Gledališka predstava
Niti tat ne more pošteno krasti 19.6. ob 20.00: Folklorni večer Pelji me na ples 21.-22.6.. Šentvid pri Stični. OŠ Ferda Vesela: 39. Tabor slovenskih pevskih zborov 21.6. ob 20.00: Koncert zamejskih pevskih zborov 22.6. ob 12.00: Koncert združenih slovenskih pevskih zborov in zborov članic Evropske zveze 20.6. ob 21.00. Muljava. Letno gledališče:
Premiera gledališke predstave - Josip Jurčič: Cvet in sad. Ponovitve: 21 .,27. in 28. junija, 4. in 5. julija /Kulturno društvo Josip Jurčič Muljava/ 25.6. ob 14.00. Polževo: Praznovanje dneva državnosti /Občina Ivančna Gorica, Občina Grosuplje in društva/
ZELENA LUC ZA OBRTNO CONO IN ZAČETEK §>0G0V010V 0 LOKACIJI DOMA STAREJŠIH OliČANOV
Po skoraj treh mesecih premora so se svetniki in svetnice Občinskega sveta Ivančna Gorica sešli na svoji 13. redni seji. Na seji je bil sicer sprejet pomemben dokument vsakega proračunskega leta, to sta tako imenovani zaključni račun in premoženjska bilanca, toda na dnevnem redu je bilo več točk, ki so se na prvi pogled zdele bolj privlačne in pomembne. Svetniki in svetnice so potrdili tudi letošnje občinske nagrajence.
Kot že rečeno, so svetniki in svetnice najprej obravnavali zaključni račun in premoženjsko bilanco občine za leto 2007. Obsežno gradivo so predhodno obravnavali že posamezni občinski odbori in komisije ter seveda nadzorni odbor, tako da posebnih vprašanj na seji ni bilo. Se največ jih je zastavila Sonja Maravič, ki jo je zanimalo zlasti poslovanje KS Višnja Gora. Podžupan Dušan Strnad ji je kot odgovoril, da o transparentnosti poslovanja ne bi smelo biti dvoma, nenazadnje je tudi nadzorni obravnaval gradivo o poslovanju občine in krajevnih skupnosti. Zaključni račun za leto 2007 tako izkazuje, da je bila realizacija lanskoletnega proračuna 73-odstotna, premoženjska bilanca občine na dan 31.12.2007, ki vsebuje tudi premoženje vseh krajevnih skupnosti pa izkazuje stanje dobrih 43 milijonov evrov (vse premičnine in nepremičnine, denarna sredstva... občine in krajevnih skupnosti skupaj).
V nadaljevanju je sledila obravnava končnega predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje vodovoda Visoka cona Stična. Po zaključeni investiciji lansko jesen bo Občina na podlagi od-
Iz Jernejeve malhe
Spoštovane občanke in občani!
Josip Jurčič, naš rojak, pisatelj, publicist, novinar in nenazadnje velik rodoljub je v 37 letih življenja ustvaril toliko dobrega za slovenski narod, da lahko tisti, ki nam je bilo naklonjeno daljše življenjsko obdobje, od zavisti pordečimo. Se kako je prav, da smo se opredelili za praznik občine na njegovo plodno dejanje, uredništva pri Slovenskemu narodu, takratnem osrednjem slovenskem časopisu. Modra poteza, ni kaj, kajti pisatelja vsakdo pozna po pr\<em slovenskemu romanu in dnigih delih, ki jih še posebno Muljavčani vedno na novo odkrivamo v dramatizaciji in uprizoritvi na Letnem gledališču.
Na 29. maja je običajno lep dan, zato se prav ob vsej lepoti narave udeležimo številnih prireditev, ki kar tekmujejo med seboj, katera bo bolj spodbudila in katerih obiskovalci boste znali bolj nagraditi uspešno prireditev, ki jo vam ponujajo ljubiteljski igralci, glasbeniki, pevci, likovniki in drugi ustvarjalci. Med vsemi temi pa znamo najti tudi med obrtniki in podjetniki tiste, ki jih je gospodarska žilica usmerila k dobremu gospodaijenju s podjetjem, ki se velikokrat kaže v dobrih odnosih z delojemalci in okoljem, ki je hvaležno, če je skrb vzajemna, kjer tudi vsak donatorski denar pomaga novemu razcvetu v kraju.
Ta čas znamo izbrati tudi ljudi, ki postorijo mogoče malo več za našo občino, za naš kraj, za naš zaselek ali celo dajo prispevek za večjo prepoznavnost našega
kraja širši javnosti. Najpomembneje pa je, da ti posamezniki, kijih iz leta v leto nagrajujemo, ne povzročajo preveč nesoglasij na izbor, saj so ob dolgoletnem delu lahko storjene tudi napake, vendar so te minimalne napram velikim dosežkom, ki jih okolica zaznava. Čestitam vsem nagrajencem in jim želim še veliko uspehov v nadaljnjem delu ob ljudeh, s katerimi skupaj oblikujejo prijetno okolje in lepše življenje v skupnosti. V trenutkih presoje dobrega in manj dobrega dela se spomnimo tudi rezultatov, ki smo jih dosegli skupaj, največ z javnimi sredstvi, naj si bo pridobljenimi iz občine, države in drugih institucij, ki se povezujejo na najrazličnejših področjih dela. Tako z veseljem ugotavljamo, da smo zaključili investicije na OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični, skoraj v celoti dogradili 18 solidarnostnih stanovanj v Ivančni Gorici, dokončno dogradili primarni del vodovoda na Visoki coni Stična in izpeljali velik projekt na vodovodnem omrežju Polževske planote ter nenazadnje zaključili velika dela na štadionu nogometnega kluba Livar. Izgradili smo veliko cest na lokalnem nivoju v okrilju krajevnih skupnosti in drugih imenovanih gradbenih odborih ter zaključili velik del boljše regionalne povezanosti na cesti Ivančna Gorica-Žu-žemberk kjer se dela še nadaljujejo. Med vsemi cilji je v ospredju dograditev dveh oddelkov vzgojno-varstvenih enot v Pikapolonici v šolskem centru v Ivančni Gorici in že začetek gradnje novega vrtca
v sklopu šolskega kompleksa v Ivančni Gorici. Nadaljevala se bodo dela na obrtni coni in zazidalnih načrtih, kjer je najpomembnejši del izgradnje 120 stanovanj Stanovanjskega sklada RS. Sprejemanje prostorskih dokumentov poteka v skladu z novo zakonodajo, ki bo prinesla zagotovo odprtost do gradnje pa vendar ne v takem obsegu, kot si ljudje želimo, saj je pred spremembo namembnosti prav gotovo v ospredju življenje v kraju, ne pa denar in bogastvo. V sled novim pogojem za sobivanje v kraju pa ne smemo pozabiti na odkup in pripravo zemljišča za dom starejših občanov, socialni čut in društveno delo in vsakdanje življenje, ki, hočemo ali nočemo, nam že vremenske neprilike lahko povzročijo še večje povezovanje, humanitarnost in naša solidarnost. Zdi se, da bo življenje lepše tudi, ko bomo uredili prometno zagato ob jutranjih in popoldanskih konicah v Ivančni Gorici. Do začetka izgradnje krožnega križišča je le še nekaj administrativnih potez, veseli pa nas, da uspešno potekajo tudi pogovori za razrešitev ostalih prometnih tegob. Mučnim trenutkom pred zapornicami se bomo morda lahko izognili, če nam uspe izgraditi nadvoz na koncu bodoče zahodne obvozne ceste, ob nastajajoči obrtni coni.
Vsem občankam in občanom ob prazniku občine želim prijetne dni, ki naj se nadaljujejo v optimistično razpoloženo leto.
Vaš župan
Na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ki jo vodi predsednik Milan Jevnikar, je Občinski svet sprejel odlok o priznanjih in nagradah Občine za leto 2008. Kljub žal nepopolnemu soglasju je bil sprejet odlok o podelitvi naslednjih priznanj in nagrad: naziv častnega občana občine prejme Alojz Ljubic, Stična 111, Ivančna Gorica, za dolgoletno delovanje na družbenem in gospodarskem področju, ki so velikega pomena za razvoj in ugled občine. Zlasti grb Občine prejme mesto Višnja Gora ob 530-letnici mestnih pravic. Nagrado Josipa Jurčiča prejmejo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, za prizadevno in uspešno delo pri ohranjanju spomina na osamosvojitveno vojno; Anton Zaletelj, Stična 75, Ivančna Gorica za izjemne dosežke in dolgoletno prizadevanje na področju kulturnega delovanja; Marta Omejec, Stična 53, Ivančna Gorica za dolgoletno sodelovanje na področju ljubiteljske kulture. Plaketo Antona Tomšiča prejme Alojzija Sever, Ljubljanska cesta 18, Ivančna Gorica za izredno prizadevno in uspešno delo na humanitarnem področju.
Priznanja in nagrade se bodo podelila na proslavi ob občinskem prazniku, 30. maja v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu.
loka obračunala komunalni prispevek trenutno 35 zavezancem v višini 1000 evrov na zavezanca. S tem bo dobrih šest odstotkov celotne investicije sofinancirano s strani trenutno zavedenih uporabnikov. Podobne narave pa je tudi osnutek odloka, ki pa je namenjen območju opremljanja kanalizacije Šentvid pri Stični (obsega naselja Šentvid, Pristavlja vas, Petrušnja vas). Del kanalizacijskega omrežja na območju opremljanja je že dograjen. Glede na osnutek odloka se predvideva, da bo obračunan komunalni prispevek v višini 13,29 odstotka celotne investicije, kar pomeni v povprečju nekaj več kot 1100 evrov na zavezanca. Občina je dejansko vsem tistim uporabnikom, ki so se že tekom investicije priključili na novo kanalizacijsko omrežje, tudi že izstavila odločbo o plačilu prispevka (163 uporabnikom) povprečno v enaki višini, kot je predvidena v osnutku odloka. Vsem, ki so prispevek plačah, se jim bo to upoštevalo in po potrebi obračunalo tudi po sprejetju končnega predloga odloka. V nadaljevanju je sledila daljša razprava v okviru sprejemanja osnutka Odloka o občinskem podrobnem načrtu obrtne cone Stransko Polje Ivančna Gorica. Že ko so svetniki in svetnice obravnavali stališča do pripomb z javne razgrnitve, je bilo veliko besed namenjenih posameznim usmeritvam pri oblikovanju prve tovrstne obrtne cone v naši občini. Stališča do pripomb so bila v osnutku upoštevana, tako je med drugim sedaj natančno določeno, da morebitna asfaltna baza v coni ni dovoljena. Svetnik Igor Bon-čina pa je na tokratni seji zlasti zagovarjal stališče, da bi odlok moral prepovedovati tudi postavitev betonarne. Kakšna bo končna vsebina odloka bo znano na naslednji seji, trenutno pa teče rok za oddajo amandmajev. Zopet daljša razprava pa je sledila, ko je bila na vrsti dolgo pričakovana točka o gradnji doma starejših občanov na območju naše občine. Obravnava omenjene točke je že dalj časa »visela v zraku«, vendar jo je župan Jernej Lampret uvrstil na dnevni red šele sedaj, ko bo možno morebitno lokacijo kmalu opredeliti tudi v pripravi Občinskega prostorskega načrta. V prostorskih aktih bodo namreč določene tudi potencialne lokacije, na katerih bi bila ob interesu investitorjev možna gradnja doma. Seveda pa je treba omeniti, da so po obstoječih prostorskih aktih predvidene že tri lokacije v občini; v Ivančni Gorici v sklopu zazidalnega načrta Novi center pri cerkvi sv. Jožefa, v Stični v samostanskih
poslopjih Kašča in Nazaret in v Am-brusu na zemljišču KS v bližini podružnične šole.
Pri pripravi Občinskega prostorskega načrta pa je prišlo tudi nekaj pobud lastnikov zemljišč, ki predlagajo spremembo namembnosti zaradi možnosti gradnje doma starejših občanov. Med njimi je tudi v javnosti že omenjena in kot se zdi najbolj verjetna lokacija na zemljišču KZ Stična v Šentvidu pri Stični na tako imenovanem Travniku (v neposredni bližini doma upokojencev). Poleg tega predloga sta še dva zasebna pobudnika, v bližini Leskov-ca nad Višnjo Goro in nad naseljem Gorenja vas.
Kot že rečeno, je ravno pobuda za lokacijo v Šentvidu največkrat na površju in v ta namen je KZ Stična že pred časom Občini posredovala ponudbo za odkup zemljišča. Kakorkoli že, sklep na seji je bil, da se župan udeleži ene izmed naslednjih sej UO KZ Stična, na kateri naj bi stekel pogovor o možnostih in pogojih odkupa omenjenega zemljišča.
NA SEJI ŠE...
Svetniki in svetnice so na seji sprejeli tudi program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Ivančna Gorica. V skladu s spremembami v zakonu o šolstvu so bili potrebni nekateri popravki odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na področju osnovnega šolstva v naši občini, in enako tudi odloka o ustanovitvi javno vzgojno-izobraže-valnega zavoda Glasbene šole Grosuplje. Svetniki in svetnice so imeli na mizah tudi osnutek novega odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Vrtec Ivančna Gorica. V letih po ustanovitvi Vrtca Ivančna Gorica je prišlo do marsikaterih sprememb v praksi dela in delovanju vrtca in so tako določene spremembe odloka povsem nujne in logične, poleg tega pa je treba odlok uskladiti s spremenjeno zakonodajo. Med drugim je predlagana tudi sprememba krajše oblike imena vrtca, saj naj bi kratico VVZ vrtec Ivančna Gorica nadomestili z novo obliko Vrtec Ivančna Gorica. Z novozgrajenim vrtcem pa se predvideva samo sprememba številke v naslovu vrtca.
Občinski svet je sprejel tudi predlog sklepa o soglasju k ceni socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo v naši občini izvaja dom starejših občanov Grosuplje. Usklajevanje cene je predvideno vsako leto.
Matej Steh
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 781 21 31, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Matej Šteh, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Lojze Grčman, Simon Bregar (šport), Milena Vrho-vec (kmetijstvo), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu.
2
Ivančna Gorica, maj 2008


Slovensko predsedstvo EU 2008
SPOMINJALI SE GA BOMO KOT PEVSKEGA PRAZNIKA ZDRUŽENE EVROPE
Sodelovanje na Taboru potrdilo več kot 75 držav, slavnostni govornik bo predsedujoči Svetu EU Janez Janša
rrrrrrrrrrrrrrr
»i
in
Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo letos že 39. gostil naše domače in zamejske pevce, to pot pa bodo prvič prisostvovali tudi pevci iz združene Evrope, iz držav članic Evropske unije. Veselo bo, ko bo zadonela slovenska pesem s pridihom mednarodnega povezovanja, s spodbujanjem vseh pevcev v mislih, da je lahko pesem tista, ki odpira meje in nas povezuje v najširšem nagovoru našega medkulturnega dialoga.
Naj povem, da so kulturna ministrstva v Evropski uniji z veseljem prisluhnila projektu, kakor tudi naše ministrstvo za kulturo, ki se je že pred letom opredelilo, da bo to največji dogodek v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, kar ga zmore kultura na ljubiteljski dejavnosti. Brez bojazni lahko zatrdimo.
da bo ta ljudska pesem kljub letos drugače izbranemu programu še bolj sporočilna, vedra in v celoti kulturno osmišljena, naša šentviška in slovenska.
Organizacijske priprave so povsem pogojene na naše slovenske pevce, v tesni navezanosti na vsako domovino, od koder prihajajo na letošnji Tabor tuji zbori, tako da se bo vsak izmed tujih pevcev počutil domače in prijazno. Našega velikega pevskega praznika se bodo udeležili zbori iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške,. Španije. Seveda bodo tudi letos na predvečer tabora nastopili zbori iz zamejstva, ki se jim bodo pridružili še rojaki iz Argentine. Program je bil v celoti že izdelan v mesecu novembru preteklega leta, pod budnim očesom Igorja Švare in Staneta Pečka, ki je z izborom in režisersko natančnostjo dobil potrditev pri vseh članih komisije za program Tabora. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z direktorjem Igorjem Teršaijem in strokovno sodelavko
Mihaelo Jagodic vnaša na vse izpostave Javnega sklada po Sloveniji pomembnost te prireditve, da posamezni zbori odgovorno in strokovno pristopajo k učenju pesmi, ki jih potrjujejo iz leta v leto večje izkušnje. Tudi tuji zbori so dobili gradivo za tiste slovenske pesmi, ki jih bodo prepevali skupaj s slovenskimi zbori.
Propagandna komisija želi v tem letu še dodatno informirati slovensko in evropsko javnost, da smo narod pevcev, narod, ki spoštuje svojo tradicijo in kulturno bogastvo, ki se ne zaključuje na domačem pragu, temveč išče vse povezovalne elemente s kulturnimi narodi tega sveta. In to je Šentvid. Vsak krajan tega majhnega kraja bo s ponosom dodal organizacijskim in tehničnim pripravam svoj delež tako, da bo tako kot že tolikokrat do sedaj tudi 22. junija letos ta dolenjski kraj za ta dan osrednja kulturna prestolnica predsedujoče države EU. Vsekakor tudi enkratna promocijska priložnost.
Vsi. ki dajemo celoletne in desetletne prispevke k našemu Taboru, lahko optimistično pričakujemo uspelo prireditev, ki jo bodo še dodatno za-
znamovali visoki obiski iz političnega in kulturnega življenja Slovenije in Evrope. Pevce bo nagovoril predsednik Vlade RS Janez Janša in še nekateri drugi pomembni organizatorji in kulturni delavci s področja ljubiteljske dejavnosti, ki bodo v tem času v Ljubljani prisostvovali mednarodnemu srečanju strokovnjakov s področja ljubiteljske kulturne dejavnost. Spet bo šolski prostor napolnjen s pesmijo, delavci šole pa bodo k temu pripomogli s svojimi organizacijskimi in izvedbenimi sposobnostmi po ustaljeni praksi. Preveč bi bilo, da bi naštevali posameznike, ki izhajajo iz najrazličnejših društev in organizacij, ki dajejo prispevek k celostni podobi te masovne vseslovenske prireditve. Marsikateri cvetlični lonček bo dal vedeti, da tu deluje turistično društvo, gasilec bo urejal skupaj s člani ZŠAM promet in nadziral vsovrstno varnost, domači pevci pa bodo v svoje okrilje spet sprejeli številne prijatelje iz drugih pevskih društev pri nas. Še sveti Vid, ki bo praznoval ravno v tem času, bo svojo gostoljubnost izkazal ljudem, ki bodo to nedeljo prišli v Šentvid.
Evropsko leto 2008 medkulturnega dialoga
Torej vsak izmed prebivalcev Šentvida in okolice, od šoloobveznega do upokojenca, lahko da svoj prispevek; prvi pa bo prireditev sprejel kot nekaj novega in veličastnega in drugi kot spomin na primerljivost na vseh 38 dosedanjih Taborih. Vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, pevce in ostale obiskovalce, ki jih pesem in sam Tabor navdušujeta, da se udeležite koncerta zamejskih pevskih zborov v soboto, 21. junija, ob 20. uri in koncerta združenih zborov v nedeljo, 22. junija, od 12. ure, saj bomo le tako združeni ob pesmi potrdili našo kulturno zavest, pripadnost in spoštovanje do vseh aktivnosti in nenazadnje do naših pevcev in slovenske pesmi.
Predsednik UO Tabora Jernej Lampret
V	naše uredništvo se obračate dragi bralci in bralke, občani in občanke z najrazličnejšimi vprašanji in komentarji.
V	uredništvu smo se odločili da poizkusimo oblikovati novo rubriko imenovano Bralci pišejo, v kateri, bi torej našli svoje mesto številni, ki želite na tak ali drugačen način izraziti svoje mnenje ali poiskati odgovore na vprašanja, ki se vam pojavljajo. Seveda je prav, da se za tovrstno sodelovanje postavijo določena pravila, ki bodo pripomogla h kvalitetnemu in učinkovitemu delovanju rubrike:
•	Uredništvo bo sprejemalo in obravnavalo le prispevke, ki ne bodo daljši od ene tipkane strani (velikost črk 11, razmik vrstici,5).
•	V kolikor želi avtor objaviti tudi fotografijo, mora biti obseg besedila primerno zmanjšan.
•	Uredništvo si pridržuje pravico, da tekstov žaljivih do posameznikov ali skupin posameznikov oz. društev in drugih organizacij, ne objavi.
•	Uredništvo si pridržuje pravico, da tekstov, ki se ne nanašajo na obravnavo širše tematike pač pa le zasebne odnose, ne objavi.
•	Vsak prispevek mora biti podpisan s polnim imenom, na uredništvo pa morata biti posredovana tudi naslov in telefonska številka pošiljatelja.
•	Besedila naj bodo posredovana v pisni obliki na naslov uredništva Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica ali po elektronski pošti urednistvo@klasje.net
Za primer prispevka, ki spada v našo novo rubriko je pripravil član našega uredništva Simon Bregar nekaj vprašanj vezanih na ekološko problematiko v naši občini. Do izdaje naslednje številke Klasja, bomo poizkusili najti odgovore od pristojnih služb.
Kot občan in redni bralec Klasja me zanimajo odgovori na moja vprašanja (od za to ustreznih služb), ki se tičejo varstva okolja, za katerega (kot lahko vidimo in čutimo vsi) bo treba v bodoče storiti veliko več kot dosedaj. Ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov: ali se bodo po vaseh, kjer jih še ni, postavili dodatno in kdaj? (Zdi se mi zelo smiselno, kajti tam, kjer jih ni, se vse prevečkrat dogaja, da vse roma v isti kontejner za t. i. mešane komunalne odpadke?)
Zabojniki za izvajanje individualnega odvoza komunalnih odpadkov: Po nekaterih vaseh oz. naseljih v naši občini je takšen odvoz že organiziran. Kdaj bo namestitev zabojnikov in odvoz urejen še po ostalih naseljih v občini?
Odlaganje oz. ravnanje s t. i. strupenimi oz. okolju škodljivimi embalažami:
a)	kako je pri nas urejeno, če je sploh, odlaganje oz. vračanje embalaž od strupenih škropiv?
b)	PVC-folij odsilažnih bal?
c)	kako je urejeno ravnanje s praznimi vrečami cementa ipd. (ki se jih tudi ne sme sežigati, ker vsebujejo zelo škodljivo folijo) ?
Kontejnerji za mešane komunalne odpadke: Vse prevečkrat opažam, da so v teh kontejneijih stvari, ki vanje prav gotovo ne sodijo - les, zemlja, kamni, rože, trava, pepel itd. in stvari, ki sodijo v kontejnerje za ločeno zbiranje. Zdi se mi zelo smiselno, da bi komunalci na te kontejnerje tako kot na tiste v ekoloških otokih nalepili nalepke, kjer bi pisalo, kaj sodi vanje in kaj ne. Ali kdo kaj razmišlja o tem?
Odvažanje kosovnih komunalnih odpadkov: Pred časom smo dobili na dom obvestila o drugačnem in tudi bolj »strogem« režimu odvažanja kosovnih odpadkov. Odpadni, električna in elektronska, opremi ne sodita mednje. Te lahko oddamo v Spaji dolini ali prodajalcu opreme ah v »zbiralnico«?! Moje mnenje: če te stvari ne bodo bolje urejene (zbiralnice - sam ne poznam nobene - naj bodo ljudem blizu), bomo zopet imeli razstavne salone pralnih strojev, štedilnikov, računalnikov, hladilnikov ipd. v naših bližnjih gozdičkih. Tudi to, da se kosovni odpadki odvažajo individualno, se mi ne zdi prav ekonomično in okolju prijazno početje ali pa se mogoče motim?
Simon Bregar
POTOVANJE MLADOLETNIH OSEB BREZ SPREMSTVA ZAKONITEGA ZASTOPNIKA NA HRVAŠKO
V Republiki Hrvaški od 1. januarja 2008 velja nov Zakon o tujcih, ki v 8. členu določa, da morajo imeti mladoletni tujci, ki vstopajo ali izstopajo iz Republike Hrvaške brez spremstva zakonitega zastopnika, overjeno soglasje zakonitega zastopnika.
Da bi slovenskim državljanom olajšali postopek pridobitve soglasja za prehod meje, je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pripravilo besedilo soglasja ter ga po diplomatski poti posredovalo pristojnim institucijam Republike Hrvaške, ki so besedilo potrdile.
Tako lahko zakoniti zastopnik izpolni pripravljeno soglasje, napisano v treh jezikih ter overi svoj podpis na upravni enoti ali pri notarju.
Če se zakoniti zastopnik odloči za uporabo tega usklajenega teksta, ki je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, prevod in overitev sodnega tolmača nista potrebna. Za tolmačenje zakonodaje Republike Hrvaške so pristojne hrvaške institucije, zato predlagamo, da se za vsa pojasnila glede Zakona o tujcih in Pravilnika o potnih listinah za tujce, vizumih in načinu ravnanja do tujcev zainteresirani obrnejo neposredno na veleposlaništvo Republike Hrvaške v Ljubljani.
UE Grosuplje Nevenka Goreč, univ. dipl prav.
načelnica
AVTO
SERVIS VLEKA
MARJAN KLEMENCIC S.R. ŠENTVID PRI STIČNI
avtokleparstvo
UGODNE CENE	avtoličarstvo
avtomehanika
PNEVMATIK	vulkanizerstvo
„ ~	avtooptika
IN PLATIŠČ! avtovleka nori-stop
Gsm: 041/785 333
http://www.avto-kIemencic.si
Ivančna Gorica, maj 2008
3
eu magazin
EU brez napredka pri pesticidih in v iskanju odgovorov na visoke cene hrane
Kmetijski ministri EU niso dosegli političnega dogovora o novi uredbi o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, torej o uredbi o pesticidih. V razpravi o vse višjih cenah hrane pa so se strinjali, da bo treba pomagati najbolj revnim državam, pa tudi, da krivde ne gre pripisati skupni kmetijski politiki EU. Evropska komisarka za zdravje Andrula Vasiliu je pohvalila prizadevanja predsedstva in držav pri iskanju kompromisa, opozorila pa je predvsem na dve zadevi, kjer bo težko sprejela kompromis. Najprej gre za pravno podlago uredbe, kot drugo pa za kriterije za dajanje nekaterih zelo nevarnih snovi v promet - torej snovi, ki ogrožajo človeško zdravje. Nova uredba o pesticidih naj bi nadomestila staro direktivo iz leta 1991. Predlog uredbe med drugim predvideva vzajemno priznavanje registracij med državami, ki spadajo v isto območje, vendar pa bi lahko pod določenimi pogoji država v istem območju tudi zavrnila registracijo, ki je bila odobrena v neki drugi državi na istem območju.
V Sloveniji izjemno zmanjšanje zaseženih ponaredkov
Slovenske oblasti so lani zasegle 22 milijonov manj ponarejenih izdelkov, namenjenih na trg Evropske unije, kot leto prej, kaže statistika Evropske komisije. Leta 2006 je bila Slovenija z 22,4 milijona zaseženih ponaredkov v samem vrhu v EU, lani se je številka zmanjšala na 280.630. V komisiji to pojasnjujejo z velikim upadom zaseženih cigaret. Slovenija je bila leta 2006 v samem vrhu po zaseženih ponaredkih, predvsem zaradi cigaret, so danes pojasnili v Evropski komisiji ob predstavitvi statistike zaseženih predmetov v letu 2007. Lani je bilo zaseženih precej manj cigaret kot leto prej, kar pojasnjuje ogromno razliko v zaseženih ponaredkih v primeru Slovenije, so razložili. Na sploh je bilo lani v celotni EU zaseženih za 63 odstotkov manj cigaret kot leto prej, čeprav so cigarete še vedno najpogosteje zaseženo ponarejeno blago, kaže statistika. Cigarete namreč predstavljajo 34,35 odstotka vseh zabeleženih zaseženih ponaredkov. Veliko ponarejenih cigaret seveda ni zabeleženih, so opozorili v Bruslju. Na drugem mestu po številu zaseženih ponaredkov so z 22,49-odstotnim deležem oblačila, najbolj pa se je lani v primerjavi z letom 2006 povečal delež ponarejene kozmetike in drugih izdelkov za osebno nego - za 264 odstotkov. Na trg EU je bilo lani namenjenih več kot šest milijonov ponarejenih izdelkov za kozmetiko in osebno nego, največ iz Gruzije in Turčije.
Vrh EU-ZDA 10. junija na Brdu pri Kranju
Vrhunsko srečanje Evropske unije in ZDA, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik George Bush v spremstvu državne sekretarke Condoleezze Rice, bo 10. junija na Brdu pri Kranju. Za ameriškega predsednika Busha bo to že drugi obisk Slovenije oz. Brda, saj seje tam leta 2001 prvič sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Vrhunska srečanja EU in ZDA običajno potekajo enkrat letno, izmenično v EU in ZDA, zadnje je bilo lani spomladi v Washingtonu. Na vrhu z ZDA bodo na čelu evropske delegacije predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in visoki zunanjepolitični predstavnik Javier Šolana, ameriško pa naj bi vodil predsednik Bush.
Pogovori na srečanju se bodo po napovedih vrteli okoli regionalnih in političnih vprašanj, globalne varnosti, sodobnih globalnih izzivov in vprašanj bilateralnega transatlantskega partnerstva.	(ffm)
@®0P©BM20ÏÏW® o OTTMJGÏ1
sončno energijo hočejo v vsako slovensko občino
Ob koncu letošnjega sejemskega trojčka Energetika, Terotech-Vzdr-ževanje ter Varjenje in Rezanje, ki je potekal v Celju, je podjetje Hidria predstavilo projekt Sončna energija v vsako slovensko občino, ki ga bodo začeli prihodnji mesec, v njem pa si bodo prizadevali, da bi Slovenija postala ena vodilnih evropskih držav
na področju učinkovite rabe sončne energije. Pogumne načrte so podkrepili z izračuni, da bi povprečna stanovanjska hiša z vgradnjo termo-solarnega sistema lahko pokrila 70 odstotkov potreb po sanitarni vodi in 30 odstotkov toplotnih potreb, s čimer bi na leto lahko prihranili skoraj 400 litrov lahkega kurilnega olja.
Če bi se v vsaki slovenski občini za termosolarno ogrevanje odločil vsaj en graditelj hiše, bi letni izpust ogljikovega dioksida v naši državi zmanjšali za dobrih 110 ton. Podjetje bo prvemu naložbeniku v vsaki občini sofinanciralo četrtino naložbe.
Franc Fritz Murgelj
student roadster se
na ogled postavi
V Kongresnem centru Mons se je javnosti predstavili Študent Rodster, avtomobil, ki je več let nastajal na fakulteti za strojništvo v Ljubljani in je plod univerzitetnega znanja in industrijskih izkušenj. Prav spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti med mladimi ter povezovanje univerzitetnega znanja s tistim v industriji je ena od pomembnejših strateških usmeritev tako Univerze v Ljubljani kot slovenskega gospodarstva, med drugim tudi s podjetjem Akrapovič.
Sponzorji projekta Student Roadster. Študentje višjih letnikov fakultete za strojništvo v Ljubljani so ob podpori priznanih slovenskih podjetij na področju avtomobilske industrije, kot so Peugeot Slovenije, Cimos, d. d., Hella Lux Slovenija, d. o. o., podjetje Akrapovič, d. d., in drugi v minulih sedmih letih razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe vozila Peugeot 406 v različico Roadster. »V seminarjih, projektnih nalogah, diplomskih seminarjih in diplomah so dokazali, da obvladajo sodobno raziskovalno razvojno tehnologijo in opremo, številni so po diplomi začeli profesionalno pot v praksi s konkretnim in aktualnim inženirskim znanjem,«
je dejal mentor projekta in predstojnik katedre za strojne elemente in razvojna vrednotenja na fakulteti za strojništvo v Ljubljani prof. dr. Matija Fajdiga. Projekt Student Roadster so opazili tudi v FISITI, svetovnem združenju na področju avtomobilske industrije, ki je projekt Sudent Roadster izbral v nabor petih projektov odličnosti, ki bodo predstavljeni na svetovnem kongresu FISITA 2008 v Münchnu. Uroš Rosa, projektni vodja, je bil izbran tudi za Ime tedna na Radio Slovenija, Valu 202 www.stu-dentroadster.com.
Franc Fritz Murgelj
letna konferenca članic in članov 00 sds ivančna gorica
V petek, 11. aprila, je v prostorih gostišča Mini v Ivančni Gorici potekala redna letna konferenca članic in članov občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica. Udeležba je bila izredno dobra, saj se je je udeležilo okoli sto članic in članov. Udeleženci so obravnavali poročilo o delovanju občinskega odbora SDS in njegovega podmladka SDM za leto 2007 ter poročilo nadzorne komisije in pa finančno poročilo. Sprejeli pa so tudi program dela občinskega odbora SDS Ivančna Gorica za leto 2008.
Predsednik OO SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad je v poročilu o delovanju odbora v letu 2007 poleg številnih družbenopolitičnih aktivnosti članov odbora, ki so prispevali k reševanju problemov in kvalitetnejšemu bivanju vseh občanov občine Ivančna Gorica, posebej omenil tudi družabne aktivnosti, ki so jih člani
pripravili skupaj z svojim podmladkom. Tako je bila že tradicionalno zamenjana zastava na Starem gradu nad Višnjo Goro v dneh pred Jurčičevim pohodom, sodelovalo se je pri organizaciji prireditve ob dnevu državnosti na Polževem, organiziral se je županov turnir v ulični košarki, ki se ga je udeležilo več kot 200 športni-
kov, nadaljevala se je redna tedenska rekreacija v košarki, številni člani pa so se udeležili tudi zimskih in letnih športnih iger SDS. Še posebej pa je omenil zelo uspeli vzpon članov odbora ter simpatizerjev na Triglav, ki je potekal pod vodstvom članov Gor-niškega kluba Limberk. Članicam in članom je bilo še posebej v čast, da je bil gost na konferenci predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati, ki je govoril o aktualnih političnih razmerah v državi in načrtih za prihodnost. Podelila pa so se tudi priznanja OO SDS Ivančna Gorica za prizadevno delo najzaslužnejšim članom ter privržencem. Bronasto nagrado so prejeli zakonca Irena in Milan Goršič ter Marjan Globokar. Plaketo OO SDS Ivančna Gorica pa je prejela družina Stopar.
REFERENDUM 0 POKRAJINAH
Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetletja. Vse dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to se doslej še ni zgodilo.
Slovenska demokratska stranka
Slovenian Democratic Party
Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo pokrajin. Če bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34 let, Zasavje čez 31 let, celjsko območje pa čez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, česar si niti ne želimo, je jasno, da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, da se je število delovnih mest med leti 2000 in 2006 zmanjšalo v pomurski statistični regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju in še kje. Zato pa je v Ljubljani število delovnih mest naraslo za 25.954. To so le nekateri razlogi za ustanovitev pokrajin. Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije spremenila ustavo. To je pomenilo začetek postopka priprave več zakonskih besedil, ki bodo omogočila ustanovitev pokrajin. Glede na soglasje vseh strank v državnem zboru, razen SNS, da bomo pripravili predlog ustanovitve 14 pokrajin v začetku aprila 2007, je vlada take zakone tudi pripravila. Zakoni ne predvidevajo novih davkov, predvi-
devajo pa prenos nalog, ljudi in okoli 1.300.000.000 evrov z državne ravni na pokrajine. Toda februarja letos je opozicija ključni zakon zavrnila. Po sedanjem predlogu vlade se bodo ljudje odločali za 13 pokrajin, vsak o svoji pokrajini. To je pošteno do ljudi. Če se ljudje na kakem območju ne bodo odločili za pokrajino, bo tisto območje priključeno sosednji pokrajini. Očitki opozicije, da gre za zapravljanje denarja in predvolil-no kampanjo vladajočih strank, niso resni. Ne glede na to, da bo tudi ta referendum posvetovalne narave in za poslance v državnem zboru ne bo obvezujoč in ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem ali naslednjem mandatu, je jasno, da bo sedanji ali prihodnji predsednik vlade na mizo dobil »naročilo ljudi«. Tega pa ne bo mogoče kar tako prezreti. V SDS vemo, da ga bomo izpolnili po volji ljudi.
OO SDS Ivančna Gorica
4
Ivančna Gorica, maj 2008
©dsddídq
poročilo o kakovosti pitne vode v občini ivancna gorica v letu 2007
Javno komunalno podjetje Grosuplje, d. o. o., izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju občine Ivančna Gorica na vodooskrbnih sistemih Stična, Glo-bočec, Metnaj in Debeli hrib. Skupna dnevna količina distribui-rane pitne vode na območju občine Ivančna Gorica znaša okoli 3500 m3. S pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja se oskrbuje 12.988 prebivalcev. Za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode se voda pred distribucijo ustrezno pripravi
- razkuži. Razkuževanje pitne vode na vodovodnih sistemih se izvaja s kloriranjem, predvsem iz preventivnih razlogov zaradi preprečevanja morebitnih hidričnih epidemij. Cevi javnih vodovodov od zajetja do potrošnika so dolge in obstaja možnost, da se v sicer neoporečni vodi razvijejo škodljivi mikroorganizmi, zato je za uničevanje teh v vodovodnem omrežju treba vodo klorirati. Klo-riranje pitne vode se izvaja na sistemih Stična, Globočec in Metnaj. Na vodovodnem sistemu Debeli hrib se kloriranje pitne vode ne izvaja.
V letu 2007 je bilo v okviru notranjega nadzora na zajetjih in omrežjih odvzeto skupaj 117 vzorcev, od tega
79 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 38 vzorcev za fizikalno-kemij-ske preiskave pitne vode.
Tabela 2: MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE VZORCEV PITNE VODE - NOTRANJI NADZOR- 2007
IME SISTEMA ZA OSKRBO S PITNO VODO-vodovoda	IME OSKRBOVALNEGA OBMOČJA	MIKROBIOLOŠKA PREIZKUŠANJA						DEZINFEKCIJA		DRUGA PRIPRAVA VODE	
		ŠTEV. VZORCEV		ŠTEV. NESKLADNIH VZORCEV		ŠTEVILO VZORCEV ZE. COLI					
		REDNA	OBČASNA	REDNA	OBČASNA	REDNA	OBČASNA	DA	NE	DA	NE
STIČNA	STIČNA	32	2	1	0	0	0	kloriranje			ne
GLOBOČEC	GLOBOČEC	22	2	1	0	0	0	kloriranje			-
METNAJ	METNAJ	11	0	2	0	0	0	kloriranje			ne
DEBELI HRIB	DEBELI HRIB	10	0	5	0	0	0		ne		ne
Tabela 3: FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE VZORCEV PITNE VODE - NOTRANJI NADZOR - 2007
Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec javne službe in upravljavec javnih vodovodnih sistemov izvaja notranji nadzor. Notranji nadzor se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. L. RS, št. 19/04,35/04, 26/06 in 92/06) na osnovi sistema HACCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, fizikalno-kemijskih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi.
Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju Občine Ivančna Gorica, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskavah pitne vode. Poročila so javne listine in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema.
IME SISTEMA	IME OSKRBO-		KEMIJSKA PREIZKUŠANJA			
ZA OSKRBO S	VALNEGA					
PITNO VODO	OBMOČJA	ŠTEVILO VZORCEV		ŠTEVILO		NESKLADNI
vodovoda				NESKLADNIH		PO PRILOGI
				VZORCEV		B,C
		REDNA	OBČASNA	REDNA	OBČASNA	PARAMETER*
STIČNA	STIČNA	13	2	0	0	0
GLOBOČEC	GLOBOČEC	15	1	0	0	0
METNAJ	METNAJ	4	1	0	0	0
DEBELI HRIB	DEBELI HRIB	2	0	0	0	0
nje motnosti pitne vode, vendar bo v prihodnosti treba izvesti še veliko investicijskih in vzdrževalnih del. Tu gre predvsem za zajetja na sistemu Stična. Ravno sedaj se vgrajujejo aktivni sistemi za avtomatsko prekinitev uporabe čezmerno motne vode in vključitev ustreznih vodnih virov. Tudi v prihodnje bo Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj z Občino Ivančna Gorica nadaljevalo dela za izboljševanje kakovosti pitne vode in zagotavljanje ustreznosti oskrbe.
Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje sodelovanje vseh vas, spoštovanih občani, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je treba v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih (kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija) kot tudi območjih (urbaniziranih in kmetijskih).
Pripravil:
Matija Kastelic, vodja sektoija za varstvo okolja
Direktor: Tomaž Rigler
Stanje kakovosti pitne vode je zadovoljivo, saj analize že nekaj let kažejo ustaljen nivo mikrobiološke in kemijske onesnaženosti. Veliko dela v letu 2007 je bilo vloženega v odstranjeva-
Tabela 1: PREGLED ŠTEVILA PREBIVALCEV, ŠTEVILA PRIKLJUČKOV IN PORABE PITNE VODE PO SISTEMIH ZA LETO 2007
SISTEM	STIČNA	GLOBOCEC	METNAJ	RAD ANJA VAS	SKUPAJ
Število prebivalcev	11.171	999	423	395	12.988
Število priključkov	3532	285	162	158	4137
Poraba pitne vode v m3 v letu 2007	635.932	*	17.428	7007	660.367
Poraba pitne vode v m3 v letu 2007 - gospodinjstvo	499.418	*	17.428	7007	523.853
Število preb. /priključek	3,2	3,5	2,6	2,5	3,1
Poraba vode v m3/prebivalca/mesec	3,7	3,7	3,4	1,5	3,4
: Poraba pitne vode v sistemu Globočec je združena s porabo v sistemu Stična.
ivancno smo spet malo polepšali
V dneh pred prvomajskimi prazniki smo v Ivančni Gorici izpeljali tradicionalno čistilno akcijo. Poleg Turističnega društva Ivančna Gorica, ki je prejšnja leta bolj ali manj osamljeno opravilo to pre-potrebno delo, je bilo letos v akciji več krajevnih dejavnikov: Krajevna skupnost Ivančna Gorica, regijsko društvo za varovanje okolja - RDEG, lovci, gasilci in posamezni ljubitelji naravnega oko-lja.
Izpred hujskega gasilskega doma, kjer je bilo zbirališče, sta na teren krenili dve skupini: z nabiralnimi vrečami opremljeni udeleženci akcije so šli očiščevat ivanško »mesto«; v tej skupini je prevladoval lepši spol. »Grši« spol, opremljen
Suhi most. Mehanizirani čistilci so v gozdovih nad Stransko vasjo in drugod nabrali ne\>erjetno veliko odpadkov. Večjo kosovno robo je brezplačno odvažalo prevozniško podjetje Lekan iz Ivanine Gorice, za kar mu gre posebna zahvala. Pohvalo si zaslužijo tudi vozniki traktoijev.
Ena izmed skupin, kije ročno pobirala odpadke po občinskem središču, seje ponosno postavila pred svojo bero. Nekaj nabranega materiala pa je že prej pristalo v ustreznih zabojnikih na ekoloških otokih.
s traktorji in drugimi pripomočki, pa je reševal naravo predvsem na severnem pobočju polževskega pogorja. Posamezniki iz Črnelega, Mleščevega, Gorenje vasi in drugih selišč na tem koncu, pa so nekaj očiščevalnega dela opravili na svojem območju.
Po končani akciji smo se spet zbrali na Hudem in se okrepčali po napornem delu. Ko smo se vračali, se nam je zdelo, kot da narava šepeta: »Hvala, ljudje božji, hvala; spet pridite, ko bo potreba, potreba je pa vedno. In še drugim me priporočite, če se sami ne spomnijo.« »Bomo,« smo obljubljali v mislih, »bomo, samo ne vemo, če bo kaj 'nuca-lo'«.
LS
IVANCNA GORICA - LEPA IN UREJENA
Turistično društvo Ivančna Gorica je že četrto leto (so)organiziralo čistilno akcijo naselja Ivančna Gorica. Že nekaj dni pred letošnjo akcijo smo opazili, da je Ivančna Gorica bolj čista in urejena, kot je bila doslej. Posebej poudarimo okolico šole in sam center kraja z bloki. Ko pa smo se zapodili v jarke, ob železniške tire, parkirišče ob železniški postaji, okolico trgovin, obvoznico in še kam, pa je bila slika že drugačna. Nabrali smo za pol zabojnika smeti, steklenice pa smo vrgli tja, kamor spadajo.
Odkrili pa smo tudi dva izjemno zanemarjena prostora. To je stara »Frantarjeva« hiša na Cesti II. grupe odredov, kjer je poleg velikega kupa smeti še poseljena hiša z dvomljivo varnostjo in (ne)legalnimi stanovalci. Drugo presenečenje pa nas je čakalo ob parkirišču na železniški postaji, oz. na drugi strani pri bivšem »Zamančku«. Nizek prizidek je poln komunalnih odpadkov, ki so pravo leglo za nadležne živali in bolezni. Ob Ljubljanski cesti sta pri dveh hišnih številkah že vrsto let neurejeni in zanemarjeni okolici. To je zemljišče nasproti Livarja in na Studencu na križišču z Ulico dolenjskega odreda. Na žalost tudi pri Kulturnem domu ni nič boljše. Ker vsako leto kandidiramo za lep in urejen kraj v akciji Slovenija lepa in gostoljubna, vas vse krajane prosimo, da nam pomagate pri naših prizadevanjih. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za prijetno druženje ob koncu akcije. Golaž, pijača, prijazne besede, dobro opravljeno delo in še kaj pa nam bo vodilo, da se tovrstnih akcij udeležimo še večkrat.
Zapisala tajnica TD: Ema G.
KS Ivančna Gorica je kot organizator splošne čistilne akcije z udeležbo krajanov kar zadovoljna, mogoče malo manj z društvi, ki delujejo v naši krajevni skupnosti. Ob tej priložnosti bi se za sodelovanje zahvalil vsem udeležencem, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, še posebej pa gasilcem PGD Malo Hudo. TD Ivančna Gorica, članom RDEG Ivančna Gorica ter lovcem LD Ivančna Gorica, ki so postregli s pijačo in okusnim lovskim golažem.
Ker so bili štirje veliki zabojniki polni, nabranih odpadkov pa je bilo še ogromno, smo na pomoč poklicali podjetje Lekan transport iz Ivančne Gorice, ki se je z veseljem odzvalo in odpeljalo na deponijo v Spajo dolino še štiri tone odpadkov. Počistili smo velik obseg gozdov, vendar če bo ozaveščenost ljudi tako slaba - naslednji dan so namreč na očiščenem prostoru že ležale avtomobilske gume -, ne bomo imeli nikoli čiste okolice.
za KS Ivančna Gorica Anton Kralj
Ivančna Gorica, maj 2008
S

kaj ima skupnega seiiganje pvc-folije z ekološkim kmetovanjem?!
Zadnje čase nam različne institucije in posamezniki v medijah posredujejo vrsto informacij o nujnosti bolj prijaznega ravnanja z naravo in okoljem. Tudi v občinskem časopisu Klasje je kar lepo število prispevkov, ki so naravovarstveno usmerjeni. Nedvomno je tako prav in najbrž niti ni treba razlagati, zakaj. Prav zato je žalostno, da nekateri v svoji silni želji, da bi opozorili na okoljevarstvene probleme, ki se dogajajo v naši občini pa tudi drugod brez potrebe »očrnijo« ravno tiste, ki se zelo trudimo za čisto okolje.
Naš namen ni kritizirati avtorja/-ico za nas zelo žaljivega članka, ki se je pojavil v prejšnji številki Klasja z naslovom Sprenevedanje, nevednost ali zatiskanje oči in govori o sežiganju PVC-folij od silažnih bal. Pravzaprav je pobudo za pozdraviti in podpreti. Je pa nesprejemljivo, da je avtor/-ica v sežiganje PVC-folij vključil/-a ekološke kmetije. Iz napisanega je razvidno, da avtor/-ica vse kmetije meče v isti koš in da o ekoloških kmetijah, ekološki pridelavi hrane in o ljudeh, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, ne ve kaj dosti. Prav zato smo se odločili, da malo bolj podrobno predstavimo značilnosti ekološkega kmetovanja in s tem tudi skrb za čistejše in prijaznejše okolje. Časi, ko je nekdo na domači njivi pridno »šprical« krompir s pesticidi, herbicidi in še čem, nato pa v Ljub-
ljani na tržnici napisal na kartonski papir BIO ter ga kot takega prodajal, so že davno minili. Res pa je, da nekateri na našo ljubo žemljico še vedno pridno zlivajo na hektolitre strupov, le da tak pridelek kot BIO malo težje prodajo. Pri nas se zavedamo, da se da stvari dobro pridelati tudi brez kemičnih strupov, treba je imeti samo nekaj znanja, prilagodljivosti, volje in predvsem občutka za naravo, ki je nepreklicno naša in smo del nje. Vse preveč ljudi še živi z miselnostjo, da »če ne bom domače šmarn'ce 15-krat fejst pošprical, ne bo nič«. Število ekoloških kmetij in ljudi, ki razmišljamo drugače, se v naši občini povečuje. Trenutno je po naših podatkih v občini Ivančna Gorica pet ekoloških kmetij s certifikatom, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi kontrol pooblaščene kontrolne organizacije. Ena kmetija pa je v fazi preusmerjanja iz konvencionalne v ekološko, kar traja tri leta. Ekološko kmetijstvo temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. V ekološkem kmetijstvu ne uporabljamo kemično-sintetičnih gnojil in pesticidov, rastnih regulatorjev in hormonov; prepovedana je tudi raba gensko spremenjenih organizmov. Namesto tega uporabljamo metode, ki temeljijo na racionalni
rabi naravnih virov, kot je kolobar, pridelovanje vmesnih posevkov z metuljnicami, ki vežejo dušik, živalska gnojila, zeleno gnojenje in kompost, biotični nadzor škodljivcev, uporaba na bolezni in škodljivce odpornih sort, rastlin in druge tehnike. Metode ekološkega kmetovanja so usmerjene v ohranjanje rodovitnosti tal in čim manjše poseganje v naravno okolje. Tako v rastlinski pridelavi kot v živinoreji je poudarjeno preprečevanje težav namesto njihovega zdravljenja. Končni cilj v ekološkem kmetovanju je pridelava živil z visoko prehransko vrednostjo ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.
Pri delu na naši kmetiji upoštevamo standarde Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije (kamor smo tudi včlanjeni), ki ima skupno blagovno znamko BIODAR. Upamo, da smo avtorju/-ici zgoraj omenjenega članka pa tudi nekaterim bralcem vsaj za silo pojasnili, kaj pomeni ekološko kmetovanje in da se od naših kmetij res ne kadi od PVC-folij, saj nam je jasno, kaj to pomeni za naše okolje. Sicer pa so vrata naše kmetije odprta za vse, ki bi se želeli pobliže seznaniti z našim delom.
Ekološka Kmetija Bregar, Znojile pri Krki 5
volitve v organe kmetijsko gozdarske zbornice slovenije
Izteka se drugi mandat delovanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pred osmimi leti smo zaorali ledino, odločeni, da ustanovimo stanovsko organizacijo, ki se bo resnično zavzemala za obstoj in boljše življenje slovenskega kmeta. Večino nalog, ki smo si jih v teh osmih letih zadali, smo tudi uresničili. Ponosni smo lahko na prehojeno pot in pomemben prispevek Zbornice pri obstoju in razvoju slovenskega kmetijstva.
Kmečka lista je prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost na območju RS. Namen društva je spodbujati razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, izboljšati gospodarski in socialni položaj kmetov ter utrjevati kmetijsko zadružništvo in druge oblike organiziranja kmetov na podlagi vzajemne samopomoči. Kmečka
lista je kot najmočnejša skupina v prvih dveh mandatih uspešno vodila Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Ta je postala pomembna nevladna organizacija, prepoznavna doma in v svetu, ki zastopa interese slovenskega kmeta in podeželja. Za uspešno nadaljevanje dosedanjega dela in razvoja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je Kmečka lista odločila nastopiti tudi na letošnjih volitvah za organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kmečka lista je za sodelovanje z vsemi, ki se zavzemajo za dobrobit slovenskega kmeta in podeželja. V Kmečki listi odločno nasprotujemo obdavčevanju subvencij kmetom in ukinitvi olajšav za investicije na kmetijah. Zastavili smo si jasne cilje postaviti strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, omogočiti razvoj vsem kmetijskim panogam, razvijati slovensko živilsko predelavo
HlBiS
in ustvariti ravnovesje v prehranski verigi. Slovenski kmet mora biti enakopraven državljan. Smo proti vstopu gensko spremenjenih organizmov na slovenska polja. Slovenski kmet skrbi za pridelavo varne hrane, ohranj a urej eno in poseljeno podeželje, zato mora njegovo delo ceniti tudi država. Evropski prostor je velik in sodelovanje na njem zahteva prepoznavnost, učinkovitost in dobro medsebojno sodelovanje. Slovenski kmet je lahko konkurenčen z drugimi, če ima enakopraven položaj in enakovredne pogoje za kmetovanje s kmetijami v njegovi soseščini. Poskrbimo za boljšo prihodnost slovenskega kmeta in zadrug. Združimo moči in uresničimo naše cilje!
ZATO VSE ČLANE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE POZIVAMO, DA SE
V NEDELJO, 8. JUNIJA 2008,
UDELEŽITE VOLITEV IN GLASUJETE ZA
KMEČKO LISTO - ZA SLOVENSKEGA KMETA IN PODEŽELJE
Volišča v občini Ivančna Gorica bodo v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in Zagradcu. Čeprav imamo samo tri volišča, se potrudite in pridite na volitve.
Nadaljnja usoda slovenskega kmeta in podeželja je tudi v vaših rokah!_
V Zadružnem hramu v Ivančni Gorici zaradi povečanega obsega dela
ZAPOSLIMO
delavko za pomoč v kuhinji in pri strežbi. Delovni <;as je od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure.
Več informacij dobite na tel.: 041/770-835.
S ITI K. d. a. o.
Cistercijanska opatija Stična Stična 17
SI ■ 1295 Ivančna Qorica
SLO<V<L9{I3%-
Troizvodnja čajev, jabolčnega kisa in drugih zdraznlnih pripravkov po izvirnik reeeptutah p. Simona JZsiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debeCo.
SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE
BALKON V CVETJU nam lahko pričara pravo zeleno oazo. Teraso pa si lahko napravimo ne samo lepo, ampak tudi dišečo in celo užitno. Ko boste uživali v preizkušanju svojih vrtnarskih spretnosti in v živo doživljali moč ter čudež narave, boste zlahka pozabili na tegobe sodobnega življenja.
ENOLETNICE
So tiste rastline, ki najhitreje spreminjajo videz vrta. Njihova življenjska doba je kratka in traja eno ali največ dve leti. Z njimi si lahko napravimo čudovite barvne vzorce in kombinacije. Večina zelo dolgo in bogato cveti. Klasičnim enoletnicam smo letos dodali kar nekaj novosti, ki nas bodo prijetno presenetile s svojim cvetenjem in ne prezahtevno oskrbo.
•	Bracteantha ali SUHA ROŽA
•	Asteriscus maritimus ali ZLATI KOVANEC
•	Vinca sunstorm ali SONČNI VIHAR
Rastline, ki nas bodo z malo oskrbe razveseljevale tja v pozno poletje.
ZELIŠČA IN DIŠAVNICE
Zelišča nas vedno očarajo. S svojimi aromatičnimi in zdravilnimi učinki nam spodbujajo fantazijo in nas vabijo k poskušanju in uživanju. Zelišča in dišavnice imajo velik dekorativni učinek in se lahko krasno kombinirajo z balkonskim cvetjem. Čudovito pa izgledajo posajeno v naravne posode, kot so glina in pletene košare.
Poleg klasičnih zelišč boste pri nas našli tudi:
citronsko verbeno, curry, čokoladno meto, ananasov žajbelj, francoski peh-tran in še in še.
Obiščite nas!
SAMOSTANSKA VRTNARIJA
LOVSKA DRUŽINA VIŠNJA GORA OBVEŠČA
vse kmetovalce in ostale lastnike zemljišč na območju lovišča LD Višnja Gora, da prijavo škode po divjadi posredujete:
starešina LD - Stanko Mlakar, tel. št.: 788 42 59 ali gospodar LD - Bojan Eršte, tel. št.: 041 848 739.
LD Višnja Gora vse lastnike psov naproša, da jih ne puščajo brez nadzora v naravi zaradi večje ranljivosti divjadi v tem času, ki je posledica visoke brejosti in poleganja mladičev.
LD Višnja Gora
ROKI ZA ODDAJO ZAHTEVKOV
ZAHTEVKI ZA POSEBNO PREMIJO ZA BIKE IN VOLE
Za prvo obdobje, zakol od 1.1.do 31.5 2008 se zahtevek odda od 1.6.do
30.6. 2008.
ZAHTEVKI ZA DODATNO PLAČILO ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH GOVEDI
Za telitve v obdobju od 11.decembra 2007 do 31.marca 2008 se zahtevek odda od 1.6.do 30.6.2008.
Zahtevke se elektronsko izpolnjuje na izpostavi Kmetijsko svetovalne
službe.
KSS Ivančna Gorica
mali oglasi
Odkupim en hektar ali več delno ornega kmetijskega zemljišča za ekološko pridelavo zdravilnih rastlin na območju KS Temenica, lahko tudi na meji s KS Veliki Gaber, KS Primskovo, KS Šentvid. Plačilo v gotovini. Lahko je njiva, pašnik ali travnik ali do 1/3 gozd, parcela pa naj bo v enem kosu. Teren mora biti rahlo nagnjen proti severu, brez kamna, označen z mejniki in z dostopom za avtomobil. V bližini ne sme biti onesnaževanja, kot so umazana proizvodnja, intenzivna reja živali, močan hrup, plini, sežigalnica, kemične emisije v ozračju, deponije prometne ceste (evropski predpis za gojenje zdravilnih rastlin).
Ponudbe posredujte na naslov Otilija Grad Barle, Temenica 48,1296 Šentvid pri Stični ali na telefon: 787 41 72, 031 766 663.
Prodajamo dvosobno stanovanje v Ivančni Gorici - center. Informacije: 040/397 102.
6
Ivančna Gorica, maj 2008

Tudi letos je bila ob spomeniku prvim talcem na Dolenjskem v Radohovi vasi svečanost ob dnevu upora prosti okupatorju. Lepo, z dežjem prejšnjega dne oprano dopoldne, vihranje zastav, cvetje na grobu, prapori društev in strumna straža Slovenske vojske ob spomeniku so ponujali veličasten prizor. Nagovoru župana g. Lampreta in govoru slavnostne govornice ge. Zdenke Cerar o tedanji pravilni odločitvi ljudi za organiziran oborožen odpor proti okupatorju, za ohranitev Slovenske domovine, jezika in kulture, so vsi udeleženi pozdravili z velikim aplavzom.
Ne, ne bomo dovolili potvarjanja zgodovine in raz-
_ vrednotenja partizanskega boja, za kar si nekateri
v zadnjem času tako zavzeto prizadevajo. Ob harmoniki je zadonela partizanska pesem, učenke OS Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični so izvedle recital priložnostnih pesmi, povezovalka programa gospa Nuša Volkar je z občutenja polnimi besedami in s stihom pesmi zaključila slovesnost.
Borci in ostali udeleženci smo ob koncu prijetno poklepetali med seboj in obujali spomine ter se že veselili naslednjih snidenj. Prijetno druženje se je nadaljevalo v gostilni Štorovje. Počaščeni smo bili, da nas je gostil in postregel kar sam gospodar gospod Lojze Kovačič, sicer član naše krajevne organizacije ZB.
Še deževno vreme zadnjih dni je ta dan zamenjalo toplo sonce. Bilo je preprosto - lepo.
KO ZB za vrednote NOB Šentvid pri Stični
Vendel Vaš
14. junija m 11 pridite f višnjo goioi
v r dokov vasi smo se
Letos so se s priložnosti primernim repertoarjem predstavili pevci ljudskih pesmi Studenček ob spremljavi harmonikarja Janeza Pelka. Z obsežnim recitalom so se predstavile učenke višjih razredov osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični.
spomladansko
konjsko srečanji na selih
prazniku dela in vsem delavnim ljudem v čast
Bo kaj videti in slišati. Prireditev se začne ob 19. uri na Mestnem trgu. Slavnostni govorec bo predsednik vlade Janez Janša.
Slavni višnjanski polž in nič manj slavni meščani smo se tokrat izneverili tradiciji, da naglica ni naša največja vrednota. Pohiteli smo z osrednjim slavjem našega jubileja za celih 25 dni.
Res da so naše vrle prednike njegova cesarost Friderik III. davnega 9. julija leta 1478 povzdignili v meščane, kar so leta 2000 ponovno in to redko videno soglasno potrdili v Državnem zboru, a kaj za to. Včasih niso vedeli, kaj je dopust in druge novotarije. In tako so se umno naši možje v sedanjem svetu krajevne skupnosti odločili, da bo svečana proslava v soboto, 14. junija, ob 19. uri popoldne na Mestnem trgu.
Predvideva se, da bo predsednik vlade za 530-let mestnih pravic čestital meščankam in meščanom, ki jih precej tudi osebno pozna, zelo verjetno pa nam bo tudi povedal, kako on vidi Višnjo Goro in Slovenijo danes in predvsem jutri ter v prihodnosti v skupini evropskih narodov. Predsedniku bomo prišepnili, kar pa verjetno že ve, daje Albert Višnjegorski
s svojimi vojščaki leta 1200 premaknil slovenske meje s Hrvati na reko Kolpo. Po višnjanski zaslugi ta meja še vedno drži in z njo ni nikakršnih problemov in so torej Višnjanje kar precej zaslužni, da je naša domovina večja, kot bi bila sicer. Naš sokrajan Marko Vozelj pa nam bo po prijateljskem razhodu s Čuki samostojno zapel. Višnjanje smo
prepričani, da bo naš Marko na glasbenem področju v bodoče vsaj tako dobro kot že do sedaj zastopal viš-njanske barve.
Na prireditvi bomo našega polža in častitljivo obletnico meščani na svoj način počastili. Pred povsem obnovljeno zunanjostjo in notranjostjo mestne cerkve sv. Ane bomo odkrili spomenik našemu polžu. Polž bo nekoliko sodobnejše oblike, kar današnjim časom pravzaprav pritiče. Tudi knjiga o nekdanjem, današnjem in bodočem utripu našega mesteca bo do srede junija prišla na »svitlo«. Na predvečer osrednje proslave v petek, 13. junija, pa bo v mestni hiši slavnostna seja krajevnega sveta. Se bo morda nazdravilo in pilo iz polževe lupine?
Letos smo imeli že cel niz različnih prireditev. Naj naštejem le zadnje tri. Prvega maja so nas s svojim plesom, kastanjetami in španskim melosom navdušili folkloristi iz španske Zara-goze. Desetega maja smo si pri farni cerkvi sv. Tilna ogledali dva štarta hitrostne mednarodne avtomobili-stične dirke 31. Rally Saturnus. V soboto. 24. maja. pa je na Mestni trg priropotalo več sto starih avtomobi-
lov in metuzalemskih motorjev, večina iz Slovenije, ni jih bilo malo pa tudi iz sosednjih držav. Spomnili so se višnjanskega rojaka Jožefa Be mika. ki je skupaj z Antonom Codelli-jem pripeljal pni avlo v Slovenijo in seveda tudi v Višnjo Goro, ter seveda naše okrogle obletnice mestnih pravic. Zupan Jernej je voznike starih vozil lepo pozdravil, organizatorja prisrčne prireditve turistični društvi
Višnja Gora in Polževo sta poklonili vsem udeležencem posebej za to priliko narejene kovinske polžke. zapeli so ljudski pevci, mladi Blaž pa je zaigral na harmoniko. Se torej vidimo v Višnji Gori 14. junija? Le pridite in praznujte z nami, čaka vas prijaznost in gostoljubnost ter vrsta zanimivosti.
Komaj sledeč vsem dogodkom meščan Pavel Groznik
Spominu na šest na tem mestu ustreljenih talcev se je poklonilo okrog sto ljudi, med njimi mnogi slavnostni gosti: župana občin Mokronog-Trebelno in Ivančna Gorica, predsedniki okrajnih Združenj zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Ivančna Gorica, Stična, Trebnje in Šentvid pri Stični ter general Vlado Kocjan. Govorili so župan domače občine Jernej Lampret, ki je pozdravil pogumno odločitev slovenskega naroda za upor v času vojne, prav tako se je spomnil pogumnih Slovencev v vsej zgodovini, zlasti ob osamosvojitvi.
Branko Safič iz Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Trebnje je povzel dogodke ob ustrelitvi šestih talcev na kraju, kjer stoji spomenik.Glavna govornica pa je bila tokrat Zdenka Cerar, bivša državna tožilka in zdajšnja podpredsednica Liberalne demokracije Slovenije, ki je spomnila na okoliščine ob začetku druge svetovne vojne, na potek vojne, pozdravila upor in obsodila vsakršno kolaboracijo. Po njenem mnenju je bil upor proti okupatorju zgodovinski preobrat, ki bi moral združiti Slovence, bil je velika priložnost za uresničitev programa Zedinjene Slovenije, ki pa je bil delno uresničen šele z osamosvojitvijo Republike Slovenije.
Aljaž Celarc
spomnili dneva upora proti okupatorju
Dan pred praznično nedeljo, 26. aprila, je ob spomeniku talcem v Radohovi vasi potekala osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju v naši občini, pod pokroviteljstvom Območnega združenja ZB za vrednote NOB Grosuplje, Občine Ivančna Gorica in Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica.
Društvo prijateljev konj Višnja Gora je ob prazniku selske-ga zavetnika sv. Jurija v nedeljo, 27. aprila, pripravilo na Selih pri Višnji Gori tradicionalno spomladansko srečanje. V zelo lepi in pred kratkim povsem obnovljeni podružnični cerkvi sv. Jurija, ki je upodobljen na oltarju jahajoč belega konja z rdečim repom, je domači župnik Boštjan Modic imel slavnostno žegnanjsko mašo. Več kot 500 udeležencev srečanja niti ni moglo v cerkev, župnikove besede o pogumnem in dobrem sv. Juriju so poslušali kar pred cerkvenimi durmi.
Po maši je sledil mimohod konj, z jahalkami in jezdeci ter drugo konjsko vprego. Župnik je vsakega posebej blagoslovil, skupno je bilo okroglih 40 konj. Poleg domačih konjenikov so se prireditve udeležili tudi člani sosednjih društev. Po blagoslovitvi pa je bilo prijateljsko srečanje v lepem sončnem spomladanskem vremenu.
Pavel Groznik
Kot je zadnja leta v navadi, smo tudi letos praznovali 1. maj, praznik dela, na predvečer, 30. aprila, na Gradišču nad Stično. Prireditelji iz Planinskega društva Šentvid so se tudi letos potrudili in nam pripravili veliko zabavo z ansamblom Svetlin in velikim kresom. Oboje je pošteno ogrelo obiskovalce, ki jih je bilo letos manj, saj je cel dan grozil dež. A noč je bila jasna in topla in osvetljena tudi z ognjemetom. Vsem, ki so izostali, je lahko le žal, da niso prišli in pozdravili svojega praznika, praznika delavnih ljudi.
Aljaž Celarc
Mogočen kres je zvečer zagorel prazniku v pozdrav.
DOMAČE, SLADKE IrfcTšSi
TEL: (01) 788 42 90 GSM: 031 555 058
KMETIJA ZUPANČIČ
ZUPANČIČ VIDA Vrh 19
1294 VIŠNJA GORA
Ivančna Gorica, maj 2008
7
govori se,
da naš zvesti sodelavec Polde Sever ni pravočasno oddal gradiva za prispevke tokratne številke Klasja. Zgodilo se je namreč prvič, da prispevkov ni oddal pred zasedanjem uredništva za pripravo tekoče številke Klasja. Govori se še, da zamujajo občinski honorarji za dopisnike in člane uredništva in je moral torej Polde za poplačilo svojega novega jeklenega konjička ponovno aktivirati vse svoje sposobnosti in se spoprijeti tudi z nočnim delom. Kakopak mu je zato zmanjkalo časa za pisanje prispevkov.
Varnost je ključnega pomena še posebej za motoriste, zato bi radi tudi mi pripomogli k zmanjševanju prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi. V ta namen 1. junija 2008 organiziramo trening spretnostne vožnje v Grosupljem, pred stavbo podjetja G-M & M (bivši Black & Decker). Vabimo vas, da tudi na ta način preizkusite vaše spretnosti pri obvladanju vašega jeklenega konjička.
Zaključek pohoda pri koči TD Grča na Lučarjevem Kalu.
vpis v knjigo udeležencev in odhod proti domu.
Domačini so ostali doma, ostali pa smo se spustili v dolino, še malo obudili spomine in se poslovili. Kajpada nismo pozabili na dogovor, da drugo leto vse skupaj ponovimo - z istim začetkom in verjetno z drugo traso, drugim ciljem in seveda z isto mero dobre volje. Na takih prireditvah je zelo pohvalno, predvsem to, da znamo kot lokalna skupnost med seboj sodelovati in si prisluhniti tudi takrat, ko nam ne gre samo za korist, kajti take stvari nam bodo gotovo zelo olajšale sobivanje.
V imenu vseh pohodnikov se zahvaljujemo vsem organizatorjem, tistim, ki pripravijo pot, KS Dob in seveda TD Grča za pogostitev.
Za Klasje S. S.
Pričakajte pomlad in poletje pripravljene. Nudimo nego obraza in dekolteja, depifacije, pedikure, shujŠevelni in anticelulitni program, sončenje v šolanju,...
NOVO!!!
nega s kozmetiko Biodroga, masaže z zeliščnimi snopki.
Fizioterapija v:
•	Višnji Gori (01 78 84 631)
•	v Ljubljani (01 42 73 129)
Mediko d.o.o.
Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84 631,78 03 069 www.mediko.si,mediko@siol.net

5. pomladanski pohod po ks dob
Verjetno je bil letos v prvih pomladnih mesecih izgovor za vreme zelo upravičen, kajti zagodel nam ga je skorajda vsak dan. Res da je bil april, ampak kar je preveč, je pa preveč. Za vsakogar, ki se le malo ukvarja s pridelavo hrane, pa tudi če je samo vrtičkar, je bilo treba ukrasti vsako uro, ko je bilo primerno za delo na polju. Kljub temu je pomlad še vedno zelo lepa, posebno v tem času. Vse se oživlja in zeleni, vse kar puhti od življenja. Pravi užitek se je sprehoditi čez cvetoče travnike do bližnjega gozda, poslušati ptičke, si ogledati od blizu mravljišče, poslušati žolno, kako opravlja svoje delo ali samo opazovati pridne čebele, ki sedajo s cveta na cvet. Mogoče nam je to preveč vsakdanje, če pa se malo bolj zamislimo in znamo opazovati stvari v naravi, opazimo pravo mojstrovino stvarstva.
na praznik dela na spominskem
16. romanovem pohodu
motoristi ponovno v šentvidu
Vse te občutke in opažanje je verjetno začutil vsak izmed pohodnikov na našem ali kateremkoli pohodu. V KS Dob seje pred leti pojavila ideja, da bi organizirali pohod po naši bližnji okolici. Letos smo to ponovili že petič zapored.
Število pohodnikov vsako leto raste. Letos nas je bilo kar 76. Verjetno tudi zato, ker smo imeli napovedano lepo vreme, pa še državni praznik - 27. april je bil ravno na to nedeljo.
Vedno hodimo v skupini in po neoznačeni poti, vsako leto po drugi trasi. Tudi letos smo začeli na cestninski cesti okoli desete ure. Korak smo usmerili mimo Rdečega Kala proti vasi Sad in naprej proti Vrhu, po jugozahodnem grebenu smo obšli našo KS in sredi popoldneva prišli na Lučarjev Kal. Tu smo bili deležni gostoljubja domačinov že med samim pohodom in tudi kasneje, saj so nam v koči TD Grča pripravili zaključek pohoda, kot se spodobi. Sledil je le še
planincev iz Ljubljane. Na drugi kontrolni točki pri Jefimo-vih na Pristavi smo pohodniki poleg žiga dobili tudi značko pohoda, za kosilo pa se je bilo treba potruditi vse do Gradišča, kjer nas je čakala odlična jota s klobaso. Dobra polovica pohodnikov je uspela še po suhem, tisti počasnejši pa smo doživeli pravo spomladansko nevihto z nalivom, nekateri le nekaj metrov od strehe. Pa nič zato, jota je zato še bolj prijala, le suha oblačila je bilo treba nekje stakniti, kajti tudi nahrbtniki je pred nalivom niso najbolje odnesli. Ob hrani in pijači smo si pohodniki v pomenkih izmenjavali izkušnje s prehojene poti, merili utrujenost, nekateri pa tudi čas, ki ga je zahteval pohod po 22 kilometrov dolgi poti s precej vzponi in spusti. Ravno vlaga v čevljih, in da ne rečem kje še vse, in ohladitev po dežju sta kljubovali, da se pohodniki ob sicer prijetnem vzdušju na Gradišču niso zadržali še dlje. Ljubljančane je že priganjal avtobus na izhodišču v Stični, domačini pa so pohiteli v objem toplih domov, vsi seveda prijetno utrujeni, a hkrati zadovoljni in odločeni, da pridejo še kdaj.
Vsem, ki so pripomogli k organizaciji in ugodnem počutju pohodnikov na pohodu, velja zahvala, ob tej priložnosti pa vabim tudi vas na naslednji, že 17. Romanov pohod, ki bo prihodnje leto 1. maja zagotovo tudi v lepšem vremenu!
Roman Tratar, vodnik PZS
Vsako leto se v začetku meseca maja na letališču v Šentvidu pri Stični zgodi srečanje motoristov, ki ga je letos že devetič organiziral motoristični klub MK Fire Group iz Ivančne Gorice. Letošnji zbor je bil še posebej glasbeno obarvan, saj so nastopile mnoge še neuveljavljene, pa tudi znane ročk skupine iz Slovenije. Vrhunec sobotnega večera pa so pričarali legendarni rokerji iz bivše Jugoslavije - skupina Riblja čorba. Motoristi so poskrbeli za jedačo in pijačo, manjkalo pa ni niti različnih iger, v katerih so lahko dobili mnoge uporabne nagrade. Da smo se lahko spomnili začetkov motorizma, so nam člani in članice OLD TIMER CLUB-a Škofljica pričarali duh časov, ko so bili motorji še prava redkost na naših cestah. Tako je v okviru motorističnega zbora potekala tudi tradicionalna spominska vožnja na Pristavo nad Stično, pod vodstvom oldtimerjev. Zlasti domači ljubitelji starih motorjev se še spomnijo dirk po Šentvidu in na Pristavo izpred 50 let. Kot vsako leto nas je na cilju sprejela družina s Kmečkega turizma Okorn, ki je poskrbela za odlične sladke domače dobrote. Člani motorističnega kluba FIRE GROUP pa delujemo tudi dobrodelno. Odločili smo se, da tudi letos izkupiček prireditve podelimo v dobrodelne namene tistim, ki jim bo ta pomoč dobrodošla. K temu so
zagotovo pripomogli tudi sponzorji našega srečanja: Akrapovič, d. o. o., Universal, d. d., Peskokop Podsmre-ka, d. o. o., Robles, d. o. o., Frko, d. o. o., Najcom, Lekan Transport, Vulkanizerstvo Nosan, Inštalaterstvo Hribar, Mesarstvo Maver, Picerija Kegeljček, The Prince Pub, Frizerstvo Joly, Lamas, d. o. o., Armex, d. o. o., Bar na postaji Šentvid, Rekon,
d. o. o., Senčila Oven Tomaž, Hypo Leasing, d. o. o., Red Buli, Avtoval Grosuplje.
Motoristični pozdrav do naslednjega srečanja maja 2009.
MKFire Group Ivančna Gorica Klemen Nosan
Končno smo dočakali te prvomajske praznike in mini počitnice. Mnogi so odpotovali na dopust na morje, nekateri so prosti čas namenili delu doma, kar precej pa se jih je odločilo praznik dela preživeti rekreativno, in sicer tudi z udeležbo na že 16. tradicionalnem Romanovem pohodu.
Zbrana množica pohodnikov na startu
Kljub slabi, nestanovitni vremenski napovedi se nas je na štartu pohoda v Stični zbralo okrog 150 pohodnikov z različnih krajev Slovenije. Za dobro voljo v relativno zgodnjih urah po kresni noči je pred skupinskim odhodom skrbela Stiška godba, ki je s svojimi melodijami vabila in pozdravljala udeležence pohoda. Tudi letos je kot organizator sicer družinskega pohoda, poimenovanega po njegovem pokojnem ustanovitelju Romanu Tratarju, nastopilo Planinsko društvo Pošte in Telekoma iz Ljubljane, ki je poleg vodnikov prispevalo tudi pol avtobusa zagrizenih pohodnikov.
Na pot smo se podali po že znani, a kljub temu dobro označeni trasi na
Nograd in vreme je kazalo, da se nas bo usmililo, a je kmalu začelo pršiti. Najmočneje ravno na postankih, a vsega hudega vajenih pohodnikov to niti najmanj ni motilo, saj so bile misli usmerjene na izvrstna okrepči-la domačinov na Selih in v Izirku. Po prijetnejšem delu pohoda - počitku je seveda sledil vzpon na Obolno, kjer smo pri Brčonovih dobili prvi kontrolni žig Romanovega pohoda, pot pa čez 776 metrov visoki najvišji vrh v občini nadaljevali proti Pristavi. Kolona pohodnikov se je že kar precej razvlekla, saj prvi niso želeli okusiti novih dežnih kapelj, zadnji pa so se raje prepustili sproščeni družabnosti, ki je na postankih ni manjkalo. Vzorno v skupini je hodila skupina
8
Ivančna Gorica, maj 2008


KBšiSŠ)
Po prihodu iz Železnikov.
Člani PGD Kriška vas smo v lanskem letu prejeli kar nekaj priznanj in dosegli lepe uspehe. Praznovali smo osemdesetletnico delovanja društva. Svojemu namenu smo predali novo gasilsko vozilo GV-1 za prevoz moštva in opreme, kije svojo prvo vožnjo na intervencijo opravilo prav v Železnike. Za svoje delo smo prejeli zlato odlikovanje GZ Slovenije. Naši člani so na občinskem tekmovanju prejeli priznanje za prvo mesto, prav tak uspeh so dosegli na velikem odprtem tekmovanju v Ponovi vasi. Za lepo urejen gasilski dom, opremo in okolico ter za osemdesetletno humanitarno delo smo prejeli priznanje turističnega društva.
Pa vendar nam drobno pismo zahvale gospe, ki so ji pomagali naši fantje ob veliki naravni nesreči, pomeni največje priznanje delu, ki ga opravljamo. Našemu društvu so se za pomoč in reševanje ob poplavah zahvalili tudi župan Mihael Prevc in občina Železniki, območno združenje RK Skofja Loka in Župnijska Karitas.
Jože Virant, PGD Kriška vas
13. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE IVAiČNA GORICA
GASILCI Z DOBA NA MŽAVNEM PRVENSTVU
ZAHVALA JI iAJVICJE PRIZNANJE
Pred kratkim smo v PGD Kriška vas prejeli pismo, v katerem piše takole: Pozdravljeni!
V imenu moje tete Dragice Bajželj iz Železnikov 83 se zahvaljujemo vsem vašim fantom za pomoč in reševanje ob poplavi, ki nas je prizadela sredi lanskega septembra. Z vašim delom ste nam uspeli rešiti marsikatero imetje in izboljšati življenjsko kvaliteto stanovanjske hiše. V poletju pa vas bomo povabili, da vidite, kaj vse smo že postorili. Ce pa vas pot zanese tja gor, pa se ustavite pri gospe Dragici Bajželj, ker vas bo neizmerno vesela! Vsem še enkrat iskrena hvala in lep pozdrav!
Ženec Marjana, Smlednik 8 Kot veliko drugih gasilcev so se tistega dne septembra 2007 na pomoč v Železnike odzvali tudi člani našega društva. Čeprav so bili večinoma že na svojih delovnih mestih, so Janez Jeršin, Branko Erjavec, Simon Strnad, Jože Jeršin, Rok Jeršin, Matjaž Jaklič, Slavko Novak in Slavko Garbas vzeli dopust ali proste ure in odšli pomagat krajanom Železnikov reševati imetje in odpravljati posledice. Umazani, utrujeni in pretreseni zaradi razsežnosti katastrofe, ki so ji bili priče, so se vrnili sredi noči. Kljub temu pa so bili pripravljeni naslednje jutro spet oditi oni in tudi ostali gasilci, če bi bilo potrebno.
Zadnji vikend v aprilu, v petek, 25. aprila 2008, je bil dan, ko je Gasilska zveza Ivančna Gorica pokazala, kaj je naredila v svojem petletnem mandatu. To delo je predstavila in uradno potrdila na 13. občnem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni. Občni zbor oziroma delegati posameznih društev so sprejeli in potrdili novo oziroma nadaljnjo delo dosedanje ekipe, kije svoje delo dobro opravljala. Lojze Ljubic je kot dolgoletni predsednik s svojo ekipo ob tej priliki izdal jubilejno brošuro, v kateri povzema svoje petletno delo z vsemi podatki. Brošura obsega več kot 200 strani in je odličen prikaz delovanja zveze in seveda njihovih 17 društev. V brošuri je transparentno prikazana poraba proračunskih sredstev po posameznih društvih, nabava opreme, ki poteka v skladu s potrjenim planom opremljanja do leta 2009, poročila organov zveze, načrti za naslednje petletno obdobje in odličen prikaz naše zveze v regiji Ljubljana II, kamor spada Gasilska zveza Ivančna Gorica. Iz grafikonov je razvidno, da je Gasilska zveza Ivančna Gorica med vodilnimi zvezami po opravljenih intervencijah in aktiviranjih v regiji Ljubljana II.
Posebne pohvale in priznanje vodstvu in celotni zvezi pa je dal predsednik Gasilke zveze Slovenije Erenest Eory, župan občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret, predstavniki GZ Grosuplje, GZ Dobrepolje, GZ Ribnica, GZ Loški Potok in GZ Kočevje, ki sestavljajo regijo Ljubljana II; predstavniki sosednjih gasilskih zvez, GZ Ljubljana, GZ Trebnje, GZ Litja in GZ Šmartno pri Litiji. Iz govorov se je videlo, da so navdušeni nad dobrim delovanjem zveze in njihovih društev, nad transparentnim poslovanjem zveze in podali podporo za naslednjo petletno obdobje. Posebno priznanje pa je izreklo 57 predstavnikov iz 17 prostovoljnih društev, saj so samo z enim glasom proti in enim vzdržanim glasom potrdili novo vodstvo Gasilske zveze Ivančna Gorica,
v katerega so v posamezne organe vključena vsa društva v občini.
FL0RJAN0VA MAŠA SEKTORJA STIČNA V CERKVI SV. JOŽEFA VIVANČNI GORICI
V nedeljo, 4. maja, pa smo se gasilci iz sektorja Stična, ki je sestavljen iz društev PGD Hudo, Metnaj in Stična, tako kot že vsako let zbrali pri tradicionalni maši v spomin na gasilskega zavetnika sv. Florjana. To sveto mašo vsako leto prireja drugo društvo v sektorju Stična. Zbrali smo se na ploščadi pred banko v Ivančni Gorici, kjer smo se pripravili za parado, ki je potekala v ritmu koračnice stiske godbe do cerkve v Ivančni Gorici.
Letos je bila »novost«, da se je nekaj gasilcev paradi pridružilo kar v gasilskih reševalnih oblekah in tako še bolj poživilo celotno stvar. Po končani sveti maši smo imeli zunaj pred cerkvijo majhno pogostitev, ki jo je pripravilo domače društvo, nato smo se slikali in še za konec odšli pred gasilski dom na Malo Hudo, kjer so nas domači gasilci postregli z okusno malico in času primerno pijačo.
Neža Strmole
Sedemnajstega in 18. maja 2008 je pod sivimi koroškimi oblaki v Ravnah na Koroškem potekalo državno gasilsko tekmovanje. V soboto, 17. maja, je bil tekmovalni dan za pionirje in mladince, v nedeljo, 18. maja, pa za člane, članice, veterane in poklicne enote. Uvrstitev na državno prvenstvo dosežejo ekipe, ki se odlično uvrščajo na občinskih in regijskih tekmovanjih. V okviru Gasilske zveze Ivančna Gorica smo se omenjenega prvenstva udeležili članice iz PGD Korinj ter člani iz PGD Dob in PGD Radohova vas.
Za tekmovalno enoto PGD Dob je bila ta naloga še posebni izziv, kajti prvič smo odhajali na tako veliko tekmovanje. Pripravljali smo se že od zgodnje pomladi, s treningi do nekajkrat tedensko, kolikor sta dopuščala vreme in prosti čas. Ravne na Koroškem niso ravno kraj v naši bližnji soseščini, zato smo na pot krenili že zgodaj zjutraj z avtobusom, skupaj s članicami iz Korinja. Tja smo prispeli sredi dopoldneva in glede na razpored tekmovanja smo se vsak po svoje pripravljali na tekmovanje. Za ekipo z Doba je bil čas tekmovanja predviden točno minuto čez dvanajst. Prirediteljem se je uspelo držati urnika in že smo bili na vrsti, da pokažemo to, kar znamo in za kar smo se pripravljali. Sama vaja in tudi štafetni tek sta potekala brez večjih težav, res pa, da smo si prislužili nekaj kazenskih točk.
Po končanem tekmovanju smo se vsi tekmovalci vrnili na prizorišče na razglasitev rezultatov. Ves dan je bil bolj oblačen,
ravno na razglasitvi pa se je vlilo, tako da smo komaj slišali svojo uvrstitev. Tekmovalnih ekip članov je bilo 48, mi kot ekipa, prvič na državnem prvenstvu, pa smo osvojili odlično 10. mesto. Zelo smo bili zadovoljni s svojim rezultatom, enako verjetno tudi naši kolegi iz sosednjega PGD Radohova vas, ki so se uvrstili nekaj mest za nami. Zelo dobro so tekmovanje končala tudi dekleta iz Korinja. Treba je še dodati, da vsi udeleženci državnega tekmovanje prejmejo medaljo, in to najmanj bronasto, če seveda nalogo izpeljejo do konca. Pri članih je tekmovalo 48 ekip, ena ekipa ni zaključila, potem pa so od 47. do 24. mesta prejela bronasto medaljo, od 23. do 9. mesta srebrno, od 8. do 4. zlato. Prva tri mesta pa so še posebej nagrajena s pokali in nagradami.
Premočeni od dežja in s srebrno medaljo smo se hitro pobrali na avtobus in se v prijetnem druženju s korinjskimi dekleti v večernih urah skupaj s poveljnikom občinske gasilske zveze Lovrom Marko-vičem vrnili domov, kjer nas je že čakal tudi predsednik občinske gasilske zveze Alojz Ljubic. Čestital nam je in se nam zahvalil za prizadevnost in uspešno uvrstitev.
Dan, ko smo bili udeleženci državnega prvenstva v gasilskih disciplinah v letu 2008, nam bo ostal v trajnem spominu. Kajti ne zgodi se vsako leto, da bi imeli kot ekipa toliko športne sreče, da bi se na predhodnih tekmovanjih tako uspešno odrezali in se uvrstili na tako veliko tekmovanje.
PGD Dob
FLORJANOVA MAŠA V ŠENIfiiU
Tradicionalne Florjanove maše v Šentvidu pri Stični se je letos udeležilo več kot 80 uniformiranih gasilcev iz vseh šestih društev šentviške fare, torej iz PGD Šentvid pri Stični, PGD Dob, PGD Radohova vas, PGD Hrastov Dol, PGD Temenica in PGD Sobrače. Domačim gasilcem so se pri počastitvi gasilskega zavetnika sv. Florijana pridružili še gasilci iz Ponove vasi. Zastopani so bili vsi stanovi od najmlajših pionirjev do članov in članic ter praporščakov, v slovesni povorki od gasilnega doma do cerkve pa je bilo tudi bandero s svetim Florijanom in godbeniki iz Stične, (mš)
Ivančna Gorica, maj 2008
9
ni ostala samo minuto
Čutiti svet...
Biti svoj.
Imeti dom!
zavese iz linije ALIAS ART, Mateja Novak, D ASA Grosuplje.
Zgleda da so za našo simpatično in pevsko nadarjeno sokrajanko nedelje dnevi za tekmovanja, ki jih prireja nacionalna televizija: Po zmagah najprej v Bitki talentov in kasneje še v Glasbenem dvoboju v okviru oddaje NLP namreč lahko zopet glasujemo in držimo pesti za Nino Pušlar v nedeljski večerni oddaji Zvezde pojejo. Ne, Nina zagotovo ni zgolj muha enodnevnica na slovenski zabavni sceni.
dneh gotovo več obiskovalcev kot običajno, bo še kako pomembno, kakšen vtis bodo obiskovalci in gostje doživeli v naši občini.
K boljšemu vtisu bo tako pripomogla tudi zunanja urejenost Šentvida. Tako je prav dobrodošla pred kratkim zaključena sanacija stavbe Krajevne skupnosti Šentvid, ki jo je financirala KS Šentvid. V stavbi v samem središ-
ču Šentvida deluje tudi krajevna enota knjižnice Ivančna Gorica, še pred taborom pa bo po daljšem premoru začela obratovati Gostilna na Klančku, ki se
zemljiščem. Na krajevni skupnosti Ivančna Gorica smo pred kratkim izvedeli, da jim je podjetje sporočilo, da se zemljišče začasno lahko spremeni v parkirišče, ki bi v tem delu Ivančne Gorice še kako koristilo.
Ob tem pa se je pokazala še ena ideja, ki jo je vsekakor vredno podpreti. Prostor bi bil lahko primeren tudi za oblikovanje nekakšnega javnega igrišča za najmlajše, ki bi bilo opremljeno z igrali. Tudi če ne bi šlo za javno igrišče, bi ga lahko uporabljale vsaj družine, ki stanujejo v blokih. Seveda se pojavlja ob tem bojazen pred vanda-lizmom, pa vendar lokacija še zdaleč ni skrita številnim očem, saj je omenjeno zemljišče dobesedno obdano s stanovanjskimi bloki. Kako se bo torej reševala usoda omenjenega zemljišča in ali se bodo našla potrebna sredstva, pa bomo še videli.
(mšj
Nina na tokratnem tekmovanju nastopa v duetu z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem in skupaj sta prav zanimiv par, ki je enkrat že prepričal publiko ter se tako uvrstil v naslednji krog tekmovanja. S simpatičnim nastopom in živahno pesmijo skupine Rok'n'band Ostani še minuto sta si zmago prislužila v prvi oddaji druge sezone 19. aprila letos. Kakor pravi Nina, je do sodelovanja prišlo čisto naključno - ker po ponudbi za nastop v oddaji Zvezde pojejo ni uspela v tako kratkem času najti nobenega kandidata za duet, so ji ga dodelili oni. In zgleda je bila usoda na njuni strani, saj sta se nemudoma ujela. Nina sicer ne skriva, da je bila sprva skeptična, saj se
je bala, da bosta preveč zadržana, a skrb je bila odveč, saj za Robija pravi, da ima prav posebno energijo in čut za ljudi. Vsi, ki pa poznamo Nino, pa dobro vemo, da je tudi sama vir optimizma in pozitivne energije. Tako sta se takoj ujela tudi pri izbiri pesmi, ki je bila sicer njen predlog, včasih pa je to slabo vplivalo na njune že tako količinsko skromne vaje, saj sta se prehitro zaklepetala. A morda je bil ravno to recept za uspeh, saj je potem Nina tako pred nastopom uspela Robija zamotiti in nasmejati, da je pozabil na tremo, ki je razumljiva, saj je bil to njegov prvi pevski nastop pred kamero. Tako sedaj pravi, da je svoje delo opravil več kot odlično in da je nanj prav ponosna. Nestrpno pa pričakujemo njun drugi nastop, ki ga začneta pripravljati v kratkem, trenutno pa še nista razmišljala o njem, tako da ostajamo brez namiga, kaj lahko pričakujemo, nedvomno pa bo vreden ogleda.
Nina pa je na pragu poletja zelo delavna, saj se je začel čas nastopov, snema novo pesem, ki jo lahko kmalu pričakujemo na radijskih postajah, zraven pa pridno študira in končuje prvi letnik podjetništva. Skratka, vsestranski deklic, na katerega smo lahko ponosni, zato navijajmo in glasuj-mo zanjo, da se tradicija nedeljskih zmag nadaljuje.
Kaj a Bahor
Šentvidu ponovna odprla tudi mesnica pri Klemenčičevih. Dolgoletno tradicijo Mesarstva Klemenčič bo sedaj skušal nadaljevati Alojz Nograšek iz Leskovi-ce pri Šmartnem. (mš)
morda celo igrišče
Že pred časom smo v našem časopisu opomnili na žalostno stanje zemljišča v samem centru našega občinskega središča. Opuščeno zemljišče med bloki in poštnim poslopjem pri novi
lekarni res ni v ponos tako prebivalcem Ivančne Gorice kakor ostalim občanom. Takrat smo ugotovili, lastnik zemljišča podjetje GPG Naložbe, nima za zdaj konkretnih načrtov s tem
to in ono v šentvidu
pogum - odeti svoj svet v barve, oblike, nianse,
smehljaje...
Naj nam ne bo zamerjeno, če zopet nekaj prostora v časopisu namenimo Šentvidu. Čez nekaj tednov bo namreč gostil vsakoletni Tabor slovenskih pevskih zborov. Letošnja prireditev pa bo potekala v sklopu kulturnih dogodkov v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ker bo Šentvid obiskalo v teh
nahaja v tem istem objektu.
No, svoja vrata pa je pred kratkim v
Čutiti ...
iskren v svojem neokrnjenem bistvu,
zvest lastnim smerem,
drzen v iskanju, ponižen v pričakovanju.
Imeti...
svetlobo v odtenkih večerne zarje, mir v tišini pogovora, utrip svetosti življenja v vseh njegovih razsežnostih.
lO
Ivančna Gorica, maj 2008

90 LETANIURBAS
Mesec marec je bil še posebej vesel za Ano Urbas iz Šentvida pri Stični, ki je 26. marca čila in zdrava dopolnila 90 let. Ob obisku članic RK je nastal prav zanimiv pogovor. Duhovita, iskriva in vedno dobre volje nam je ob obloženi mizi in prisotnosti hčerke Marinke pripovedovala: »Prav hudo dobro mi nikoli ni bilo, sedaj, ko mi je pa dobro, sem pa stara,« in se nasmeji. »Rojena sem bila v Ameriki, v državi Winsconsin ob Michiganskem jezeru. Ko sem bila stara tri leta, se je mama vrnila v Slovenijo. Kot otrok sem zaradi pomanjkanja šla služit. Pri Adamičevih v Grosuplju sem bila do 25. leta, nato pa me je k sebi vzela teta Nana v Šentvid in mi zapustila kmetijo. Tu sem si nato ustvarila družino. Imam pet otrok, devet vnukov in pet pravnukov. Vdova sem že deset let, zlato poroko pa sva praznovala. V mladih letih sem morala kar veliko delat, zdaj pa mi je lepo, saj me moji večkrat peljejo na kakšen izlet. V Ameriko ne bom več šla, če bom pa zdrava, bi rada obiskala kraje mojega pokojnega očeta. Če bi lažje hodila, bi rada še kam šla, tako pa se veselim tudi krajših obiskov društev, saj sem že vrsto let članica Rdečega križa, turističnega društva in društva upokojencev.«
Z veselo mero optimizma in zdravega počutja sva zaključili najin pogovor z željo, da ob njeni stoletnici gotovo še kakšno rečeva. Pa srečno, Urba-sova mama!
Ob priliki obiska pogovor zapisala: Majda Verbič
obssecmi smo naše KR1JAIE
V mesecu marcu in aprilu smo bile članice krajevne organizacije Rdečega križa Šentvid pri Stični kar delavne. Obiskale smo krajanke in krajane starejše od 80 let. S skromnim darilcem smo jim polepšale njihov vsakdan. Vsi so se našemu obisku iskreno zahvalili, saj so ob prijetnem kramljanju dobili občutek in potrditev, da niso pozabljeni.
Še posebej pa smo se spomnili naših visokih jubilantk, 90-letnic, ki so praznovale visoki jubilej v krogu svojih najdražjih.
Vse tri jubilantke: Marija Smrgut, Ana Urbas in Majda Pušlar so za svojih 90 pomladi odlične gospe.
Prva med njimi je bila Marija Smrgut - Aljaževa mama iz Petrušnje vasi. Na njen rojstni dan sta jo obiskali članici RK Joži in Cirila. Prav prijetno je bilo poklepetati z njo. Še zelo čila, zgovorna in brez tarnanja je vesela vsakega dne, ki ji prihaja naproti.
Druga jubilantka je zgovorna Ana Urbas iz Šentvida pri Stični. Prav na praznik sta jo z darilcem obiskali članici RK Mimi in Majda. Njena hči Marinka naju je peljala v njen »nobel apartma«, kjer ji pogled skozi okno seže čez Petrušnjo vas, Velike Cešnjice do Primskovega.
Še ena jubilantka se je v aprilu pridružila šopku praznovanj, to je Marija Pušlar - Ihančkova Mici iz Zaboršta. Tudi njo sta z obiskom razveselili naši članici. Ob koncu zapisa o delovanju članic RK iz Šentvida pri Stični v mesecu marci in aprilu naj v imenu vseh nas še enkrat čestitam vsem trem jubilantkam. Želimo vam zdravja, veselja in prijetnega počutja v domačem in prijateljskem okolju.
Za KORK Šentvid pri Stični: Majda Verbič
AZUR
NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA
Kolodvorska cesta 2 Grosuplje t 01 7860 880 F 01 7860 881 m +386(0)31 610 644 e azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si
& Prodajate? Kupujete? Naj vam pomagamo!
Varno, zanesljivo, strokovno.
slosarji prvič na iiletu
V nedeljo, 20. aprila, smo se člani ŠD Šlosarček (kluba za sproščanje) podali na prvo skupno druženje. V jutranjih urah smo skupno začeli pot v Višnji Gori in jo prek Ljubljane, Kranja in Tržiča zaključili v adrenalinskem parku, malo pod vrhom Ljubelja. Željni adrenalina smo si nadeli samovarovalne komplete in čelade ter se pod vodstvom inštruktorjev prepustili občutkom strahu in veselja. Na višini približno devetih metrov smo v sončnem vremenu premagovali različne ovire: od hoje po deblu, tanki jekleni vrvi, do hoje po gumah ipd. Za konec sta sledila še spust z gugalnico in plezanje na steber poguma (kije nekatere šlosarčke očaral z občutkom strahu, ki ga ponuja).
Po krajšem počitku smo pot nadaljevali z izletom do doma na Kofcah (1488 m). S startom pri kmetiji Mati-zovc smo se povzpeli proti cilju, oddaljenem uro hoda. Markirana pot se hitro požene navkreber, delno preide na traktorsko pot, ki kmalu postane neprijetno blatna. Kasneje se steza odmakne med vitka smrekova stebla. Malo pod vrhom se odpre prečudovita jasa travnikov, polna cvetočih žafranov. Pogled na okolico kar kliče po krajšem postanku. Pri koči smo se šlosarji okrepčali z domačimi jedrni, za povrh pa se še posladkali s čokoladnimi štruklji. Sončno vreme nam je omogočilo širok pogled vse do Triglava v bližini Begunjščice ter vse do Grintovca, Kočne in Storžiča. Za konec smo se s polnimi trebuščki spustili proti Matizovcu in že načrtovali prihodnja srečanja. ZA TISTE, KI ŠE NE VESTE: Športno društvo Šlosarček je bilo
ustanovljeno konec lanskega leta z namenom sproščanja in športnega udejstvovanja, predvsem pa z namenom, da se današnji človek, ki je prezaseden, preobremenjen, lahko ob aktivnostih (ki jih bo izvajalo omenjeno društvo) sprosti in popolnoma razbremeni ter tako lažje premaguje svoj vsakodnevni stres. Ideja o športnorekreativnem društvu, ki bi pokrivalo širok spekter dejavnosti in se ne bi ozko usmerilo le na en šport, je dolgo tlela v glavah in debatah nekaj prijateljev.
Društvo ima sedež v Višnji Gori in trenutno združuje okoli 50 šlosar-čkov. Upravni odbor društva šteje sedem članov pod vodstvom predsednika Boštjana Koščaka. V povezavi s poklicno usmeritvijo nekaterih ustanovnih članov (ključavničarstvo) smo društvo poimenovali Šlosarček. Na dolgoletnih zimskih smučanjih smo namreč organizirali prijateljska tekmovanja za nagrado pa si omislili zlatega, srebrnega oziroma bronastega Šlosarčka.
ŠljPsaRčeK
V letošnji program smo člani (poleg že izvedenega izleta v adrenalinski park) vključili še kolesarske izlete, spust s kajaki po reki Krki, občinske igre brez meja, jadranje, enodnevno oziroma večdnevno smučanje in različne športne turnirje (nogomet, tenis, košarka, tarok, šah, naseljenci otoka Catan, monopoli, človek ne jezi se ipd.). Vsi, ki vas zanima tovrstno druženje, ste vabljeni k vpisu.
Za dodatne informacije nam lahko pišete na naš elektronski naslov slosarcek@gmail.com ali pa nas pokličete po telefonu na mobilno telefonsko številko 041 365 470 (Jože Rozina).
Članica SD Šlosarček Tadeja Kamnikar
Slosarčki v adrenalinskem parku. Fotografija: Simona Ahlin
DREVO BREZ »VOZNEGA REDA«
*
*
* *
najdemo kupca za vašo nepremičnino najdemo nepremičnino, ki jo želite kupiti uredimo vso dokumentacijo- od sestave pogodbe do predloga za vpis v zemljiško knjigo- v sodelovanju z odvetnico spremljamo vas do zaključka posla
Ob železniški progi pri banki v Ivanč-ni Gorici raste jabolko, na katerem sta se združili pomlad in jesen. Drevo smo v našem časopisu postavili na ogled že lansko pomlad, vendar ugotavljamo, da je tudi minulo zimo drevo ponujalo svoje sadeže, ki jih nihče ni hotel obrati. Tako je ubogo drevo z ozimnico dočakalo novo pomlad in podmladek. No, ostane pa drevo vsaj zanimivost za potnike, ki se z vlakom vozijo mimo.
J. A.
Ivančna Gorica, maj 2008
11
[IEMMSSX1 0C3DPra©SüO
OBISKALA NAS JB BBNKA PULKO
Zgodilo se je. Prva dobrodelna prireditev društva Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je bila uspešno izvedena 3. aprila. Dobra dva meseca priprav, plesnih vaj, pisanja vabil in pogovorov po telefonih. Odzivi ljudi, ki so se zbrali v Kulturnem domu Grosuplje: pozitivni. Tudi naša pričakovanja presežena. Če smo sprva pričakovali, da bo prireditev obiskalo okrog 60 ljudi, smo ponovno videli, da nismo sami. Polna dvorana, kije nestrpno pričakovala predavanje pocestnice, kije prepotovala svet na motorju. Videla čudesa narave, družbe in nam to strnila v dobrih uri in pol zanimivi multimedijski predstavitvi. Slike, ob katerih si želiš biti v živo tam, Benka, ki s svojo karizmo prebudi vsakega poslušalca v dvorani.
	r^ T - /	j
■iS * g. ^	/v k ; p JL	
		Ji
		v, j waat-firs.-..;
		
Ob začetku je predsednica društva Nevenka strnila naše delovanja društva, kaj počnemo, kaj bomo počeli... Predstavili so se tudi člani, ki obiskujejo delavnice, in odplesali račke. Ob njihovem plesu se je marsikomu v dvorani zarosilo oko. In začelo se je. Potovanje po svetu. Prepotovali smo vsak kontinent in skupaj z Benko doživeli trenutke na motorju. Povedala je veliko zanimivih zgodb. Ura in pol je minila, kot bi mignil. Nagradimo jo z močnim aplavzom in se ji še enkrat zahvalimo, da smo tudi z njeno pomočjo zbrali denar, s katerim bomo odšli na izlet na Gorenjsko. Ko so ljudje zapuščali dvorano, si slišal komentarje: »Za to moraš biti malo nor ..., jaz že ne bi šel sam na pot ..., dosti si upa ženska, to je prava Slovenka ...« Tudi mi smo si dosti upali. Zahvalili bi se radi Kulturnemu društvu Grosuplje, ki nam je odstopilo
prostore dvorane, Radiu Zeleni val, ki je objavljal našo prireditev, vsem, ki so z nakupom vstopnice omogočili izlet. Zahvaliti se je treba tudi prostovoljcu Slavku Stehu, kije kontaktiral z Benko in jo tako pripeljal med nas. Nenazadnje gre zahvala tudi Benki, ki se je odzvala povabilu in bila pripravljena svoje trenutke s ceste deliti z nami. Veselimo se že novih druženj z vami in upamo, da jih bo v prihodnje še več. Konec maja nas čaka tradicionalni, tokrat 10. piknik, kjer bomo praznovali 10. obletnico delovanja našega društva. Tudi izlet bomo nestrpno pričakovali in v mesecu juniju odšli na Gorenjsko. Več o izletu v naslednjih poročanjih iz našega društva.
Urška Pečnik
prostovoljka društva Sožitje Grosuplje
LITOVANJE OTROK V LITIS 2008
Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za področje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič. Letovanje bo od 3. do 13. avgusta 2008. Starši iz Občine Ivančna Gorica, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil od 20. 5. do 29. 5. 2008 v tajništvu šole ali svetovalni službi.
V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj učenci vrnejo v tajništvo oziroma svetovalni službi najpozneje do 29. 5. 2008.
Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Za otroke iz Občine Ivančna Gorica je prispevek staršev 105,00 evrov.
Otroci, ki jim bo odobreno letovanje, bodo na dom prejeli položnico o doplačilu v času od 30. 6. do 4.7.2008. Otrokom, ki v tem času ne bodo prejeli položnice na dom, letovanje ni odobreno.
RAZPIS ZA V0DITEUE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2008
OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču od 3. 8. do 13.8.2008. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS, Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6,1290 Grosuplje. Prijave sprejemamo do 13. junija 2007.
Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor do 27. junij a 2008. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
OBČNI ZBOR INVALIDOV GlOSUPIJi^ DOBRIPOLJI m IVANČNA ©ORICA
Res je, da ne vemo, kaj imamo,
dokler tega ne izgubimo, toda tudi to je res, da ne vemo, kaj nam manjka, dokler tega ne najdemo.
Na soboto, 19. aprila 2008, je na Slivnici pri Grosupljem potekal občni zbor Društva invalidov Grosuplje. Zbrali smo se pred dogovorjeno uro, da se spoznamo in pogovorimo o naših tegobah.
Zbor se je začel s pozdravom predsednice gospe Perme in nadaljevali po programu. Govorili smo o izpolnjenem celoletnem načrtu. Povedali so veliko o uspehu društva, ob vsaki točki smo razpravljali in jo potrdili. Med povabljenimi gosti so bili naši župani, tako sta bila v naši družbi gospod Jernej Lampret in gospod Janez Pavlin sprejeta z velikim aplavzom. Povedala sta nekaj spodbudnih misli in želja za dobro delo. Obljubila
sta tudi nekaj finančne pomoči. Pričakovali smo tudi župana Grosupljega, a se, žal, na naše razočaranje srečanja ni udeležil. Upamo, da naslednjič ne bo zadržan. Veseli smo bili naših gostov: gospoda Go-razda Prhneta iz Metlike, gospoda Matkovič Srečka, ki je bil predsednik nadzornega odbora.
Ženske smo prejele nageljne kot pozornost ob dnevu žena. Po zaključku smo vsi prejeli bloke za malico, ki je bila zelo okusna in prijazno postrežena. Izžrebali smo tudi dobitnika petdnevnih počitnic v Izoli. Oči smo si spočili na mladih glasbenikih in pevki, ki je dopolnila devet let: Urška in turbo teens. V dobrem razpoloženju smo zaplesali. V upanju, da se naslednje leto vsi zopet snidemo, smo si stisnili roke. Življenje je lepo!
Renata Laznik
OBVESTILO DRUŠTVA INVALIDOV GROSUPLJE
Vse člane društva obveščano, da bo vsakoletno srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine v Sodražici 31. 5. 2008. Prispevek za srečanje s prevozom je 24 evrov. Prijavite se v pisarni društva. Društvo organizira sedemdnevno rehabilitacijsko letovanje v Žusterni pri Kopru od 21. 6. do 28. 6. 2008. Cena je zelo ugodna. Vabljeni tudi ostali občani.
Vse informacije dobite v pisarni društva. Videli boste, da je z nami zelo lepo.
DI Grosuplje
POVABILO PROSTOVOLJCEM IN PROSTOVOLJKAM
Društvo upokojencev Ivančna Gorica je v letu 2008 pristopilo k izvajanju projekta Starejši za starejše za višjo kakovost življenja doma. Poiskati želimo osamljene, onemogle, osiromašene vrstnike ter s tem seznaniti tiste institucije, ki so dolžne za take ljudi poskrbeti. Obiskali bomo vse ljudi z območja našega društva, ki so starejši od 69 let. Delo bomo opravljali brezplačno in prostovoljno, samo s plačilom potnih stroškov.
Če ste pripravljeni z nami sodelovati kot PROSTOVOLJEC ali PROSTOVOLJKA, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite. Mogoče bomo prav z vašo dobro voljo in sodelovanjem pomagali sočloveku, da bo spet videl sončne žarke, cvetočo poljano ali slišal prijazno besedo.
Svojo odločitev sporočite na tel. št. 788 50 21 Mileni ali 786 92 18 Ljubi. Starost za to delo ni pomembna, z veseljem pričakujemo vsakogar, tudi mlajše kandidate.
Društvo upokojencev Ivančna Gorica
Štiriindvajsetega aprila je bila v Ivančni Gorici organizirana izredna krvodajalska akcija. Odvzema se je udeležilo 118 oseb. Vsem iskrena hvala.
KO RK Ivančna Gorica
VABLJENI
I ŠOLO ZA STARŠE
jlD IVANČMftRKJCA
NoW.ioyt je t*."s pričakava nja, vesela, vznemirjanja, pa tud« neeptovosti Wwahu. i?
Pomagali vam borno, lds se boste na pnhod [novega družinskega člana ¡dobro pripravili.
07 13 16 30
06. 2005 ob 17 06. 2005 ob i O OS. 2005 ob i 7 oe. 2005 oh 17 OG. 2003 ob 17
OO OO OO OO OO
Srečanja bodo v sejni dvorani občv-e Ivančna Gonoa (Žofntr center), šola za starše bcnas¡ednpcava¡staé
r	se lan to:
♦ v ^«ekološki ambulanti « po telefonij O M 761 90 ! 5 «na prvem srežanje
Mateja Pevec, dipl. babica
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o.
<=> PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA
ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih)
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča
ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaše hiše
-	za vpis etažne lastnine
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333
POPOLO
KREACIJA FRIZURE. UČENJE . MODNO SVETOVANJE MANIKURA . TAJSKA MASAŽA
LJUBLJANSKA C. 1, IVANČNA GORICA, TEL.: □ 3 1 23 E3 "7 21, PapaLO.ESTETIKA@EMAIL.CnM
12
	 Ivančna Gorica, junij 2008

začetek motoristične sezone
Prihaja obdobje toplejših dni in zato na dan pripeljemo enosledne »jeklene konjičke« - motorna kolesa in kolesa z motorjem. Prav prvi toplejši dnevi so za voznike tovrstnih vozil najbolj nevarni. Razlogi za to so v tem, da po daljši odsotnosti vožnje motornih koles in koles z motorjem vozniki še niso vešči vožnje z motorjem, v začetnem obdobju so zlasti proti večeru, ponoči in zjutraj nižje temperature, zato je vozišče (asfalt) hladnejši, kar pa ima za posledico, da se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča in zato prihaja do padcev oziroma zdrsov. Prav tako je na vozišču še veliko peska, ki je ostal od posipanja cest, pa tudi drugi vozniki oziroma udeleženci v cestnem prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil, zato jih tudi enostavno ne pričakujejo.
Za izboljšanje vaše varnosti v cestnem prometu vam podajamo naslednje predloge in nasvete za varnejšo udeležbo v cestnem prometu:
•	motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno.
•	vozniki se morate tudi sami psihofizično pripraviti za vožnjo (telesna pripravljenost),
•	pravilno uporabljajte zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škomji, razni ščitniki, čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost),
•	zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt...),
•	dosledno spoštujte zakonska določila o OMEJITVI HITROSTI, zato naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih,
•	predvidevajte vedenje drugih ude-
ležencev v cestnem prometu, motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo, 1 pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte, pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet, 1 ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki),
1 ne precenjujte svojih sposobnosti, 1 pri nakupu motornega kolesa je treba upoštevati svoje izkušnje za vožnjo motornih koles, 1 hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja,
1 če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah,
1 izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku),
1 reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6-0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju ena sekunda, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več, ■ zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti,
• NE VOZITE, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja! ! !
Vse voznike motornih vozili, ne samo motoriste, OPOZARJAMO, da sme policija v skladu z njenimi pooblastili in veljavno zakonodajo izreči tudi ukrep ZASEG VOZILA. Zaseg vozila je ukrep, katerega namen je vozniku odvzeti vozilo, s katerim je storil hujši prekršek, ob pogojih, kijih predpisuje 1. odstavek 238. a-člena ZVCP-1 UPB5. Tako bo policist preprečil vozniku ponovitev hujšega prekrška oziroma storitev novega prekrška in z zasegom vozila neposredno zagotovil večjo varnost v cestnem prometu. Policist bo zasegel vozilo vozniku tudi v primeru, če ta kljub prepovedi nadaljnje vožnje z njo nadaljuje ali ponovi prekršek, zaradi katerega je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Tako zaseženo vozilo se bo oddalo pristojnemu sodišču ali pa bo do izdaje sodbe o prekršku hranjeno pri policiji, zoper kršitelja pa bo podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Ukrep ZASEG VOZILA se nanaša na voznika in ga bodo policisti izvedli NE GLEDE NA LASTNIŠTVO VOZILA!
Srečno in varno v prometu!
Rudi Griinbacher in Marjan Fric vodji policijskih okolišev občine Ivančna Gorica
Lepota ni naključje

,0Nl°	. .
V* Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga ^
OU-
Nudimo:
Nega obraza z
uporabo vrhunske
profesionalne
kozmetike MATIS
Anticelulitni in
shujševaini programi
Masaža
Pedikura
Manikira
Depilacija
Make up
in še in še
4? RM *
Helena Miranda
Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22, 1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mail: HelenaMiranda@siol.net
VABLJENI NA POSVET IN OBISK
Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate In dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen.
ii«.irii\i vzrirain
Klimatizacijska tehnika in alternativni viri energije; Prodaja, montaža in servisiranje vseh klimatskih naprav ter
TOSHIBA
cP
FU| ITSU
toplotnih črpalk
Panasonic*
A
¿a ^b i /
/ ilf
MITSUBISHI
r
MUCIN
KLIMATEHNIK d.o.o., Bernekerjeva ulica 43, 1000 Ljubljana, G: 041/712-228, F; 01/529-34-93, www.klimatehnik.si E: klimatehnik@siol.net
vlomi in tatvine
V	zadnjem tromesečju leta 2007, od oktobra do decembra, je Policijska postaja Grosuplje na območju občine Ivančna Gorica obravnavala med drugim tudi več kaznivih dejanj - vlomov v osebna vozila, in sicer smo obravnavali 35 vlomov v naslednjih naseljih: Zagradec-Krka trije vlomi, Višnja Gora pet, Šentvid pri Stični deset, Stična enajst in Ivančna Gorica šest vlomov. Pri tem so si storilci prilastili v glavnem predmete, ki so jih lastniki vozil pustili ali pa pozabili v vozilih (torbice z denarjem in dokumenti, nahrbtnike ipd.)
V	prvem tromesečju leta 2008, od januarja do marca, pa je Policijska postaja Grosuplje na območju Občine Ivančna Gorica obravnavala nekoliko manj vlomov v vozila, in sicer jih je bilo skupaj 22: Zagradec-Krka dva vloma, Višnja Gora šest, Šentvid pri Stični štiri, Stična pet in v Ivančni Gorici pet vlomov.
Vlomi v vozila so bili na različnih krajih, in sicer v okolici šol, pokopališč in cerkva, turističnih točk in okoli gostinskih lokalov. Pogosto se je zgodilo, da so bile vlomne tatvine na parkiriščih med pogrebom.
Poleg vlomov v vozila pa je Policijska postaja Grosuplje obravnavala tudi naslednje vlomne tatvine:
7x 5x 4x 3x 3x 4x 9x 3x
-	vikendi, hiše
-	objekti društev
-	šole (OŠ Šentvid, Stična, SŠ JJ)
-	gostinski lokali
-	župnišča
-	trgovine
-	podjetja
-	lovski dom
	Biološke čistilne naprave od 2-155 prebivalcev
	
	
	Ponikaln elementi
■■lin ............ fflj^M 1 .... , HOHHIB Fyip/flgjMB < ?ilMBgMH é a lmaïi/re J3HL ' ■ :' PL.*. ijnBlpiliiliii» Ht -* ' HjJSSs SB MHMiilBHL' ' aSiK W^lHI	
-	Popolnoma biološke čistilne naprave
-	Greznice
-	Sistemi za izkoriščanje deževnice
Ponikalni sistemi
Posode za
Vodomerni jaški
-	povozna izvedba
-	do - 30 st. Celzija
-	za vodomere od 1/2"do 5/4"
-	možnost vgradnje do treh vodomerov
-	ugodna cena
Želite svojo staro obstoječo greznico spremeniti v čistilno napravo?
Mi imamo rešitev za Vas. Pokličite !
Filtri za deževnico-
vgradnja na zleb
ARMEX ARMATURE D.O.O.
IVANČNA GORICA LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 051 / 652 -192 FAX. 01 / 78 69 265 E-mail: info.armex@siol.net Www.armex-armature.si Www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Ob vlomih pa so storilci dejanj v glavnem odtujevali denar, pijačo, hrano, tehnične predmete in druge vrednejše predmete, ki so jih našli v teh prostorih.
Z zakonom o policiji so določene naloge policije, ki se nanašajo predvsem na varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Ob izvajanju nalog s področja kriminalitete, varnosti cestnega prometa, zagotavljanja javnega reda in miru ter varovanju državne meje se v policiji srečujemo z mnogimi problemi. Zato se dogaja, da rezultati in uspehi našega dela niso vedno na pričakovani ravni. Na slehernem področju našega dela z analizami ugotavljamo vzroke neuspešnosti in pri tem ugotavljamo, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena le Policiji. Zaradi pomanjkanja informacij pogosto ne moremo (pravočasno) reagirati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo in motijo državljane.
Policija si želi zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si našega dela ne predstavljamo brez pomoči in sodelovanja državljanov. Skupaj bi lahko mnogo več storili predvsem na preventivnem področju, kjer bi na različne načine preprečevali deviantne pojave in dejanja.
V našem življenjskem in delovnem okolju je prisotnih mnogo negativnih dejavnikov, ki zmanjšujejo občutek varnosti in vplivajo na stopnjo varnostnih razmer. Številni so tudi drobni, vendar za določeno okolje zelo moteči pojavi, ki tako ali drugače vplivajo na vaše zdravje, osebno varnost in varnost premoženja. S takšnimi in drugačnimi dejanji se policisti in vi srečujemo vsakodnevno, pri tem pa se soočamo s problemom pridobivanja informacij. Državljani vedo povedati marsikaj, vendar tega nočejo ali pa se bojijo povedati. Želimo vam prisluhniti kot enakovrednemu partnerju in vam pomagati, storiti torej vse za izboljšanje varnosti. Ni razlogov, da si ne bi zaupali, da ne bi skupaj in za vse zagotovili še večje varnosti in s tem izboljšati kakovost življenja. S skupnimi močmi poskušajmo zmanjšati število deviantnih dejanj in pojavov, skupaj naredimo vse, da do takšnih dejanj in pojavov sploh ne bo prihajalo.
Za vaše zaupanje in pomoč se vam Vodji policijskih okolišev v Občini Ivančna Gorica Marjan Fric in Rudi Griinbacher že v naprej zahvaljujeva in vas pozdravljava.
Ivančna Gorica, maj 2008
13

pomen plesni v naravi II. DEL
V prejšnji številki Klasja smo v prispevku na to temo smo govorili o plesnih kot pomembnih razkrojevalcih organskih odpadkov v naravi. Tokrat naj vas opozorim na nekatere vrste plesni, ki pod določenimi pogoji izločajo strupene snovi in o lastnostih teh strupov. Pravimo jim mikotoksini.
Afla toksini in zastrupitve z njimi
Plesen Aspergilus flavus in njene sorodnice v ustreznih pogojih (visoka vlažnost in primerna temperatura) fermentirajo na primerni podlagi (najpogosteje na koruzi ali zemeljskem orešku) dva strupa, od katerih eden pod ultravijolično svetlobo sveti modro (od angleške besede blue je dobil oznako B) in drugi pod istimi pogoji sveti zeleno (pa je od angleške besede green dobil oznako G). Z mlekom živali, ki uživajo ta dva toksina s krmo, se izloča njihov presnovek, ki tudi še učinkuje toksično na ljudi in živali, pa je od angleške besede milk dobil oznako M. Vsi ti toksini povzročajo poškodbe DNK v celicah, povzročajo mutacije in kromosomske abe-racije. Največkrat in najhuje poškodujejo jetra. Akutne zastrupitve se kažejo z zlatenico pri živalih in poginom že v krajšem času, kronične zastrupitve se razvijajo počasneje in končajo s cirozo ali rakom na jetrih. Podobno učinkuje tudi strup faloidin iz zelene mušnice (Amanita faloides), le da ta strup povzroča samo takojšne smrtne zastrupitve, kjer so tudi najbolj prizadeta jetra. Protistrupov proti tem toksinom ni, možno pa je kontaminirano krmo razstrupi-ti z amoniakom ali drugimi močnimi bazami. Ti strupi povzročajo lahko tudi različne notranje krvavitve, ker zavirajo nastajanje vitamina K v jetrih. Vitamin K je namreč potreben za normalno strjevanje krvi.
Zearalenon in F-2 toksin
Te strupe fermentirajo plesni iz rodu Fusa-rium (F. gramineareum in druge). Strupi so znani po tem, da so zelo obstojni in da učin-
kujejo v velikih razredčitvah, ker se vpletajo med drugim tudi v hormonske sisteme živali. Pri kravah povzročajo zvržavanja (abortuse) in druge motnje v reprodukciji, pri svinjah pa podaljšano gonjenje, oteklost sramnice (vulve) in povečanje mlečne žleze, pri moških živalih pa feminizacijo (ženski izgled).
Ohratoksini, oksalna kislina in citrinin
Te strupe izločajo skladiščne plesni iz rodov Aspergillus (A. ochraceus in druge) in nekatere plesni iz rodu Pénicillium (P. Viridicatum in druge). Glive uspevajo na koruzi, prosenem zrnju, zemeljskem orešku, pšenici, ovsu, ječmenu, rižu in belem fižolu.
Ohratoksin A je genotoksičen in deluje tudi rakotvorno v jetrih in ledvicah. Dokazali so tudi, da ohratoksin učinkuje pri živalih in ljudeh imunozaviralno (imunosupresivno). Zastrupitve ljudi s tem toksinom pogosto prihajajo prek živil od prašičev, prašiči pa se kontaminirajo 80-odstotno prek onesnažene koruze s temi plesnimi in zato se uvajajo posebni programi za preprečevanje razvoja teh plesni na koruznem zrnju. Optimalni pogoji za razvoj te plesnivosti na koruzi je vsebovanje vlage nad 16 odstotkov in okoljska temperatura okrog 25 oC. Plesen Penicillum viridicatum uspeva v podobnih pogojih, vendar raste vse od 4 do 30 oC.
To bi bili najpogostejši strupi, ki jih izločajo plesni. Posledice zastrupitev z mikotoksini so, kot vidimo, zelo hude, zato je treba storiti vse, da bi preprečili razvoj toksogenih plesni v naravi. V glavnem je treba žita in druge plodove, na katerih običajno rastejo take plesni, pred skladiščenjem zadosti posušiti. Ugotavljanje (dia-gnosticiranje) teh plesni in toksinov je možno z laboratorijsko preiskavo (kultiviranje plesni na ustreznih gojiščih in določanje toksinov s kemijsko preiskavo). Veliko pokaže že osvetljevanje pod lučjo ultravijolične svetlobe.
prof. dr. Valentin Skubic
test hoje na dva kilometra vivančni gorici
Test hoje na dva kilometra nam služi kot enostaven, široko dostopen način za ugotavljanje telesne zmogljivosti posameznika, prav tako je tudi ustrezno motivacijsko sredstvo za večanje in vzdrževanje telesne dejavnosti, ker s ponovnim preizkusom spremljamo pozitivne učinke telesne vadbe na telesno zmogljivost.
Ob svetovnem dnevu gibanja, 10. maja 2008, je ZD Ivančna Gorica na šolskem igrišču OS Stična organiziral test hoje na dva kilometra. Na toplo majsko soboto se ga je udeležilo 37 udeležencev, ki so se pred testom pogovorili z zdravnikom in opravili vaje ogrevanja, nato pa s hitro hojo krenili na pot. Po prehojeni poti smo vsakemu posamezniku izmerili čas prehojene poti in izmerili srčni utrip na cilju. Vsak udeleženec je po končanem testu dobil tudi simbolično darilo, ki sta ga prispevala Kotany in Dr. Oetker.
Vsi udeleženci so v naslednjem tednu prejeli pisni izračun telesne zmogljivosti in priporočila o primerni telesni aktivnosti vsakega posameznika, s katero bo vsak udeleženec prispeval k svojemu zdravju in izboljšanju telesne zmogljivosti. Upoštevajte nasvet glede tempa (srčna ferkvenca), prisluhnite svoje-
mu telesu in počutju ter bodite aktivni večino dni v letu.
Zelo priporočljivo je, da po nekaj mesecih do pol leta vadbe test ponovite in potrdite svoj napredek. Šele takrat vidimo pravi smisel testiranj. Naslednji test hoje načrtujemo 4. oktobra 2008. V prihajajočih poletnih mesecih bodimo vsak dar vsaj 30 minut telesno dejavni bodisi v prostem času službi in na poti v službo bodisi pri domačih opravilih. Telesna dejavnost naj bo zmerna ali intenzivne (srčni utrip se dvigne, postane nam toplo, smo zadihani), pomembno je, daje redna in da postane de vsakdanjega življenja. Izbrali naj bi tiste oblike ak tivnosti, ki so nam najljubše in jih najlažje vključimc v vsakodnevni ritem življenja ter hkrati ustrezajc naši telesni zmogljivosti, letom in zdravstvenemi stanju. Tako bo gibanje postalo priljubljen in nepo grešljiv del našega življenja. Zahvaljujemo se OS Stična, ki nam je odstopil; prostor, Kotany in Dr. Oetker za sponzorske pri spevke ter PGD Radohova vas, ki nam je pripeljale mize in klopi.
ZD Ivančna Gorici
--
Priporočamo vam okusne hlebce iz Pekarne Grosuplje
tičkov tič z bojanjega vrha
Glavni na domačem dvorišču (pavo eristatus), sorodnik fazana, z Indijske praceline in Afrike, gozdni ptič z dolgimi nadrepnimi peresi (samec jih razprostre kot pahljačo), s pernato kronico in z modro zelenordeče se lesketajočim perjem.
JA.
Narejeno z ljubeznijo
oEMENKO
Hlebček skriva bogastvo kar sedmih žit in semen: ovsene kosmiče, sojin drobljenec, proseno kašo ter sončnična, bučna, seza-mova in lanena semena. Narejen je iz mešanice polbele in rzene moke. Zaradi toplotne obdelave semen je dlje časa svež. Za vse, ki radi posegate po najrazličnejših namazih.
matevž
Hlebec, narejen iz črne pšenične moke, že na pogled prepoznate po rjavi skorji in zarezi v obliki zvezde. Svežino in aromo mu dajejo ržena moka, krompirjevi kosmiči in sončnično olje. Sredica je gosto luknjičava in sočna. Za pristne gurmanske užitke ob jedeh na žlico.

ercator
Gozdar
Več dni svežega Gozdarja smo zamesili iz polbele pšenične moke in ji dodali rženo moko. Prav ta mu skupaj z dolgotrajno klasično izdelavo prinese svežino in poln okus. Sredica je neenakomerno luknjičava in sočna, zlata skorja pa zarezana v obliki križa. Odličen ob pršutu in drugih narezkih.
cVekama . (jrosuplje
Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v Mercatorju
14
	 Ivančna Gorica, junij 2008

MALI ČEBELARJI ¥ f RTCU MVA
Prišla je pomlad in prva čebela je priletela skozi okno v našo igralnico. »Čebela!« so zakričali otroci. »Skrij-mo se!« so otepali z rokami. Tako sva se z vzgojiteljico Barbaro odločili, da bova izpeljali projekt Od čebelnjaka do medenjaka.
Otroci so bili navdušeni, pridno so iskali literaturo, opazovali čebele na »paši«, naučili pa smo se tudi, kako ravnati, kadar pridemo v stik s čebelo. In najboljše: preizkušali smo različne vrste medu.
Z avtobusom smo se odpeljali v Višnjo Goro, kjer smo obiskali čebelarja g. Franca Bobnarja. Podrobno nam je opisal svoj poklic, predstavil čebelarske pripomočke (zaščitna obleka, kadilo, stiskalnik za med ...) in zgodilo se je nekaj težko pričakovanega. Čebelar nas je povabil v čisto pravi čebelnjak. Koliko panjev in kako je velik roj čebel v vsakem panju. Ali ste vedeli, da ima vsak roj čebel svojo matico? Ona je kot mama. Pozimi pa čebele čebelje samce (trote) spodijo ven iz panjev, pravijo, da so nekoristni.
Spoznali smo tudi panjske končnice, ki so bile poslikane z živalskimi motivi, s prizori iz kmečkega življenja in s svetniki - čebelar pravi, da so to zavetniki določenih poklicev. Toliko barv se je prelivalo na čebelnjaku, a ene barve čebele le ne vidijo! To je rdeča barva, zato vhod v panj ne sme biti rdeče obarvan.
Ob zaključku nas je čebelar obdaril z medom in svečo iz čebeljega voska. Pohod smo nadaljevali skozi staro
JEZICI IN
pasavček
Ježki iz vrtca Pikapolonica smo marca 2008 sodelovali v projektu Pasavček (Euchires). Pogovarjali smo se o varnostnih sedežih in pripenjanju s pasovi, seveda pa smo na pripenjanje opozarjali tudi starše in druge odrasle. Posebno pa smo se veselili izdelave avtomobila. Opremili smo ga z volanom, sedeži, radiem, ventilacijo in tudi z varnostnimi pasovi. Avto smo pobarvali in nestrpno čakali, da ga preizkusimo. Sedaj se že vozimo okoli vrtca, vedno pripeti z varnostnimi pasovi.
V sklopu projekta pa smo obiskali tudi Reševalno postajo in Gasilsko brigado v Ljubljani. Videli smo vozila, reševalno in gasilsko opremo, preizkusili nosila, si merili srčni utrip in se z gasilskim tovornjakom peljali kot pravi gasilci. Spoznali smo veliko novih stvari in se imeli nepozabno.
Anita Perpar, dipl. vzg
mestno jedro Višnje Gore, si ogledali znamenitosti in se ustavili pri slikarju g. Janezu Kastelicu. Velikodušno nam je pokazal svoje slike in ilustracije in seveda najpomembnejše: narisal nam je čebele, ki smo jih lahko odnesli v vrtec.
Otroci so izrazili željo, da bi tudi v igralnici izdelali čebelnjake in jih opremili s panjskimi končnicami ter čebelami. To res ni bilo težko, saj smo pravi mali umetniki. Starši so nam pri zbiranju materiala pridno pomagali in naša umetnija je kmalu nastala. Kar poglejte. Poimenovali smo jih medvedkovi čebelnjaki - zato ker se naša skupina imenuje Medvedki. Ustvarili smo pravi čebelarski kotiček.
In mi ne bi bili pravi Medvedki, če se ne bi odločili za peko medenjakov. Za pomoč smo prosili kuharico Zdenko. Urno smo zgnetli testo in začeli oblikovanje medenjakov.
Medenjake smo spekli v pečici - mmm, kako je lepo dišalo. Malo smo jih še posladkali in DOBER TEK, MEDVEDKI.
Vzgojiteljici
Barbara Kavšek in Barbara Bobnar ter otroci iz Medvedkove skupine
»mami, la en «
ZA STARŠE
Vaš otrok tudi ne je sadja in zelenjave? Bi jedel samo določeno hrano? Iz dneva v dan ista zgodba? Krožnik ostaja poln? Otrok prosi po sladkarijah? Vas to spravlja ob pamet...?
Potolažite se s podobno zgodbo mnogih staršev, ki imate prav tako izbirčnega otroka kot vi. Starši se običajno bolj ali manj uspešno trudijo s spodbujanjem otroka za poskušanje raznolike hrane, ki bo omogočila zdravo prehranjevanje, da bo otrok s hrano dobil vse potrebno za normalen razvoj. Vaš trmoglavec, predvsem po drugem letu starosti, z odklanjanjem hrane kaže na merjenje moči in ustvarjanje cone neodvisnosti. Bodite vztrajni pri svojih ukrepih. Lahko se vsega skupaj lotite malo drugače!
Kaj lahko naredimo? Kje naj začnemo?
Sprva se osredotočite na sebe, saj morate biti dober zgled za otroka. Otrok bo namreč nadaljeval priučene navade.
Ne podkupujte otroka s sladkarijami. Naučiti se mora, do so sladkarije le majhen del prehrane. Otroka rajši ne peljite s seboj v trgovino po nakupih hrane, če pa gre z vami, mu predstavite tudi oddelek s sadjem in zelenjavo, kjer naj tudi sam izbere sadje, ki mu je všeč. Tako bo zadovoljen, da je vpleten v nakup.
Od njegovega prvega uvajanja nove hrane ga lahko učite o različnih prehranjevalnih navadah. Poskušajte z novimi okusi, spodbujajte ga. Družina naj vsak dan skupaj zajtrkuje. Naj bo vaša shramba založena z zdravo hrano, izogibajte se čipsa in podobnega, le tako bo otrok imel možnost izbrati zdravo. Otroka ne smete nikoli siliti, naj poje svoj obrok, niti ne vpijte nanj, saj vse poslabšate! Otroku ne dovolite, da je prigrizke pred obrokom, rajši ga zamotite in ga zadolžite za pripravo pogrinjka.
Otroku ponudite manjše porcije hrane, pohvalite ga, ko poje, in mu naložite še enkrat. Spremenite pripravo obrokov v zabavo, otrok naj sodeluje pri kuhanju.
Družina naj vedno obeduje za mizo, ki naj ima vedno pripravljen pogrinjek, pri čemer naj pomaga otrok.
Kuhanje spremenite v zabavo, v kateri je zvezda vaš otrok! Kupite še otroško kapo šefa kuhinje. Za izbirčne otroke je idealno, da jih vključite v pripravo obrokov. Otrok bo zadovoljen, dobil bo
RADIO BELJENI VAL
93.1 s 97.Q MHz
«Bf"

priložnost, da sam izbira recepte, živila, z lastnimi rokicami bo pripravil neko hrano, mnogo rajši bodo jedli, saj so sami pripravili hrano in niso samo gledali mame. Seveda pa naj bo kuhanje vedno pod budnim nadzorom odraslega. Otroci naj se ne lovijo po kuhinji, obzirno pazite na nože, roče ponev vedno obrnite proti zidu, odrasli prižigajte plin, uporabljajte prijemalne krpe za vroče posode ...
Otroka pa vedno pred začetkom kuhanja opozorite na umivanje rok, pri pripravi hrane ga naučite, da se sadje in zelenjavo vedno opere, pazite na čistočo pri pripravi piščančjega mesa. Ko vključite v kuhinjo tudi otroka, izbrani recept prilagodite njegovi starosti. Se bolje pa bo, da izberete zdrav, preprost recept. Najprej z otrokom preglejte sestavine. Vsak recept lahko hitro popravite, kaj dodate, zamenjate, naj predlaga tudi otrok in nato vse sestavine pripravi na pult.
Nekaj trikov
Spremenite korenček v rožico, ki jih naredite z modelčkom, naj otrok (odvisno od starosti) šteje korenčke, ki jih poje.
Skuhajte zelenjavno juho in zelenjavi naredite obliko, videz jedi zelo vpliva na otroka in njegovo pripravljenost, da bo jedel. Če boste hrano aranžirali, si bo otrok ob njej celo izmislil zgodbico, poimenoval hrano in prek igre pojedel vse.
Vaš otrok preveč poje? Je njegova teža že prerasla normalno?
Pomembno, da si zapomnite!
1.	Otroci vedno jedo tisto, kar imajo radi in ne obratno. Da bodo vzljubili določeno hrano, potrebujejo čas in ponavljanje, preizkušanje iste hrane na različne načine, na nekatero hrano jih vežejo tudi asociacije, ki v njih vzbudijo neki okus, barvo, vonj hrane. Le pri sladkih stvareh to ni potrebno, saj jih takoj vzljubijo.
2.	Redni družinski obroki z zdravo, uravnoteženo prehrano, med obedovanjem naj se otrok dobro počuti, čas, ki mu ga namenimo, se nam bo obrestoval.
Stanka Parkelj Rozina
ELVEZ, d. o. o.
ELVE Z
Ulica Antona Tomšiča 35, 1294 Višnja Gora, Slovenija
elvez VIŠNJA GORA, specializirano proizvodno podjetje za področje avtomobilske, elektro in strojne industrije, zaradi širitve proizvodnega programa in povečanega obsega dela vabi k sodelovanju:
1.	Strokovni kader tehnične izobrazbe (V., ¥1. in VII. stopnje strojne in elektro tehnične izobrazbe) za:
•	delo na področju tehnologije in razvoja tako na področju elektro komponent kot brizganja tehničnih plastičnih delov,
•	vzdrževanje in nastavljanje orodij,
•	delo izmenovodij in
•	preddelavcev
Zaželeno:
•	delovne izkušnje na podobnih proizvodnih področjih dela,
•	poznavanje avtomobilske, elektro in strojne industrije,
•	izkušnje na področju vodenja ljudi in organiziranja dela,
•	timsko delo, komunikativnost in osebna motiviranost
2.	Delavce v proizvodnji (m/ž) kabelske konfekcije in elektro komponent.
3.	Delavce v proizvodnji (m/ž) predelave plastike - operaterje in posluževalce strojev in naprav.
Nudimo dobre delovne pogoje in stimulativni osebnih dohodek, možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja. Obenem vabimo dijake in študente strojne in elektro smeri, ki jih zanima delo v našem podjetju, naj pošljejo prošnje ali se osebno zgla-sijo pri nas, zaradi možnosti štipendiranja in študentskega dela že v času šolanja.
Pisne ponudbe in prošnje z življenjepisom, ter dokazili pošljite na naslov: Elvez, d.o.o., Ulica Antona Tomšiča 35, 1294 Višnja Gora ali na e-mail: lnfo@elvez.si.
V okviru skupine Livar uresničujemo vizijo postati vodilno podjetje v EU na področju integriranih livarskih storitev. S svojimi izkušnjami in znanjem izdelujemo in obdelujemo kakovostne ulitke iz sive, nodularne ter jeklo litine. Za uresničevanje naše vizije in razvojnih načrtov v proizvodnih centrih Črnomelj in Ivančna Gorica objavljamo
P I S
RAZ
ZA KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 ZA NASLEDNJE POKLICE
PR0FITNI CENTER LIVARNA IVANČNA GORICA
diplomirani inženir metalurgije	- 4 štipendije
strojni tehnik	- 2 štipendiji
mehatronik-operater	- 3 štipendije
oblikovalec kovin in strojni tehnik (program 3+2)	- 3 štipendije
elektrikar-elektronik	- 6 štipendij
NUDIMO:
❖	solidne kadrovske štipendije
❖	povrnitev potnih stroškov na podlagi mesečne vozovnice
❖	plačilo zdravniškega pregleda
❖	šolsko prakso in počitniško delo poleti
❖	redno zaposlitev po končanem šolanju
❖	možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe
❖	možnosti nadaljevanja rednega šolanja ali šolanja ob delu v primerih ugotovljenega razvojnega potenciala kandidata in ugotovljenih kadrovskih potreb
POGOJI ZA PRIJAVO:
❖	napisana prijava za kadrovsko štipendijo z navedbo poklica
❖	fotokopija zadnjega šolskega spričevala
❖	zdravniško potrdilo izbranega zdravnika, kjer je navedeno, da pri prosilcu ni ovir za poklic, za katerega kandidira
❖	potrdilo o vpisu v ustrezno šolo v šolskem letu razpisa in
❖	potrdilo o državljanstvu R Slovenije
ROK PRIJAVE IN NASLOV PRIJAVE:
Prijave z ustreznimi dokazili sprejema LIVAR d.d. KADROVSKA SLUŽBA. Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, dodatne informacije pa lahko dobite preko tel.št. 01 / 78-69-995 ali 01 / 78-69-914, najkasneje do 30.06.2008.
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE
Ivančna Gotica, maj 2008
15
WMM

v pekarni grosuplje
Zjutraj smo se s kombijem odpeljali v Pekarno Grosuplje. Na cesti nas je čakala zapora, a smo kljub temu prišli pravočasno.
Pred vhodom v pekarno nas je čakal pek Matevž. Takoj v prvem prostoru smo si vsi nadeli kape in odšli k umivalniku, kjer smo si umili roke in šli za mize. Vsak je dobil košček testa in iz njega smo oblikovali žemljo, ptička in rogljiček. Dali smo jih na pladenj, da so jih peki spekli. Med tem časom smo šli na ogled pekarne, na koncu pa smo prejeli še zavitke in sok. Čisto ob koncu smo prejeli še vrečko presenečenja, nato pa smo odšli na recepcijo po naše pečene izdelke. Ta dan mi je bil zelo všeč in upam, da mi bo za vedno ostal v spominu.
Teja Bavdek, 5. razred OS Stična, podružnična šola Ambms
V	PEKARNI
Tam v Grosuplju pekarna stoji, prav prijetno v njej diši.
V	želodcu lakota nastaja, ko vonj po kruhu te opaja.
Kaj vse naredijo iz testa, se sploh povedati ne da. Sveži kruh in žemljice, nam prav rado tekne vse.
Tu spoznali otroci vsi, da brez kruha nam živeti ni. Najboljši tu pri vas se speče, zato želimo vam obilo sreče.
Tina Rus, 5. razred OS Stična, podružnična šola Ambrus
Lep in slovesen dan je bil to, zabavali smo se in se istočasno dostojno zahvalili vsem, ki so nam
pomagali, da smo uspeli priti do meje med otroštvom in odraslostjo, do mature. Veliko uspehov želim vsem nam na matu-ritetnih izpitih v maju in juniju!
Klemen Janežič, 4. a
TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA
LOVSKA DRUŽINA KRKA JE GOSTILA DIJAKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA IZ VIŠNJE GORE
BABICE IN DEDKI V VRTCU MIŠKA V STIČNI (SKUPINA MEDVEDKI)
OB ZAKLJUČKU PROJEKTA S KNJIGO NA POTEP Na dan po Dnevu zemlje 23.4.2008
Počaščeni smo bili, ko so nas vnučki povabili v vrtec, da bi nas razveselili z nastopom pred zaključkom bivanja v vrtcu. V jeseni bodo v šoli - eno nadstropje višje. Da se babice in dedki zelo zanimamo za njihov razvoj in dosežke, je dokazala tudi velika udeležba.
Naši otroci so v predstavi pokazali veliko spretnosti, samostojnosti, samozavesti in znanja, da so nas prijetno presenetili. Mi, babice in dedki, smo seveda z velikim zanimanjem spremljali nastop. Ob koncu predstave smo skupaj z otroki izdelali »palčka«, da smo na svoje oči videli, kako tako delo z otroki poteka.
Ugotavljamo, da je osebje vrtca zelo prizadevno, saj sta vzgojiteljica Marica in pomočnica Mateja zavzeto izvajali naloge z vseh področij in zaslužita si posebno zahvalo, še posebej zdaj, ko otroci zapuščajo vrtec.
Elizabetina babica - Jožica Valič
maturantska mrzlica
Ko so tekmovalci končali svoje delo, je njihove naloge pregledala in ocenila komisija. Vsem 158 tekmovalcem (prijavljenih je bilo 164) pa je šola gostiteljica poleg tekmovanja omogočila prijeten dan. Po slastnem kosilu smo večino dijakov in njihovih mentorjev popeljali na ogled stiškega samostana in Jurčičeve domačije na Muljavi. Veliko dijakov se je prvič s tema dvema kulturnima spomenikoma, prav vsi pa so bili po napornem tekmovanju navdušeni nad njima in gotovo se bodo še kdaj vrnili v naše kraje. Ob 17. uri so se vrnili v šolo, kjer so jih že čakali neuradni rezultati.
Po izteku pritožbenega roka so bili znani uradni rezultati. Najbolje od naših štirih tekmovalcev se je na 8. mesto med 46 tekmovalci prvega letnika uvrstila Marion Antonia van Midden, dijakinja 1. b. Za svoj uspeh je dobila zlato Vegovo priznanje. Nagrade najboljšim so bile podeljene v Ljubljani v četrtek, 15. maja. Organizacija takšnega tekmovanja je seveda zelo zahtevna, ker je potrebno veliko dela in usklajevanja, vendar smo bili na koncu zadovoljni vsi: dijaki, njihovi mentorji in seveda organizatorji. To pa seveda šteje največ.
V. Celarc
V mesecu marcu smo lovci Lovske družine Krka prejeli pobudo profesorice Tanje Miklič iz VIZ Višnja Gora, da bi si njihovi dijaki v srednjem poklicnem izobraževanju - smer kuhar za potrebe projektne naloge radi ogledali in spoznali gozdno pokrajino in njene značilnosti v predelu vasi Laze nad Krko - Prve dule in nekdanje oglarske domačije pri Paharju, kjer ima Lovska družina Krka sedaj lovsko kočo in pašnik - sadovnjak. Lovci smo takšno pobudo z veseljem sprejeli, saj si že nekaj časa želimo sodelovanja z šolami, tako osnovnimi kakor tudi srednjimi. Z gospo Tanjo Miklič sva se dogovorila za program ogleda in poti ter tematiko, ki bo podana ob tem obisku, in sicer:
-	značilnosti kraške pokrajine,
-	klimatske razmere področja,
-	gozdni sestoji in drevesne ter grmovne vrste,
-	divjad in druge živali tega področja,
-	gospodarska raba in izkoriščanje prostora,
-	sociološka struktura prebivalstva tega področja v zgodovini in danes in
-	današnje naloge lovstva v našem prostoru.
Slabo vreme in sneg nam je naš čas obiska kar dvakrat prestavil, naposled pa sva le uspela poiskati primeren termin, tako da smo se dobili 16. aprila zjutraj v vasi Laze nad Krko.
Po izrečenih pozdravih smo se takoj napotili na našo pot prek Prvih dul do nekdanje domačije Pahar. Dijake je seveda takoj presenetila nižja temperatura, kot je v dolini, saj je področje na nadmorski višini nad 650 metrov, še posebno pa je značilno »mrazišče« v dolini Prvih dul. Na poti so dijaki lahko spoznali sveže sledi medveda, divjega prašiča, jeienja-di, srnjadi in lisice. Ogledali so si tudi ostanke nekdaj izdelanih »apnenic« in prostore, kjer so se izdelovale oglarske »kope«. Videli smo značilni kraški izvir z lužo. Gozdni sestoji na tem področju so zelo pestri, saj je prisoten tako gospodar-
Vsako leto sta meseca april in maj v znamenju maturantov in leto 2008 ni nobena izjema. Maturantje Srednje šole Josipa Jurčiča smo po štirih letih pričakovanja dočakali svoj maturantski ples. No j a, morda so ga še bolj kot mi sami čakali naši starši. Maturantski ples je zaključek srednje šole in slovesno dejanje skupnega slovesa od sošolcev, profesorjev in delavcev šole.
gospe Mateje Prokofjev. Po odlično od-plesani četvorki je nastopilo vsesplošno zadovoljstvo, sledilo je še nekaj glasbe, plesa in nato slovo ponosnih staršev, ki so prepustili plesišče mladim. Večina nas je ostala in dostojno smo se veselili in proslavljali do jutranjih ur.
Pod okriljem plesne šole Urška je bil 26. 4. 2008 maturantski ples na Gospodarskem razstavišču. Udeležili so se ga trije gimnazijski oddelki ter trije ekonomski oddelki. Generacija 1989, kije ena izmed zadnjih generacij, ki so bile »produkt stare Jugoslavije«, se je podala v svoj čarobni večer. Otvoritev tega večera je pripadla dijakom, ki smo zaplesali valček. Sledil je ravnateljev govor in govori dijakov v zahvalo vsem delavcem šole ter staršem. Vsi dijaki pa smo svoja grla dodobra zagreli, ko smo glasno zapeli tradicionalno pesem Gaudeamus. Po kratkem glasbenem premoru je sledila večerja. Po njej je bil čas za vsesplošno vrtenje ob odličnih zvokih glasbe, zanjo je poskrbela skupina Odi-seja.
Veliko pozornosti in navdušenja so vsem, še posebej pa staršem predstavljenega razreda ponudile domiselne predstavitve razredov. Močna čustva so privrela na dan v nadaljevanju ob plesu staršev z otroki. Najprej so dijakinje povabile na ples svoje očete, malo kasneje pa so dijaki lepo odplesali svoj zgodovinski ples z mamicami. Vmes smo si z zanimanjem ogledali še eno od obveznih sestavin maturantskega plesa, ples dijakinj in dijakov s profesorji in profesoricami. Ta ples je otvoril ravnatelj, ki se je v ritmih dunajskega valčka graciozno zazibal z dijakinjo Katjo Adamlje. Po kratkem času smo se jima na plesišču pridružili še vsi ostali dijakinje in dijaki, ki smo zaplesali s profesorji in profesoricami. Ob polnoči je nastopil vrhunec večera, na vrsti je bila slavnostna četvorka, ki je že po tradiciji najpomembnejši del večera. Čeprav nas je kanček skrbelo, kako bomo odplesali, smo se sprostili in prepustili melodijam Strausovega Netopirja in zanesljivemu vodstvu plesne mojstrice
Dijaki in profesorji mentorji Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica se redno udeležujemo tekmovanj; regijskih, državnih pa tudi mednarodnih, na mnogih pa dosegamo dobre, celo vrhunske rezultate. Tudi naša šola pogosto prireja različna tekmovanja, na katerih se srednješolci radi pomerijo v znanju, spretnostih in različnih veščinah, ki so zanimive in pomembne za mladega človeka. Lani je šola priredila državno tekmovanje iz fizike, letos pa smo se spoprijeli z matematiko.
V soboto, 19. aprila 2008, je na srednji šoli pod okriljem društva matematikov, fizikov in astronomov potekalo državno tekmovanje iz matematike. Razlogov za to je več. Ravnatelj šole in obenem vodja letošnjega državnega tekmovanja iz matematike Milan Jevnikar je poudaril, daje za organizacijo tekmovanja pomembno, da imamo dobre prostorske možnosti, za delo pripravljene učitelje in - kar seveda ni zadnji razlog - odlične tekmovalce, ki so se skupaj z drugimi srednješolci iz vse Slovenije z veseljem in odlično pomerili iz znanja matematike.
Tekmovalci so se zbrali v soboto zjutraj v šoli, kjer so jih že čakale tekmovalne naloge in pripravljene učilnice. Po šoli se je kar iskrilo od številk, enačb in formul. Jutranji vrvež je po uvodnem pozdravu ravnatelja in kratkem kulturnem programu kmalu zamrl. Od devete do trinajste ure je povsod vladala tišina kot le malokdaj.
ski gozd v dolinah in na pobočjih kot tudi varovalni gozd na kraških vrhovih. Tako so si lahko ogledali sestoje črnega gabra, hrasta cera, bukve, jelke, smreke, belega gabra in drevesa javorja, bresta, maklena in drugih drevesnih in grmovnih vrst. Prav tako pa so dijaki pozorno prisluhnili vsem zanimivostim tega kraja iz zgoraj navedenih tem.
Pri lovski koči smo zakurili ogenj in vsak si je sam pripravil tudi pečeno klobaso, ki je po naporni poti šla še kako v slast. Ko se je dan dodobra prevesil v drugo polovico, pa nas je črn oblak nad Korinjskim hribom opozoril, da je čas za odhod. Med potjo smo lahko videli tudi popolnoma sveži udar strele v drevo hrasta, kjer je strela pred kratkim sprostila svojo moč prek drevesa v zemljo in ob tej priložnosti smo obnovili pravila ravnanja ob nevihti. Po dobri uri hoje nas je na koncu poti pospremilo tudi nekaj kapelj aprilskega dežja. Razšli smo se z lepimi pozdravi ter bogatejši z novimi spoznanji in vtisi tako jaz kakor tudi, upam, moji gostje. Mislim, da je tako sodelovanje pri programih izobraževanja mladih tako v osnovnem kakor tudi v srednjem šolstvu vsekakor smiselno in potrebno, saj otroci v današnjem času iz urbanih področij nimajo veliko možnosti spoznati gozdne in druge naravne habitate ter njihovo naravno delovanje. Se posebej pa je interes lovstva, da mladim prikažemo današnje naloge lovstva v sobivanju ljudi in divjadi v našem prostoru ter njenem varstvu in ohranjanju naravnega okolja. Vsi skupaj pa smo zelo veseli tudi uspeha dijakov, ki so tekmovali z projektno nalogo na državnem tekmovanju srednjih šol Več znanja za več turizma, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije s predstavitvijo na turistični tržnici. Izmed 37 tekmovalnih ekip so prejeli zlato priznanje - čestitamo!
Naj na koncu izrazim še željo in interes Lovske družine Krka, da sodeluje tudi z drugimi šolami na našem področju.
Za Lovsko dmžino Ki'ka: Jože Rus
Maturantje 4. a
16
	 Ivančna Gorica, junij 2008

PATER PAVE IPUCELJ
(1669-1721)
ZGODOVINAR STIŠKEGA SAMOSTANA (I. del)
Stoletje, v katerem se je rodil stiski kronist pater Pavel Pu-cel, je dalo slovenskim deželam prve domače zgodovinarje. To so bili jezuitski pater Martin Bavčer, duhovnik Janez Ludvik Schonleben, baron Janez Vajkard Valvasor in nazadnje cister-cijanski menih pater Pavel Pucelj, ki se je rodil leta 1669, to je v letu Bavčarjeve smrti. V letu 1681, ko je izšla Schonlebno-va knjiga Stara in nova Kranjska in v katerem je Schonleben tudi umrl, mu je bilo dvanajst let. V letu izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske je dopolnil dvajset let in stopil v stiski samostan. V letu Valvasorjeve smrti 1693 je bil posvečen v duhovnika. Kot cistercijan je bil vodja kora, prior, kasneje subprior ter samostanski kronist. Leta 1702 se je vključil v duhovniško bratovščino sv. Mihaela v Mengšu. Leta 1710 se omenja kot magister, verjetno magister novincev.
Od kod je bil doma? Rodil se je v Hrušici pri Novem mestu v družini, ki se je sodeč po priimku staršev in botra Piceka priselila iz Ribnice. Prav v letu Pucljevega rojstva (krščen je bil 10. junija 1669) je Schonleben, ki je bil poprej duhovnik jezuit, postal ribniški arhidiakon, to je škofov pooblaščenec za Notranjsko.
Zanimiva je povezanost vseh štirih zgodovinarjev z jezuiti. Bavčer in Schonleben sta bila člana jezuitskega reda, iz katerega je Schonleben kasneje izstopil, Valvasorje bil dijak jezuitskega kolegija v Ljubljani. Kaj pa Pucelj? Ne vemo, kje je študiral, imamo pa podatek o njegovi povezanosti z jezuitskim kolegijem v Trnavi na Slovaškem. Med knjigami nekdanjega stiškega samostana, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je tudi Zgodovina ogrskega kraljestva avtorja Nikolaja Isthuanffija iz leta 1685. Na naslovnici je latinski zapis v lepi Pucljevi pisavi. Takole pravi: »Po prizadevnosti brata Pavla knjiga priskrbljena iz Irnave in vpisana v katalog stiške knjižnice leta 1697.«
R E G N
HUNGARO
HISTORIA,
Poft obitum gloriofijjim
MATTHIiE CORVINI REGIS XXXIV.
Quo Apojlotícum hoc Regnum Turcarum potiflimüm armis barbaré invafiim »
LIBRIS XXXIV.
RERVM 1N PANNONIA , DALMATIA , TRANS-íilvania, Moldavia, Bafnii, IlSyrkOíCeteriftjUCCOiifmns iíSgrum ultra feculum,ab Armo 1490, geftammlocupletiflimis
ife	Ó'	o
- ~í>mitftrJ¡ étieéfy &>*»' Ktyj' t>
NICOLAO ISTHUANFFIO
PJNNON/0 > BIFSDEM REGNI PROPJLJTINO,
& octogenario miiíísexmiknt^moi
AC PROINDE VEL OCVLARIS 1PSE TESTIS, ve! certa fcientiaomnium ejuíHe-m Regnl Ptovmciarum deferiptiones, mores Se coníueiudines: Vrbmm» atdurrtque fitus ac m imkkmes; iumÍBumoTtusac craárasj prediorurn dentejue-, expediiianam reramdomi bei!^uegcíkmm«o«im«3taria abíbluti|iíma5 ad omuimsdara í-cílorisícicntiam clegarsti ftylo pMgrit»
iJCCBVrr HAC POSTREMA EDIT/ONE 1N COMMO-dtmsdiftmSaptMgraphos&dmm, Vienn.í Ausk i. < ¿r&fimJm 1685. a Turcís oppugrMtb, ejnflemqm gbriofa aCbrijlianit defenjio, ac viSomft libertino-
-«¡t)»»-
C O l O N 1 JE A G R 1 P P i N JE, Apud ., ■ N N j? m '#"L1 il-.LMVM PRIKSSHM Bibliopola«. Axso M. DC. LXXXV.
Zgodovina ogrskega kraljestva, 1685
Pucelj, ki se po meniškem običaju imenuje brat, je bil takrat že štiri leta duhovnik, torej pater, ki je imel za sabo že vse študije. Jih je morda vseeno končal v Trnavi? Zgodovinar Vladimir Milkovvicz poudarja Pucljevo povezanost s Hrvaško in Ogrsko. Naj ga citiram: »Povsem tekoče piše ogrska imena in razodeva veliko poznavanje krajev na Hrvaškem.« Poleg tega pa imamo še en razlog za domnevo, da je knjigo prinesel Pucelj s seboj iz Trnave, potem ko je tam zaključil svoje študije. Stiška knjižnica je namreč že imela prav to knjigo, vezano v značilno stiško
vezavo. Pucelj sije pač v svojem zanimanju za zgodovino nabavil knjigo, ne da bi vedel, da jo v stiškem samostanu že imajo. O tem, da se je šolal prav pri jezuitih, govori tudi njegova ljubezen do latinščine, in to baročne, polne jezikovnih akrobacij, ki so tipičen jezuitski produkt tistega časa.
Za Puclja bi lahko rekli, da je imel tri ljubezni: ljubezen do zgodovine, latinščine in lepopisja. Njegova zgodnja besedila so pisana v pravi lepopisni pisavi, okrašeni z ljubkimi vijugami. Z leti je pisal vedno bolj asketsko in njegove črke so vse bolj podobne tiskanim, zato ga je tudi zelo lahko brati. Njegova besedila napravijo na človeka vtis pravih tiskanih del. In ne bomo se veliko zmotili, če pomislimo, da se je v ozadju skrivala želja, da bi bila dejansko natisnjena.
Pa smo tam! Namreč v takratnem težkem gospodarskem položaju samostana, ki si tiskane kronike kakega patra Puclja nikakor ni mogel privoščiti. Škoda, kajti v nasprotnem primeru bi bilo njegovo ime zanesljivo veliko bolj cenjeno in znano. Pucljeva Idiografija obsega kar 668 strani. Dokončal jo je leta 1719 in jo posvetil v tistem letu izvoljenemu opatu Aleksandru baronu Engelshausu. Komaj dve leti zatem, na praznik sv. Bernarda 20. avgusta 1721, je Pavel Pucelj umrl. Beseda idiografija izvira iz grščine in pomeni toliko kot rokopis. Idiografija je le prva beseda v naslovu, ki se v prevodu glasi:
Idiografija ali
opis znamenitosti stiškega samostana, v katerem so opisani njegova ustanovitev, položaj, izvor, pravice in privilegiji cesarjev, papežev in patriarhov, svoboščine in olajšave, izvzetosti, odlike, prednosti, napisi in spomeniki cesarjev, vojvod, nadvojvod, mejnih grofov, knezov, gospodov, grofov in baronov v korist pobožnim redovnikom, radovednim bralcem in ljubiteljem ter raziskovalcem starodavnih izročil od avtorja in kompilatorja brata patra Pavla Puclja iz svetega in eksemptnega cistercijanskega reda, profesa in duhovnika slavnega stiškega samostana v letu Gospodovem 1719.
Knjiga ima štiri dele: Kronologijo, to je samostansko kroniko; abatografijo, to je vrsto stiških opatov s kratkimi življenjepisi; parografijo, to je opis samostanu pripadajočih župnij; in ne-krologijo, to je seznam pokojnih patrov, bratov, dobrotnikov in familiarev. Idiografija se je ohranila po golem naključju. Po razpustu samostana 1784 so deli stiškega arhiva našli pot v najrazličnejše roke. Pucljevo knjigo je našel tržaški stolni prost Mihael Verne pri nekem sirarju v Trstu, ki jo je nameraval uporabiti kot star papir za zavijanje sira. Kupil jo je od njega in jo leta 1839 poklonil deželnemu muzeju v Ljubljani.
Pucljeva Idiografija pa pomeni samo končni izdelek dolge priprave na sestavo reprezentančne stiške kronike, kije pred tem obsegala tri samostojne knjige. Prva knjiga je brez naslova, vsebuje pa opis stiškega samostana s kronologijo in abatografijo, druga je samostojni opis župnij (parografija) in tretja samostojen stiski nekrolog (nekrologija). Tudi te knjige imajo svojo zgodovino. Prva knjiga (samostojna kronika z vrsto opatov) je pisana z elegantno pisavo zgodnjega Pucljevega obdobja. Zdaj je shranjena med rokopisi avstrijske Nacionalne knjižnice na Dunaju kot kodeks 10550, v Arhivu Republike Slovenije pa je bil njen prepis napravljen že leta 1820. Prepisal jo je stiški gozdni mojster Jožef Henrik Stratil, ko je bil izvirnik še v Stični. Izvirnik je brez naslova, Stratil je dal prepisu naslov Zgodovina stiškega samostana. Po kakšni poti je prišel na Dunaj, ne vemo. Malo je verjetno, da bi ga knjižnici izročil sam Stratil, ki ga po letu 1830 srečamo kot gozdarja in lovca v dunajskem Tulbingerforstu, a se je zelo zanimal za zgodovino Kranjske in je bil med pobudniki za ustanovitev Deželnega muzeja v Ljubljani. Njegov namen je bil, da

idiographia
Sive
Rcrum memorabilium
.D 1 LIV 1L V^* V ^J
Dcicripaokfe
Qv*
Eiufdcm fundado, ficus^ Vllcoia Cxfuex,Pontificia,] i..L .Simmumtxtes. cxcr-:
•k, c t Pri | ■chaliaj
J > ,1J l H i*
■«•, monumen ^ fftu. amatorum -nvc^tprum .- i
- mhb&f
F Potre Paulo Pu^ SiCri " E*cmpd
Ciftcrcicnii» i" Cdebernmo Monifterio 5M
ttccnft FroftiTo Saccrdotc AnaoD, J
i 7 i? . ■ - ',> >
Naslovna stran Pucljeve Idiografije z žigom Narodnega muzeja
bi Pucljevo knjigo v celoti prevedel v nemščino, a mu je uspelo prevesti le nekaj začetnih strani.
Poleg Idiografije in treh navedenih knjig so se v različnih knjižnicah in arhivih ohranili še krajši povzetki, pisani s Pucljevo roko, in nekatera Pucljeva pisma. V Hrvaškem državnem arhivu je na hrbtni strani nekega pisma, poslanega 22. julija 1530 Ivanu Kacijanaiju, Pucljev dopis, datiran v Stični 22. oktobra 1705. Pucelj v njem omenja, daje v arhivu kranjskih deželnih stanov dobil razna originalna pisma in dokumente, napisane iz hrvaških, dalmatinskih, slavonskih in ogrskih gradov in utrdb, naslovljene na Ivana Kacijanarja. Ker so se mu zdela za kranjsko zgodovino brez pomena, jih je izročil svojemu prijatelju baronu Pavlu Ritteiju Vitezoviču (1652-1713). Pismo končuje z vzklikom: O, ljubljena Topuska, kje si! Sledi še pripis s ponudbo, da lahko pošlje tudi opis Siska in njegovih vojaških in naravnih zmogljivosti, če neznani naslovnik to želi. Drugi spis je kratek Pucljev opis starodavne cisterce v Topuski, ki so jo uničili Turki. Hrani ga nekdanja Jugoslovanska akademija v Zagrebu.
Nadškofijski arhiv v Ljubljani ima med zgodovinskimi zapiski kratek povzetek Pucljeve kronike z naslovom Opis stiškega samostana, kije prav tako napisan s Pucljevo roko.
Cistercijanski samostan v Reinu hrani štiri Pucljeva pisma iz časa med letoma 1705 in 1717. Vsebinsko niso zanimiva, vsebujejo le pozdrave in voščila ob raznih priložnostih ter kratke novice iz stiškega samostana. V zadnjem pismu Pucelj obžaluje dolgoletni premor v dopisovanju in si želi naslednjo veliko noč preživeti v Reinu. V tem reproduciranem tretjem pismu iz leta 1708 pa poroča o težki bolezni kostanjeviškega opata. V dunajski Nacionalni knjižnici je pod signaturo Series nova 88 ohranjen še en Pucljev rokopis, dejansko še ena »Idiografija«. Očitno se je Puclju ta izraz tako priljubil, da ga je ponovno uporabil v povsem drugem rokopisu. Tokratni naslov se v celoti glasi: Idiografija ali znamenitosti kraljev, knezov in cesarjev, njihova življenja in junaška dejanja. Potem stoji podnaslov: Rapsodija, zlita skupaj, ali častna in prešerna zbirka vsakovrstnih različnih znanosti... V to knjižico je Pucelj prepisoval predvsem zgodovinske anekdote iz del pomembnega asketskega pisatelja 17. stoletja jezuita Jeremija Drexla, ki so ga tiskali tudi v Ljubljani.
Župnija Krka na Dolenjskem ima še en Pucljev rokopis, namreč življenje svetih mučencev Kozme in Damijana, katerima je cerkev na Krki posvečena, in popis čudežev, ki so se v tej cerkvi zgodili na njuno priprošnjo. V naslovu je zapisano, da je to delo prevod iz nemščine in dejansko je pri urejanju Kapiteljske knjižnice v Novem mestu prišla na dan nemška knjižica z naslovom Himmlische Welt-Artzney, tiskana v Ljubljani leta 1712, ki jo je še pred natisom Pucelj prevedel v latinščino. Leta 1757 je bila ta nemška knjižica ponovno natisnjena, očitno je bilo zanjo veliko povpraševanje.
France Baraga
Ivančna Gotica, maj 2008
17


KjaCjestvo iepote in do6rega počutja (patača Sprostitve £0.0., Ivančna (gorica
Vadimo vas, da nas o6iščete v kozmetičnem sa(onu} kjer nudimo
21,10€
051 627 427aR 01 78 69 257
MZJA MPM MCUS M&3Z)MPM M&M
180€
120€
180€
360 €
18
	 Ivančna Gorica, junij 2008
5L0F0LK 2008 - 4. mednarodni folklorni festival
KULTURNO DRUŽENJE SRI! MEM
KUD Piskavica iz Bosne in Hercegovine.
Vsak narod ima svojo zgodovino, skozi katero so se oblikovale in spreminjale navade, običaji, ob tem pa so nastali tudi značilni in tradicionalni plesi ter pesmi. Dandanes so navade in običaji iz preteklosti v vsakdanjem življenju le redkokje še živi, saj svet drastično spreminjajo novi in novi tehnološki dosežki, vseeno pa se skorajda v vsaki državi najdejo skupinice, ki se zavedajo pomembnosti ljudskega izročila in njegove lepote, ter se s pesmijo in plesom trudijo za njegov obstoj. Ko pa se take skupinice iz različnih držav zberejo na enem mestu, je to res doživetje, ki čute napolni z okusi, vonji in energijo kultur, od koder prihajajo.
In pomembnosti ohranjanja tradicije ter druženja različnih kultur se za-
Na otvoritvi razstave je po kratkem nagovoru mag. Nataše Polajnar Frelih, direktorice stiškega Muzeja krščanstva na Slovenskem, spregovoril o Elizabeti Ogrski (oz. Turingijski) vodja projekta dr. Jürgen Römer iz Marburga ob Lahni. Poudaril je pomen svetnice za širši evropski prostor svojega in današnjega časa. Srž njenega življenja in delovanja je bila karitativnost, to je dobrodelnost v najširšem pomenu besede. Skrb za sočloveka v stiski pove-
Večina upodobitev sv. Elizabete Ogrske, tudi ti, ki jo najdemo v stiski baziliki, prikazuje eno od zgodb iz Elizabetinega življenja: kneginjo s krono na glavi, v ozadju je grad Wartburg, sreča svak in ukaže, naj pokaže, kaj nosi v naročju, sluti namreč, da skrivaj nosi kruh ubogim. Ko pa razgrne ogiinjalo, zagleda namesto kmha v naročju vrtnice. Naslov razstave povzema torej to najbolj znano zgodbo.
vedajo tudi štiri dolenjske folklorne skupine: Folklorna skupina Javorje, Folklorna skupina Vidovo, Folklorna skupina KUD Oton Zupančič ter Folklorno društvo Kres Novo mesto. In tako smo bili torej od 29. aprila pa do 4. maja priča že kar tradicionalnemu, četrtemu mednarodnemu folklornemu festivalu SLOFOLK. Ta je letos v našo občino pripeljal zvoke in ritme iz Španije, Bosne in Hercegovine, Češke ter Madžarske. Svojega odmerka mešanice kultur in tradicij smo bili lahko deležni tudi v naši občini, saj je bila ena od predstav letošnjega festivala tudi v domačem kraju folklorne skupine Vidovo, torej v Šentvidu pri Stični. V telovadnici tamkajšnje osnovne šole smo si tako lahko za zaključek prazničnega prve-
zuje tudi danes dobromisleče in čuteče ljudi ne glede na narodnost, raso, stan ali veroizpoved.
V deželi Hessen, kjer je Elizabeta živela po moževi smrti, je spomin nanjo živ tako med katoličani kot med protestanti. Praznovanje jubileja so skupaj pripravili evangeličanski diakonati in katoliška nadškofija Fulda. Tudi naš čas, ki pozna neizmerno bogate in neizmerno uboge, ki ceni potrošne dobrine in pogosto na nepošten način pridobljeno imetje, ki izgublja smisel za duhovne vrednote in etične norme, potrebuje osebnosti, podobne Elizabeti.
Čas, v katerem je živela Elizabeta, je bil podoben našemu; če smo le dovolj pozorni, lahko najdemo številne podobnosti, čeprav zavite v drugačna oblačila in drugačne življenjske navade in oblike. Če si bomo razstavo ogledali, o povedanem in prikazanem razmišljali, si bomo morali postaviti vprašanje: Kakšen pa je ta naš čas? Ali smo res bolj prijazni in sočutni do soljudi, kot so to bili nekoč? Ali smo vsaj malo podobni Elizabeti, ki je živela pred 800 leti, ali pa naši sodobnici materi Tere-zi iz Kalkute? Odgovoril si bo vsak sam!
NEKAJ ZANIMIVOSTI 0 ELIZABETI OGRSKI (oz. TURINGIJSKI)
L Pri nas jo poznamo kot Elizabeto Ogrsko, ker je bila hči madžarskega kralja Andreja II. in njegove žene Gertrude iz znamenite družine andeških grofov, ki so imeli velike posesti na slovenskem ozemlju s središčem v Kamniku.
2. Njeno sorodstvo po materini strani je bilo v takratnem evropskem prostoru zelo
ga maja privoščili nepozabno predstavo.
Skozi večer in različne kulture nas je v priložnosti primerni folklorni obleki vodila povezovalka Jana Božič. Po nagovoru župana občine Jerneja Lampreta so se na odru prvi predstavili Španci. Skupina Xinglar iz severovzhoda Španije je z najznačilnejšim glasbilom -kastanjetami, kitarami, petjem in plesom dokazala temperament njihovega naroda. V primerjavi s to skupino, ki obstaja že devetnajst let, so bili naslednji nastopajoči šele začetniki. A čeprav skupina KUD Piskavica iz Bosne in Hercegovine obstaja šele pet let, niso bili od drugih nastopajočih prav nič slabši. Predstavila se nam je njihova vodilna skupina, ki nam je prikazala tradicionalne igre in pesmi iz okolice Banjaluke. Vesele ritme so pričarali s petjem, harmoni-
Clana skupine Svetovlan iz Češke.
znano in vplivno: materina sestra Agnes je bila poročena s francoskim kraljem Filipom Avgustom, ki je bil poleg Riharda Levjesrčnega eden od vodij 3. križarske vojne. Materin brat Henrik Andechs Meranski je bil poročen s Sofijo Višnje-gorsko. zadnjo potomko stare rodbine Višnjegorskih in je s poroko še povečal posest in postal kranjski deželni upravitelj. Dva strica sta imela pomembne funkcije v cerkveni hierarhiji: stric Ekk-bert je bil škof v Bambergu (pomislite na pobratenje s Hirschaidom), stric Bertold IV. pa je bil oglejski patriarh, ki je dal v Slovenj Gradcu zgraditi župno cerkev sv. Elizabete, eno od prvih cerkva posvečeno novi svetnici (zato je mesto Slovenj Gradec tako prizadevno in strokovno zgledno sodelovalo pri projektu). 3. Elizabeta je bila rojena na Madžarskem, vendar so jo že v otroških letih namenili za ženo turingijskega mejnega grofa Ludvika. S štirimi leti so jo zaročili z bodočim, le nekaj let starejšim možem,
ko, kontrabasom, flavtami ter kitaro. Z njimi je na odru nastopila skupina Svetovlan iz dežele mističnih gradov, Češke. Okus grajskosti so dale violine, kontrabas, klarinet, predvsem pa cimbale, medtem ko so bili plesi vseeno živahni. Kulturno dediščino svoje države ta skupina ohranja že več kot 50 let, zato verjetno ni treba izgubljati besed o kvaliteti nastopa.
Kot zadnja tuja država pa se je predstavila Madžarska. Mladinci iz skupine Arendäs, ki sicer obstaja že 17 let, so ob spremljavi kontrabasa, klarineta in violine predstavili najprej dva plesa iz 19. stoletja, potem pa še ples iz mistične Transilvanije. Vsaka od naštetih skupin je namreč nastopila dvakrat, za konec pa so na odru svoje plesne sposobnosti pokazali še domačini iz FS Vidovo. Skupina se trudi ohranjati plese in običaje iz vseh slovenskih pokrajin, tokrat pa so se predstavili s humorjem začinjenim Likofom - spletom dolenjskih plesov. In s svojim nastopom so dokazali, zakaj letos praznujejo že 15. obletnico
s katerim je nato skupaj odraščala na znamenitem gradu Wartburg v Turingiji. Zato jo Nemci poznajo pod imenom Tu-ringijska.
4.	Poročila se je s štirinajstimi leti. kar je bilo za tisti čas običajno. Ker sta z možem skupaj odraščala, sta si bila blizu in sta se imela prisrčno rada, kar se v tistih časih ni pogosto dogajalo.
5.	Kot mnogi člani evropskega visokega plemstva je tudi njen mož odšel na tretjo križarsko vojno, od koder pa se ni vrnil, umrl leta 1227 v pristanišču Otrant, še preden je sploh odpotoval čez morje v Palestino. Tretjega otroka je Elizabeta rodila po moževi smrti. Bila je stara 19 let.
6.	Zapustiti je morala grad Wartburg, kjer je do tedaj živela kot žena turingijskega grofa, saj je to vlogo sedaj prevzel po nasledstvu možev brat. Tudi otroke je prevzela moževa družina. Uspelo ji je vendarle ohraniti svoje premoženje, ki ji je zagotavljalo stanu primerno življenje.
uspešnega delovanja. Na koncu pa so se na odru zbrali še vsi nastopajoči, kjer jim je predsednik kulturnega društva Vidovo Franjo Čuček podelil spominke na večer druženja tradicij in kultur v Šentvidu pri Stični. Tu je izkoristil tudi priložnost, da se je v smislu formalnega sodelovanja na kulturnem področju poslovil od Tatjane Lampret, dolgoletne vodje območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, ki je s svojim delom neizbrisno zaznamovala kulturno dogajanje v naši občini ter ga kljub upokojitvi še vedno aktivno in neutrudno oblikuje. Svoje priznanje in pohvale vsem nastopajočim ter organizatorjem je izrekel tudi Bruno Ravnikar, predsednik mednarodnega združenja folkloristov - CIOF. Za zaključek večera pa so vsi, ne glede na pripadnost, jezik in tradicijo skupaj zaplesali in dokazali, da ima vsak narod svojo kulturo, vendar pa da kulturno druženje ne pozna meja.
Kaj a Bahor
7.	Naselila se je v Marburgu ob Lahni, kjer je s svojim premoženjem zgradila hospic (bolnico in ubožnico), namenjen ubogim in bolnim brez premoženja (danes bi rekli klošarjem, beguncem, izbrisanim in vsem, ki nimajo socialnega in zdravstvenega zavarovanja). Ustanovo je vzdrževala in oskrbovala skupaj s skupino žena in deklet, ki se je pozneje preoblikovala v red elizabetink, ki se posveča predvsem bolnikom. Tudi sama je opravljala vsa dela: stregla, skrbela za bolne in okužene. Kmalu je tudi sama zbolela in komaj 24 let stara tudi umrla.
8.	Že za življenja so jo njeni ubožci imeli za svetnico. Uradno so jo proglasili za sveto že 1. 1235. Njena duhovnost je duhovnost sv. Frančiška Asiškega, ki je v presiti družbi svojega časa, ko so cvetele trgovina z Orientom, bančništvo, razsipnost in nesluteno bogastvo nekaterih, spomnil Cerkev in Evropo na vrednote evangelija.
Na otvoritvi je bila M. A. Ficko
■ ! ■1	^ E	P R	E IVI	w 1 C	NINE
mm\	MV		i-™bI	131	^FIT
■ 4	HIŠE • STANOVA NJA KM^JE * VIKENDE llflElLIIVA 7BM1 1 r- >\ ZJF^-^LJUIhJ1 Iff* fciriJ jj_LJ JSl»'^ r j r i "-vi ' r i 1 <~i rlfe <~ j t r^CsaliilliniB? rUsLIlv J i'SL r jI SvKB kupimo ia naše stranke				
	■	mmmmmm	Hi		
krona, kruh in vrtnice
S tem naslovom je v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični na ogled razstava o svetnici Elizabeti Ogrski
V letu 2007 je minilo 800 let od rojstva svete Elizabete Ogrske iTuringijske). Poseben odbor v Marburgu ob Lahni, v nemški zvezni deželi Hessen. je pripravil vseevropski projekt in k sodelovanju povabil evropska mesta, ki so kakorkoli povezana z življenjem in delovanjem te občudovanja vredne žene. Na vabilo se je med drugimi odzval tudi Koroški pokrajinski muzej iz Slovenj Gradca, ki je vjubilejnem letu poleg odmevne razstave pripravil tudi vrsto prireditev. Od srede maja ta razstava gostuje tudi v Stični, kjer si jo bodo do 28. septembra 2008 lahko ogledali mnogi domači in tuji obiskovalci.
Ivančna Gotica, maj 2008
19
HHflr

2. slavckov pozdrav pomladi -za 20 pomladi šentviško! sl1včk0v
V zeleno-oranžnih pomladnih odtenkih se je 10. maja v šentviški osnovni šoli zgodil 2. Slavčkov pozdrav pomladi. Gostitelji - pevska skupina Šentviški slavčki so v pesmih, besedah, slikah in celo videoposnetkih obujali spomine na 20 prehojenih glasbenih let. V koncertnem večeru smo slišali simboličnih 20 pesmi. Šentviški slavčki so v svoj repertoar zaobjeli širino programa, ki jih spremlja že od vsega začetka - cerkvene in ljudske pesmi, dodali pa so še nekaj črnskih, dalmatinskih in na-rodno-zabavnih ritmov. Gostje večera so bili ženski in moški pevski zbor Šentvid ter ženski vokalni sekstet Komplet iz Dobrepolja. Večer je popestrila projekcija fotografij iz časov nekoč in danes ter posnetek nastopa v evropskem parlamentu lanskega maja.
Zgodovina Šentviških slavčkov se je začela pisati leta 1988, ko je skupinica deklet, s Tanjo Tomažič na čelu, začela prepevati pri bogoslužju v šentviški cerkvi. V letih, ki so sledila, so se dekletom pridružili še fantje,
cerkvenim pesmim pa še pesmi drugih zvrsti in iz župnijske mladinske skupine je nastala mala pevska skupina s prepoznavnim imenom Šentviški slavčki. Skupina je leta 2006 prevzela tudi status kulturnega društva.
Slavčke danes srečujemo tako na šentviškem koru kot na odrih krajevnih in občinskih kulturnih prireditev. Še posebej lepo pa se v dvajsetletnem obdobju zrcalijo spomini na potovanja in gostovanja v tujino. Slavčki so se leta 1995 in 2000 podali na pot v Nemčijo, kjer so zapeli našim zdomcem v.Frankfurtu in njegovi okolici, lani pa so nastopili celo v evropskem parlamentu v Bruslju, kjer so na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta počastili tretjo obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V dvajsetih letih delovanja se je v skupini zvrstila vrsta pevcev in pevk, seveda so bili prav ti posebni gostje jubilejnega večera. Izmed njih je svoj delež jubilejnemu koncertu prispevala tudi s. Božena Kutnar, kije skupaj s Slavčki tudi zapela čutečo cerkveno skladbo Dajte mi zlatih strun.
Obiskovalke in obiskovalci koncertnega večera na 2. Slavčkovem pozdravu pomladi so poleg lepega doživetja odnesli domov še lično izdelan bilten, izdan ob jubileju, in spominski obesek v obliki note. Šentviški slavčki so se na ta način želeli zahvaliti svojim zvestim poslušalcem, še posebej pa so se zahvalili ob tej priložnosti Občini Ivančna Gorica, Krajevni skupnosti in Župniji Šentvid ter OŠ Ferda Vesela - za pomoč in podporo v vseh letih delovanja.
Območna izpostava JSKD Ivančna Gorica je ob tej priliki jubilantom podelila jubilejne Gallusove značke za dolgoletno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Sreb-no Gallusovo značko za več kot 15 let delovanja so prejeli Rado Kralj, Tomaž Kastelic, Stojan Dremelj, Matej Šteh, Brigita Retar, bronasto Gallusovo značko za 5 let delovanja pa Matej Rovanšek in Tjaša Hribar. Največje priznanje za 20-letno delovanje pri Šentviških slavčkih si je seveda prislužila Tanja Tomažič Kastelic, organistka, zborovodkinja in umetniški vodja skupine, povedano drugače Slavčkova duša in srce.
Matej Šteh
Šentviški slavčki se ob uspešno izvedeni prireditvi ob 20. obletnici delovanja še posebej zahvaljujejo tistim, ki so omogočili prijeten večer: Foto Travnik, Višnja Gora J* Trgovina Daša, Grosuplje S Proefekt, Šentvid pri Stični J" Idea-les, Radanja vas S Cvetmarket, Sentpavel S Trgovina Janez, Šentvid S Flirt bar. Ivančna Gorica S Amset, Grosuplje Koc-man Grafika, Grosuplje S Radio Zeleni val S JSKD OI Ivančna Gorica / ZKD Ivančna Gorica.
LITO MEDKULIlJtiEGA DIALOGA NA JURČIČEVI DOMAČIJI
Jurčičeva domačija na Muljavi je muzej, ki mu dodajamo vedno nove vsebine s pestrimi kulturnimi dogodki. Spoštljivo in vztrajno negujemo in ohranjamo kulturno dediščino ter ozaveščamo javnost o njenem pomenu.
Tokrat segamo čez domači prag, saj v evropskem letu medkulturnega dialoga še posebej vidimo priložnost za povezovanje, spoznavanje in razumevanje kulture med družbami in civilizacijami, za spoštovanje kulturne raznolikosti.
Tako načrtujemo mrežo dogodkov: razstavo fotografij s predstavitvijo muzeja na prostem iz Poljske, muzeja, ki prikazuje verno podobo domačije s konca 19. stoletja, gostili bomo
poljska umetnika, ki bosta razstavljala svoje umetnine v Galeriji Kresnička in izvedla kiparsko delavnico; predstavili Jurčičevo domačijo skupini pevcev iz Poljske, ki se bo udeležila Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, v letu 2009 pa bomo naš muzej predstavili na Poljskem. Splet dobrih okoliščin je k nam pripeljal mlado Poljakinjo, akad. slikarko Joanno Zajac Slapničar, ki nadaljuje podiplomski študij na akademiji za
V dntžbi poljskega veleposlanika v Republiki Sloveniji.
likovno umetnost v Ljubljani, bogati in razvija kulturno dogajanje na našem območju in drugod po Sloveniji. Z njeno pomočjo navezujemo stike s Poljsko.
Uvodni mednarodni dogodek, predstavitev muzeja Zagroda wsi Pszczyn-skiej, sta 25. aprila 2008 počastila posebna gosta, poljski konzul Marcin Masiulanis in predsednik Društva poljsko-slovenskega prijateljstva Ja-nus Klim. Prijazno srečanje je strokovno obogatil etnolog Boris Kuhar, pester kulturni program pa je izvedla imenitna glasbena skupina Mlada zarja iz Račne z mentorico Olgo Gruden. Poljsko in slovensko ljudsko pesem sta predstavili Joanna in Ema Griinbacher.
Ob koncu srečanja nas je Lojzka Ja-nežič pogostila z dišečim domačim kruhom, slastno slanino in mlado čebulo, pravo kmečko malico. Razstava fotografij Zagroda wsi Pszczynskiej je odprta do 25. maja(a-li je to relevanten podatek, glede na to, da je to danes, v nedeljo? Mogoče bolje: je bila odprta). Naj bo to naš prispevek k spoštovanju kulturne raznolikosti, naj vsak narod ohranja svojo identiteto, spoštujmo njihove nacionalne in regionalne raznovrstnosti!
Tatjana Lampret
prek NESOGLASIJ DVEH iAi®D@f
V poplavi nesoglasij in nerešenih problemov dveh sosednjih držav obstajajo na srečo tudi ljudje, ki s pesmijo in prijateljstvom vztrajajo in krepijo vezi med dvema sosednima narodoma. To sta prav gotovo tudi VOKALNI KVARTET STIČNA in KLAPA FOR z otoka Hvar.
Zadnji vikend v aprilu je klapa ponovno gostovala v Sloveniji. V Stični in na Gradišču nad Stično se je zgodil že skupno petnajsti KONCERT PRIJATELJSTVA. Številni obiskovalci koncerta iz vse Slovenije so bili nad koncertom navdušeni. Kot gostji večera sta nastopili dramska igralka Jana Zupančič in priljubljena pevka in umetniška vodja kvarteta Tanja Žagar. Naslednji, šestnajsti skupni koncert bo 14. septembra v okviru hvarskih letnih prireditev na Hvaru in vsi ljubitelji kvarteta in Dalmacije vljudno vabljeni.
Sicer pa Stiski kvartet deluje s polno paro, tudi novi član Jože se je odlično vklopil v ekipo. Po uspešnem gostovanju v Srbiji je bil kvartet gost na številnih koncertih Tanje Žagar, predvsem na Štajerskem, v jeseni pa so v načrtu koncerti tudi po ostalih krajih Slovenije.
Dušan Kamnikar

Ljubljanska c, la, Ivančna Gorica tel: 01/787 71 05, fax: 01/282 71 61 gsm; 041-031/655 622, info@rojec.net www.rojec.net
KOREKT PLUS-jezikovna šola in storitve, d.o.o.
Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi:
•	začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ,
•	pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo,
•	začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje,
•	pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika,
•	individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine,
•	prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil.
Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic).
20
	 Ivančna Gorica, junij 2008

stiska igralska zasedba lepi in drzne z novo predstavo
V četrtek, 24. aprila, je bila v stiškem kulturnem domu premiera gledališke predstave Bolje tič v roki kot tat na strehi avtorja Matjaža Zupančiča v izvedbi gledališke skupine Lepi in drzne. Tokrat so za režiserja predstave, ki je nastala v produkciji Kulturnega društva Stična, povabili Tomislava Tomšiča, absolventa Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Poteza se jim je očitno izplačala, saj nam je tokratna noviteta prinesla nekoliko osvežene igralske prijeme. V svojih likih tako prepričljivo zablesti-ta glavna lika Davorin (Matej Lampret) in Klara (Ana Zupančič), ki sta poročena, sicer vsak z drugim partnerjem, vendar ju povezuje strast drug do drugega. V prvem dejanju čakata ključe prijateljevega stanovanja, v katerega pa nameravata vlomiti Brkič (Branko Strmole) in Banovič (Klemen Janežič). V dogajanje se ves čas vpleta čudni kuhar, ki išče samega sebe (Miha Ribarič).
Glavna lika, zaljubljeni par, večkrat zalotijo njuni prijatelji (Mik in Maja Lampret, Peter Šekoranja), kar privede do komičnih, večkrat celo absurdnih situacij. Drugi prizor se nadaljuje v prijateljevem stanovanju, v katerem splet čudnih naključij zopet prekriža načrte zaljubljencema, da bi preživela divjo noč, in zbere vse prijatelje in sovražnike na istem mestu.
Predstava, ki se na različne načine poigrava z medčloveškimi odnosi, je vsekakor vredna ogleda! Ponovitvam konec maja bo gotovo sledila še kakšna priložnost za ogled. O tem, kako so se stiski gledališčniki z najnovejšo predstavo odrezali na mednarodnem gledališkem festivalu v Makedoniji, pa v prihodnji številki.
Aljaž Celarc'
NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI
Prisrčna komedija Toneta Partljiča, ki jo je na oder postavila režiserka Marjana Hočevar, uprizorilo pa gledališče Petdopol iz Ivančne Gorice
Gledališče Pet do Pol (KD Ivanč-na Gorica je 12. aprila premierno izvedlo Partljičevo komedijo Na-svidenje nad zvezdami v dvorani ivanškega kulturnega doma. Igra na humoren način razgalja hinav-ščino, dvoličnost, različne stereo-tipe, zapostavljenost obrobnih poklicev. Dogaja se na pokopališču, ki naj bi bil spokojen kraj, vendar je na njem podnevi in ponoči še kako živahno. Na njem se dogaja razno - od prepirov do zalezovanja žensk. Na pokopališču peti umrli ženi njeno najljubšo pesem naj ne bi bilo lepo, prepir pa je čisto sprejemljiv. Zgodba komedije pripoveduje o vdovcu Jožku in vdovi Amaliji, ki se spoznata na grobu svojih pokojnih zakoncev. Sčasoma se zbližata, spoprijateljita, začneta pogrešati drug drugega in se odločita za poroko. Kljub gnevu Jožkove družine in ogorčenju Amalijine tašče.
Predstava, ki je obogatena s številnim narečnimi dialogi, je več kot vredna ogleda. V njej igrajo: Janko Jelenčič, Irena Bivic, Sania H. Hočevar, Pia Porenta, Janko Rošelj, Žiga Žnidaršič, Branka Tomov, Cvetka Suknaič, Martin Tomažin, Štefka Rošelj, Marija Zaman, Uroš Strmec, z glasovi sta sodelovala še Marjana in Go-razd Hočevar, tehnično ekipo pa sta sestavljala Tilka Jelenčič in Vojteh Hočevar.
Lojze Grčman
dan za mami
Učenci podružnične šole Ambrus so tudi letos praznovali materinski dan. V soboto, 29. marca 2008, so nas povabili v dvorano KD Ambrus, kjer smo si lahko ogledali pester program. Ob prihodu v dvorano so otroci materam, ženam in dekletom podarili rožice, ki so jih izdelali iz gline in jim tako izkazali drobno pozornost. Najprej so v dvorani zavladali plesni ritmi. Tri skupine plesalcev so prikazale svoje koreografije in navdušile občinstvo. Učenci so se predstavili s
v ambrusu ponovitev filma brezno
V petek, 25. aprila, in nedeljo, 27. aprila, smo v kulturni dvorani Ambrus predvajali film Brezno,
režiserja Igorja Smida.
Zakaj smo se odločili za predvajanje tega filma?
Film je bil posnet v zimskem in spomladanskem času leta 1997 v naših in bližnjih sosednjih krajih, vsi statisti pa so iz naše krajevne skupnosti. Prav zaradi tega se je režiser odločil, da bo film tudi premierno predvajal prav v našem kraju, to je v Ambrusu. Tako je bila premiera filma Brezno 7. marca 1998 v kulturni dvorani v Ambrusu. Po tej premieri pa so film lahko videli po manjših krajih po Sloveniji predvsem tam, kjer ni kino-dvoran. Predstavljen je bil kar v 47 krajih, predvajal pa ga je v večini kar sam režiser.
Vas Ambrus in krajani smo del tega filma. Imeli smo priložnost videti, kako nastaja film vse od začetka pa do konca snemanja. V času snemanja smo spoznali prijetne ljudi, ki sodelujejo pri filmu v različnih vlogah, od tistih, ki se jih ne vidi na filmu, do glavnih igralcev in z njimi navezali tudi prijateljske stike.
Premiera je pomemben dogodek. Premiera filma v našem kraju je bil za nas zelo pomemben dogodek. Potem ko je režiser izrazil namero, da bi film premierno predvajal v Ambrusu, smo v zelo kratkem času dokončno uredili lastniško razmerje s Kmetijsko zadrugo Stična nad stavbo zadružnega doma in usposobili in
obnovili prostor, ki ga sedaj imenujemo kulturna dvorana v Ambrusu. V zimskem času 1997/98 smo zamenjali okna, uredili vodovodne in električne inštalacije, centralno kurjavo, uredili tlake in pripravili manjši leseni oder. Na dan premiere so prišli v Ambrus vsi sodelujoči pri filmu, novinarji in seveda zelo veliko ljudi, ki si je želelo film ogledati. Mislim, da je bilo to prvič in zadnjič v času samostojne Slovenije, da bi bil film premierno predvajan v kakšnem manjšem kraju in ne v velikih kinodvoranah. Na to pa smo seveda krajani ponosni in hvaležni režiserju, da se je odločil za to potezo. Deseta obletnica.
Sedmega marca letos je preteklo deset let od tega dogodka in kulturno društvo se je odločilo, da obeleži to obletnico s ponovitvijo filma, za kar je bilo potrebne kar nekaj improvizacije. Sposodili smo si digitalni projektor, pripravili belo platno in zatemnili dvorano. In predvajanje je steklo.
V dveh dneh si je film ogledalo več kot 150 gledalcev. V nedeljo pa so nas obiskali nekateri glavni akterji, ki so sodelovali pri njem. Pred predvajanjem nas je vse nagovoril režiser Igor Smid in izrazil zahvalo za to obeležje in pozval gledalce, naj po končanem predvajanju povedo svoje
mnenje o filmu.
Film je trajal približno uro in štirideset minut. Po končanem filmu so gledalci zaploskali in s tem dali še enkrat priznanje ekipi, ki je film ustvarila. Po klepetu in druženju z njimi ob zaključku se je izoblikovala želja, da bi bil film predvajan tudi na nacionalni televiziji. Na vprašanje, zakaj tega v obdobju desetih let nacionalna televizija še ni storila, tudi režiser ni vedel odgovora, bo pa željo prenesel na odgovorne osebe na RTV Slovenija.
Zahvala režiserja.
Režiser Igor Smid pa seje iskreno zahvalil tudi osebno za našo pomoč Železnikom oziroma njegovim bližnjim krajanom KS Ambrus, Zagradec in Krka. Lani, natančneje 23. septembra, pet dni po katastrofi, ki se je tam zgodila, sta tja odpotovala dva avtobusa prostovoljcev na pomoč krajanom pri odstranjevanju naplavin. Naši fantje in dekleta so tako očistili kar nekaj dvorišč in izkazalo se je, da sta bila med njimi tudi dvorišče strica in očeta Igorja Šmida, čeprav tega na začetku nismo vedeli. Po pogovoru z lastniki uničenih hiš in dvorišč se je izkazalo, da nas veže neka prav posebna vez in poiskali smo Igorja in se z njim srečali.
Zapisala Martina Hrovat
številnimi pesmicami, ki so jih recitirali in peli. V enem izmed skečev so prikazali situacijo v šoli, medtem ko so v drugem raziskovali dogajanje doma, poučili pa so nas tudi o tem, kako po svetu potujejo pisma. Dodaten glasbeni duh prireditvi sta dodala tudi Nace, kije zaigral na trobento, in Leon, ki je igral na klavir. Vse dogajanje na odru smo pridno beležili s fotoaparati, tako da si dogajanje lahko ogledate tudi v galeriji na naši spletni strani.
KD Ambrus z novo podobo
Kulturno društvo Ambrus se od sredine aprila lahko pohvali s prenovljeno spletno stranjo. Novo, preglednejšo spletno stran najdete na spletnem naslovu www.kd-ambrus.si. Na njen najdete koledar dogodkov, novice in napovedi. Pozabili pa nismo niti na galerije in forum. Poglejte in se prepričajte.
Barbara Bratina
KLIMA NAPRAVE PRODAJA, MONTAŽA, SERVISIRANJE
MARJAN KUTNAR s.p.
(5)
GSM: 041 831346 e-mail: marjan.kutnar@siol.net
AKCIJA 8% POPUST na klime TOSHIBA in FUJITSU
Tfiä 1HÜ i w &AIKIN
CP
jXk
Ivančna Gotica, maj 2008
21

POROČILO O UDELEŽBAH SKUPIN DOBREPOLJSKE, GROSUPELJSKE IN IVANŠKE OBČINE NA REGIJSKIH IN MEDOBMOČNIH SREČANJIH KOORDINACIJE OSREDNJI SLOVENIJE TER NEKATERIH NOVOSTIH, UVEDENIH V LETOŠNJEM PROGRAMU
V letošnjem spomladanskem času je bilo aktivno delovanje JSKD RS Območne izpostave Ivančna Gorica na vrhuncu v smislu organizacije območnih srečanj in tudi nekaterih drugih prireditev, razpisov, seminarjev in natečajev. Na teh je bila omogočena predstavitev skupin in posameznikov, njihova medsebojna primerjava, letni pregled napredka in umestitev glede na kvaliteto dela ter nenazadnje strokovni komentar, ki omogoča napredovanje, korekcijo in popravke nedoslednosti ter spodbudo za delo v naslednji sezoni.
Nujno je omeniti, daje v letošnjem letu prišlo do porasta udeležbe skupin in posameznikov skoraj na vseh področjih kulturnega delovanja in je tako naša izpostava kvantitativno pogosto pa tudi kvalitativno najmočnejša v sodelovanjih na predstavitvah območnega nivoja, če vzamemo v prerez koordinacijo Osrednja Slovenija, ki predstavlja pomemben delež izborov za regijski in državni nivo.
Sledi kratek kronološki pregled izvedenih izbranih skupin za medobmočna - regijska srečanja v začetku leta 2008.
PLES
Na plesnem področju je bila iz sicer številne udeležbe plesnih skupin izbrana za regijski nivo le mlada plesalka Eva Valič (Tegiblo KD Teater Grosuplje), ki je nastopila v koreografiji Spele Repar pod naslovom Prebujanje koraka. Omenjena plesna miniatura je krhka predstavitev metafore življenja kot vedno novega vstajanja po padcih, cikličnega ponavljanja in kljub temu nespornega napredovanja k vse bolj prepričljivemu in suverenemu koraku ter z njim bivanju. Eva je nastopila 13. maja na Vrhniki med 19 najboljšimi izbranimi plesnimi točkami Osrednje Slovenije.
GLEDALIŠČE
Na gledališkem področju so se regijskega srečanja udeležile kar tri skupi-
ne, njihov izbor oziroma selekcijo je pripravila Kim Komljanec - pisateljica dramskih besedil, režiserka, igralka, ki aktivno deluje na različnih področjih gledališča. Prepričljivi nastop mlade vrtčevske skupinice v igri Gradič pod mentorstvom Darje Zoreč ter živahnost otroške gledališke skupine Drzne in lepi - Klamen Janežič in Maja Lam-pret ter že drugo leto zapored otroška gledališka skupina Hiška (Osnovne šole Louisa Adamiča in Kulturnega društva Teater Grosuplje) pod vodstvom mentorice Irene Žerdin so bili kvaliteten vrh revijske gledališke produkcije in so se kot izbrani predstavili v Zagorju ha medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin. Posebno pohvalno pa je, da sta se tako igri Gradič in Sneguljčica uvrstili celo na državno srečanje otroških gledaliških skupin, ki je bilo konec maja v Sloven-
skih Konjicah. Omenjeno dokazuje, da je na gledališkem področju območna izpostava izredno močna. Med odraslimi skupinami pa je bila tudi letos izbrana grosupeljska gledališka skupina GGNeNi, ki je pod režijskim vodstvom uspešne režiserke Simone Zore Ramovš uprizorila klasično rusko dramo Utva avtorja A. Cehova. Izmed štirih naših gledaliških ogledanih predstav (še Krka, Šentvid pri Stični, Velika Loka) je gledališki igralec Gorazd Žila-vec izbral prav Grosupeljčane, ki so se predstavili na regijskem srečanju odra--slih gledaliških skupin Osrednje Slovenije 15. maja v Kočevju poleg še treh izbranih predstav. Žilavec je o predstavi zapisal: »Če primerjam Grosupeljčane z drugimi gledališkimi skupinami, se izriše naslednje: (skoraj) v vsaki skupini je kakšen igralec, ki nas prepriča, pri tej skupini pa verjamemo prav vsem. In to ne more biti nič drugega, kot posledica Simoninega dolgoročnega, predvsem pa zelo dobrega dela. Simona, bravo!!! ... V izredni gledališki ekipi pa še posebej izstopata Maša Tiselj, ki svojo Nino vodi od mlade, naivne, mladostno razigrane, uspehov ter širnega sveta, predvsem pa ljubezni željne mladenke, pa vse do trenutka, ko se vrne iz Moskve, vsa ranjena od gorja pokvarjenega sveta in Larisa Daugul, ki v vsej svoji vlogi in ves čas blesti. Njena igra je ' kirurško natančna in čista, njen govor je zelo artikuliran in mestoma lahko uživamo že ob njeni govorni perfekciji
KNJIŽNICA IVANCNA GORICA
Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si
PON., TOR., SRE., PET. Od 9. do 19. ure ČET.
Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer:
Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91)
PROJEKT DEŽELE V BESEDI IN SLIKI: JORDANIJA
Zaključili smo predstavitev Makedonije. Na voljo je še nekaj zloženk s predstavitvami makedonskih književnih del. Desetega junija začenjamo predstavitev Jordanije s fotografsko razstavo.
Z DOMOZNANSKEGA VEČERA
Na svetovni dan knjige, 23. aprila, smo v knjižnico povabili vse, ki se kakorkoli ukvarjajo z zbiranjem gradiva o naših krajih, ljudeh ... Prišli so skoraj vsi povabljeni, na srečanju pa so udeleženci dali pobudo, da bi se srečevali večkrat, da bi bil plod zbiranja in raziskovanja lahko izid več knjižic o naših krajih, če bo le možno dobiti finance za to pri pristojnih. Eden od sklepov je tudi ta, da vsi, ki zberejo ali objavijo domoznanski material v kakršnikoli obliki, knjižnici izročijo dolžnostni izvod. Še enkrat k temu posebej vabimo imetnike diplomskih, raziskovalnih ... nalog o naši občini. Velja tudi za retrospektivo. Vsi, ki bi želeli kakorkoli sodelovati v skupini domoznancev, se lahko še vedno oglasite v knjižnici.
S KNJIŽNIM NAHRBTNIKOM PO GOZDU
Po neštetih prireditvah in obiskih skupin v naših premajhnih knjižnicah si bomo privoščili malce več prostora tako, da bomo s knjižnim nahrbtnikom zakorakali v gozd. Z gozdarjem Romanom Črničem bomo naredili kratek sprehod od knjižnice do črnelskega bajerja in nazaj, vmes pa spoznavali značilnosti gozda, reševali knjižni kviz iz knjižnega nahrbtnika in se vmes, upamo, tudi zabavali. Vabljeni so starši in stari starši s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki, da se nam pridružijo v soboto, 21. junija, ob osmi uri zjutraj. Prijavite se na tel. št.: 01/787 81 21 (Ksenija).
KRAJEVNE KNJIŽNICE MED POČITNICAMI: KNJIŽNIČAR PRI VAS
Med počitnicami zapremo vrata krajevnih knjižnic, zato pa naj vas že sedaj spomnimo, da bo tudi letos prvi teden julija posvečen akciji Knjižničar pri vas. V tem času si lahko izposodite neomejeno število knjig za vse počitnice brez zamudnine. Tudi vpis je brezplačen, izkaznica pa vam potem velja v vsej knjižnični mreži.
V torek, 1. 7., in sredo, 2. 7., bo akcija knjižničar pri vas v VIŠNJI GORI in na KRKI od 11. do 18. ure, v sredo, 3. 7, in četrtek, 4. 7., pa v STIČNI in v ŠENTVIDU PRI STIČNI od 11. do 18. ure.
Tudi v krajevnih knjižnicah širimo bralni virus: Srečanje s karikaturistom Gabrijelom Vrhovcem.
in poigravanju z načinom/načini podajanjem besedila.« Seveda čestitamo vsem trem, saj so ob koncu vse tri omenjene ustvarjalke prejele priznanja za njihovo ustvarjalnost; Larisa za glavno vlogo, Maša za stransko vlogo, Simona pa posebno priznanje za njeno odlično vodenje igralcev.
FOLKLORA
Območno srečanje odraslih folklornih skupin in pevcev ljudskih pesmi je aprila v Stični strokovno spremljal Brane Smid, ki je na razgovoru čestital vsem vodjem in za regijsko srečanje izbral Folklorno skupino Vidovo Šentvid pri Stični (Nataša Hribar) in novoustanovljeno skupino Ponikve (Martina Prhaj).
Otroški folklorniki in folklornice so se predstavili skupaj z gostujočimi skupinami iz Ribnice, Litije in Vrhnike na regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije in Primorske, ki je v izvedbi ivanške izpostave potekalo v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju 7. maja. Izpostavo so odlično zastopale: Otroška folklorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje (Martina Prhaj, Majda Blatnik), Otroška folklorna skupina KD Vidovo Šentvid pri Stični (Anita Kotar), Otroška folklorna skupina Račna (Olga Gruden).
GLASBA
Na območnem srečanju otroških pevskih zborov so bili sicer za višji nivo predlagani kar štirje zbori, vendar sta se regijskega srečanja v Logatcu 20. maja zaradi različnih razlogov udeležila le dva. Predlagani so bili: Enoglasni otroški pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični (Marta Steklasa), Otroški pevski zbor JVIZ OŠ Dobre-
si je ogledal vse tri prireditve in pohvalil tudi organizacijo vseh treh večerov. Selektorski izbor je sicer delal skupaj z Gregorjem Klančičem (selekcija za sobotni koncert). Med moškimi pevskimi zbori so po Tozonovem mnenju za me-dobmočno srečanje predlagani: Moški pevski zbor Corona (Jernej Kralj), Moški pevski zbor Šentvid (Urban Tozon), Moški pevski zbor KD Vokal Grosuplje (Primož Cedilnik). Ženski pevski zbori, ki so predlagani za medobmočni nivo, so: Vokalna skupina Šmarnice (Jernej Kralj), Ženski pevski zbor Magdalena (Emil Kovačec), Ženski pevski zbor Biser (Polona Strubelj). Mešani pevski zbori: Mešani pevski zbor Zagradec (Robert Kohek), Mešani pevski zbor Račna (Tadej Podobnik), Mešani pevski zbor Ambrus (Ciril Hočevar). Male pevske skupine, ki nas bodo zastopale na regijskem nivoju 20. septembra 2008 pri Novi Štifti v organizaciji OI Ribnica: Moška pevska skupina Šentjurski fantje, Oktet fantov KD Stična in Pevska skupina Šentviški slavčki. Medobmočna revija odraslih pevskih zborov bo potekala 29. novembra 2008 v organizaciji območne izpostave Ljubljana okolica.
Pred nami je še izvedba nekaterih srečanj literatov in likovnikov, ki pa bodo potekala tako kot po navadi na zelo specifičen način: literati se predstavijo s svojimi novejšimi deli v intimni družbi soustvarjalcev in strokovni spremljevalec komentira njihova dela ter napredek posameznikov. Medtem ko se likovniki srečajo na otvoritvi razstave na določeno tematiko, letos pod naslovom Dialog v barvah, izbor za regijski nivo pa bo ponovno pripravil Zoran Poznič, ki se bo na sami otvoritvi tudi pogovoril z vsemi likovnimi ustvarjalci.
Moški pevski zbor Šentvid, zborovodja Urban Tozon.
polje (Valerija Lekšan), Otroški pevski zbor Pika WZ Šmarje - Sap (Katarina Makor), Otroški pevski zbor Žalčki OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna (Špela Zrimšek). Čestitamo vsem mladim pevcem in jim želimo še veliko veselja pri prepevanju! Pevski zbori z letošnjo rekordno udeležbo - kar 29 - so se predstavili v treh dnevih in vseh treh občinah. Kvalitativna je bila izvedba vseh zborov na visokem nivoju, kar je poudaril tudi strokovni selektor Tomaž Tozon (selekcija za petkov in nedeljski koncert), ki
Posebna novost je srečanje odraslih gledališčnikov, ki jim bo omogočen brezplačen ogled gledališke igre Utva v izvedbi GGNeNi, ki je bila v selekciji Gorazda Žilavca izbrana za regijski nivo. Popolnoma na novo pa je uvedeno letošnje srečanje mladih ročk in alternativnih skupin, ki bo potekalo v Stični in omogočilo predstavitev mladih glasbenih ustvarjalcev z avtorskimi izvedbami.
Simona Zorko, JSKD RS OI Ivančna Gorica

Oktet fantov KD Stična, umetniški vodja Tadej Osvald.
22
	 Ivančna Gorica, junij 2008

Pred nami je že četrti Festival Krka - izvir ustvarjalnosti. Tokrat smo pripravili tehnično in finančno najbolj zahteven program do sedaj. Zato ker vam želimo ponuditi najboljše in ker vemo, da smo na tak izziv pripravljeni. Če smo se v preteklih treh letih še malce »lovili« ter učili na drobnih napakah, smo tokrat pripravljeni, da vam pokažemo in dokažemo, kaj lahko stori ekipa »ljubiteljev«.
Potrudili smo se ter v goste pripeljali sama velika imena iz Slovenije, našega sosedstva ter celo iz daljne južne Amerike. In če so si našli čas oni, si ga dajte tudi vi. Uživajte in se razvajajte. Plešite in se smejte. Uživajte pod zvezdami in v skrivnostni krški jami. Pridite sami ali s prijatelji. Veseli vas bomo tako mi kot nastopajoči - ker festival se zgodi in razvija z vami ter zaradi vas. Dobrodošli v zavetju ustvarjalnosti.
programski vodja Matjaž Javšnik
P. S.: Da je festival prerasel občinske okvire, dokazujejo obiskovalci, ki prihajajo iz cele Slovenije, ter ljudje, ki želijo sodelovati z nami. Letos smo prejeli več kot sto trideset ponudb za nastop na festivalu. Žal niti ene iz naše občine.
5MOSKIH.COM
Ali bomo v 5moških.com našli odgovore, ki so se pojavila v 5žensk.com? Pet moških - Kako bodo odgovorili na provokativna vprašanja žensk? Kakšno je njihovo mnenje o pogrebnikovem ljubezenskem življenju? Ali nam bodo razkrili skrivnosti moškega sveta? Skozi izvrstne primere prikažejo, česa vsega ženske ne vejo o moških. Poskušajo razložiti probleme iz povsem vsakdanjega življenja, ki označujejo odnose med moškim in žensko.
SIDDHARTA
Najpopularnejšo slovensko skupino ni treba posebej predstavljati. Od začetkov v letu 1995 do danes so bili trikrat nominirani za MTV EMA. imeli 30 tisoč glavo publiko na Ljubljanskem stadionu ter 5. oktobra lani v enem večeru odigrali opus vseh njihovih pesmi, ki presega številko 50. Tokrat se bodo predstavili v akustični izvedbi koncerta.
TRNULJČICA
Znano pravljico o speči kraljični, ki se je ob kolovratu zbodla v prst in zaspala za sto let, poznate. Prav gotovo pa ne veste, kakšno vlogo ima pri tem žaba, ki negibna krasi vodnjak grajskega vrta. In tudi tega ne, od kod so se vzeli čudni glasbeniki in njihova še bolj čudna glasbila ...
Zanimivo je. da Trnuljčica in z njo ves dvor spi celih sto let. Kaj vse se v sto letih lahko zgodi? Klasična pravljica v sodobni preobleki, polna dogajanja, glasbe in humorja, je nastala v sodelovanju z avtorsko ekipo iz Slovaške in Češke.
JARARAJA & DITKA HABERL
Skupina Jararaja je štiričlanska zasedba v sestavi harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, poleg obvladovanja svojih inštrumentov pa so vsi člani vešči tudi v petju. Čeprav boste v njihovi izvedbi lahko slišali marsikatero svetovno vižo, bodisi v jazzy, klezmer, balkan, tango ali rock'n'roll različici, pa prav posebno mesto v njihovem repertoarju zaseda slovenska ljudska glasba. Tokrat bo njihov nastop nadgradila legenda slovenske popevke Ditka Haberl.
PROGRAM FESTIVALA KRKA 2008
8. 6. ob 17. uri 5MOŠKIH.COM
Gledališka predstava - Krška jama - Gradiček pri Krki
14.	6. ob 20. uri SIDDHARTA
Koncert - Krška jama - Gradiček pri Krki
15.	6. ob 18. uri TRNJULČICA - Lutkovno gledališče Ljubljana Gledališka predstava za otroke - DC Krka - Krka
21. 6. ob 20. uri JARARAJA & DITKA HABERL Koncert - Turistična kmetija Magovac - Krka
16.	8. ob 20. uri MAHNIMAL
Koncert - Kmetija odprtih vrat Javornik - Krka 25.-30. 8.	OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA
Likovno-glasbena ustvarjalna delavnica - DC Krka - Krka 30. 8. ob 20. uri ZORAN PREDIN & GIPSY SWING BAND
Koncert - DC Krka - Krka 6. 9. ob 18. uri LJOBA JENČE & VOLK FOLK
Koncert - Cerkev Sv. Kozme in Damijana - Krka 13. 9. ob 19. uri JOSIPA LISAC
Koncert - Krška jama - Gradiček pri Krki
Vstopnice so na voljo na naslednjih prodajnih mestih:
Kmetija odprtih vrat Javornik, Krka 27, Krka, Turistična kmetija Magovac,
Krka 13, Krka, Kmečki turizem Hočevar, Gradiček 6, Krka, Foto Travnik,
Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica, Foto Travnik, Taborska cesta 4, Grosuplje,
Gostišče Na Pajčni, Male Rebrce 6A, Zagradec, Pizzeria Toplar, Zagradec 5,
Zagradec ali na stojnici pred vstopom na prireditveni prostor pred začetkom
dogodka.
Več informacij na spletni strani: www.festivalkrka.si. Organizator si pridružuje pravico spremembe programa.
mid nogi adom in marofom
Spomini na začetke letalstva v naših krajih
V Stični se je sredi letošnjega maja odprlo še eno pomembno poglavje dolge zgodovine kraja. Letalski klub Šentvid je pripravil v soorganizaciji s krajevno skupnostjo, kulturnim društvom, Krajevno organizacijo zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Stična in Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje predstavitev knjige Lada Ambrožiča ml. Novljanovo stoletje. Knjiga govori o njegovem očetu, Ladu Ambrožiču - Novljanu, predvojnemu učitelju, partizanskemu generalu, generalu jugoslovanskega vojnega letalstva, ki pa ga pri nas poznamo tudi kot začetnika letalstva v naših krajih.
Marjan Jerman in Maijana Grčman v pogovoni z avtorjem Ladom Ambrožičem ml.
Avtorja knjige, televizijskega novinarja Lada Ambrožiča mL, sta skozi predstavitev knjige vodila njegova novinarska kolega Marjan Jerman in Marjana Grčman. Knjiga, ki je izšla pri založbi Modrijan leta 2006, je pravzaprav Novljanova avtobiografija, ki pa jo je po očetovih pripovedovanjih zapisal v knjižno obliko njegov sin Lado. Knjiga obravnava vsa življenjska obdobja skoraj stoletje dolgega Ambrožičevega življenja (umrl je leta 2004 v starosti 96 let). V knjigi so tudi prispevki Am-brožičevih sodobnikov, tako je v delu, ki opisuje obdobje v Stični, objavljen prispevek Franca Kalarja iz Ivančne Gorice.
Predstavitve knjige se je poleg domačinov, župana in članov društev in organizacij, ki so pripravile predstavitev knjige, udeležilo tudi nekaj družinskih prijateljev Ambrožičevih, med njimi tudi Lado Leskovar, ki je ob tej priložnosti popestril večer tudi s pesmijo, zapel pa je tudi stiški Oktet fantov. Navzoča sta bila tudi dva Am-brožičeva sodobnika v različnih obdobjih njegovega življenja. Franc Kalar je povedal, kako se spominja let pred začetkom vojne in Ambrožičevega prihoda v Ivančno Gorico oziroma Stično. Preprostost in mladost novega učitelja sta dali potrebnega zagona, in kljub podeželju je napredno razmišljanje padlo na plodna tla, kar so potrjevale različne aktivnosti v tistih letih pred začetkom vojne. Eden od redkih domačinov, ki so ostali v stiku z Ambrožičem tudi po vojni, je bil Alojz Ljubic. Tudi on je znal ob tej priliki povedati svoje zanimive izkušnje s prijateljem Ladom Ambrožičem, s katerim sta bila, kot že rečeno, v stikih praktično do njegove smrti. Seveda je težko reči, katero Ambro-žičevo obdobje je bilo pomembnejše. Tudi na tokratni predstavitvi knjige v Stični so se odprla mnoga vprašanja Novljanove življenjske poti in usode, ki še danes v slovenski javnosti in zgodovinopisju niso rešena. Del teh vprašanj se je dotaknilo tudi naše občine pred nekaj leti, ko predlog, da bi postal Am-brožič častni občan naše občine, v Občinskem svetu ni bil podprt.
Če izhajamo iz dejstva, da je predstavitev nastala na pobudo letalskega kluba, ki deluje v naši občini, pa je prav, da na tem mestu poudarimo zlasti tisti del Novljanovega stoletja, ki je potekal v času pred drugo svetovno vojno na območju današnje občine Ivančna Gorica. Tudi letalci iz Šentvida so se na ta način želeli pokloniti očetu letalstva v naših krajih, prepričani seveda, da je nadaljevanje letalske tradicije danes tudi njihova naloga.
STISKI JADRALCI
Lado Ambrožič Novljan se je rodil pred stotimi leti na Čatežu ob Savi, mladost je preživel v Ljubljani. Leta 1932 je pri svojih 24 letih prišel predvsem na pobudo sokolske staroste Antona Bršnaka iz Ivančne Gorice za učitelja v Stično. Njegov prihod v naše kraje je bil vezan predvsem na dogajanje v Sokolskem društvu v Ivančni Gorici. S prihodom mladega Ambrožiča so bili namreč zastavljeni nekateri pomembni načrti, da se sokolsko gibanje v naših krajih okrepi, kar se je tudi zgodilo. Kmalu je bil zgrajen Sokolski dom (današnji kulturni dom v Ivančni Gorici) in začele so se številne aktivnosti. Poleg telovadbe je zaživela tudi gledališka skupina, Ambrožič je vodil tudi pevski zbor, v Stični je delovala zagnana skupina jamarjev, na Obolnem pa so postavili celo planinsko kočo (danes je ni več). V to razgibano stiško obdobje, kot je Ambrožič sam poimenoval leta življenja v Stični, pa je močno poseglo tudi Ambrožičevo udejstvovanje pri gojenju letalskega športa. Zelja po letenju gaje spremljala že od otroštva dalje in prav v času učiteljevanja v Stični so pri njem dozorele možnosti, da se je na Blokah
na čase, ko so »lesene ptice« letale z Nograda nad samostanom v Stični in pristajale na ravnini na Marofu.
V čas začetkov delovanja skupine spada tudi obdobje, ko se je v Ivančni Gorici zadrževal Ludvik Starič, sloviti predvojni cestno-hitrostni dirkač, ki je najbolj zaslovel po dirkanju v dirttracku (danes speedway). V Ivančno Gorico je prišel po poškodbi na okrevanje h prijatelju fotografu Janku Erjavcu. Seveda so ga ljubitelji motorjev in dirkanja dobesedno okupirali in seveda sprejeli za svojega. Leteči Kranjec, kot so Stariča imenovali, pa se je takrat seznanil tudi z Ambrožičem in njegovo dejavnostjo. Kmalu sta postala neločljiva vez, ki je ostala sklenjena tudi po Staričevi vrnitvi na dirkaške steze oziroma tudi kasneje po vojni.
Ker je pri konstruiranju prvih jadralnih letal stiške skupine in tudi vzdrževanju in obnavljanju teh, ker so bila večinoma lesena, bilo sodelovanje mizarja praktično nujno, se je jadralcem pridružil tudi domačin, mizar Jože Perme (Mežnarjev Jože) iz Stične. Takrat so pri Lampretu (Binčetu) v središču Stične domačini lahko občudovali »čudna« zračna plovila. Tu je bilo sestavljeno tudi letalo, imenovano Grunau Baby, ki je bilo eden od večjih dosežkov stiskih jadralcev in je v tistem času predstavljalo velik tehnični dosežek. Kot že rečeno, so poleti potekali z Nograda nad samostanom s pomočjo nekakšne izstrelitve. Jadralno letalo je bilo po navadi v delih prepeljano s konjsko vprego na Nograd, kjer so ga nato sestavili, za štart pa so uporabljali tehniko izstrelitve s pomočjo gumijastih vrvi. Te je po navadi na obeh koncih držalo več mož, ki so gumo nategnili ter jo nato izpustih, letalo pa je izstrelilo s hriba kot kamen s fračo. Jadralni letalec je potem moral uporabiti tehnike jadranja, da je letalo dobilo hitrost in zajadralo vse do Marofa, kjer je po navadi sledil pristanek. Seveda ni šlo vedno vse po sreči. Aktivnosti skupine so bile dobro zastavljene, toda jadralna dejavnost je zamrla, ko je bil leta 1938 Ambrožič odpoklican z mesta učitelja v Stični in premeščen na Sinji Vrh v Beli krajini. Sam Ambrožič je ocenjeval njegov odhod iz Stične kot političen ukrep tedanje oblasti. Konec tridesetih let prejšnjega stoletja je namreč bil tudi čas družbenopolitičnega rivalstva v
- :.
Legendama Grunau Baby med prevozom na stiški Nograd.
udeležil prvega tečaja letenja z jadralnimi letali. Prve letalske izkušnje so ga pripeljale v ljubljanski aeroklub, katerega del je kmalu postala tudi novoustanovljena Letalska skupina Stična. Ustanovitev Letalske skupine Stična je zagotovo Ambrožičeva zasluga, ki je skupaj s svojimi kolegi in somišljeniki gojil in širil strast do športnega letenja. Pri tem je seveda naletel tudi na ljubitelje višin v kraju, kjer je živel in deloval, ki so se novoustanovljeni skupini tudi pridružili. Tako še danes med številnimi Stičani in okoličani živijo spomini
slovenski družbi, ki je svoj kritičen trenutek doživelo kasneje ob začetku vojne. Nobenega dvoma ni, da so se različni miselni tokovi pretakali tudi v podeželskem okolju, v katerem je mladi Ambrožič širil svojo idejo in svoje poglede na družbo. Sledila je vojna, ki je Ambrožiča preoblekla v vojaško uniformo v boju za ideje po novi in boljši prihodnosti. Toda povojna domovina ga je razočarala. Leta 1953 je zadnjič poletel med oblaki...
Matej Steh
Ivančna Gotica, maj 2008
23
5P
letos sonce zamenjalo dez
dober tek!
V okolici OŠ Stična in SŠ Josipa Jurčiča je bilo v soboto, 17. maja, približno tako kot na mravljišču. Živahno, veselo, sproščeno, športno, tekaško. OŠ Stična je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport, Atletsko zvezo Slovenije in časopisom Dnevnik pripravila 23. Dnevnikov kros, državno prvenstvo v krosu za osnovnošolce in srednješolce.
H V državnem prvenstvu v reliju letos nastopa tudi posadka kluba AMK Šemrov, ki ima sedež v Pristavlji vasi v naši občini. Na 31. Rallyju Saturnus posadka Uroš Cerjak/Kri-stijan Gartner v Peugeotu 106 ni imela sreče, saj je bil zanje» usoden drugi dan na HP Čeče. Ekipa se je sicer trudila, da bi dirko nadaljevala v nedeljo, vendar vodstvo tekmovanja nadaljevanja ni dovolilo.
Klub, ki ga vodi Peter Šemrov iz Pristavlje vasi, je bil ustanovljen leta 2000, predvsem na pobudo takrat še živečega Petrovega sina Mateja, velikega dirkaškega navdušenca, ki pa zaradi bolezni nikoli ni dirkal. Klub deluje torej na privatni iniciativi in v okviru finančnih zmožnosti, ki jih premore družina Šemrov, saj se sponzorskih sredstev ne nabere zlahka, avtošport pa je pogojen z vrsto velikih stroškov. Klub nastopa tudi v gorsko hitrostnih dirkah ter krožnih dirkah, največji uspeh pa je bil dosežen leta 2002, ko je bil voznik Cerjak 5., Šemrov pa 7. v razvrstitvi gorsko hitrostnih dirk.
Ivančna Gorica, maj 2008
Sloviti reli Saturnus je letos zopet drvel po osrednji Sloveniji. Tako je 11. maja že drugo leto zapored zapeljal tudi na ceste v naši občini. V konkurenci državnega prvenstva je zmagala posadka Tomaž Kaučič/Peter Zorenč (Mitsubishi Lancer), skupni zmagovalec letošnjega rallyja Saturnus pa je postal češki prvak Vaclav Pech s sovoznikom Petrom Uhlom (Mitsubishi Lancer).
pričakovali še več promocije dogodka, še zlasti pa je pomembno, da so krajani ob trasi posameznih hitrostnih preizkušenj dobro obveščeni o poteku dirke. Gre predvsem zato, da so ceste, po katerih poteka dirka, v času dirke zaprte, kar pa ljudje seveda sprejemajo na različne načine. Prav gotovo ni nihče vesel, če se mu zapre cesta pred domom, vendar če je predhodno dobro obveščen o tem in so mu ponujene tudi alternativne možnosti reševanja prometne problematike, potem lahko vsak sprejme tudi takšne ukrepe. Ob vsem tem se seveda pojavlja še vprašanje morebitne škode, ki nastaja na takšnih prireditvah. Organizatorji se morajo zaradi tega namenoma izogibati neasfaltnih površin, saj so te najbolj izpostavljene poškodbam pod visokimi obrati koles. Kolikor nam je uspelo iz-
Na startu HP Višnja Gora.
Letošnja izvedba relija Saturnus je štela tudi za Evropski pokal, pokal Mitropa in Yugo pokal. Prav evropski rang pa je od organizatorjev zahteval pridobitev dodatnih kilometrov v skupni dolžini relija. Organizator je tako dodatne kilometre nabral tudi z novo hitrostno preizkušnjo HP Višnja Gora, s čimer se je dolžina slovitega relija na naših cestah še povečala v primerjavi z lanskim letom. Prav omenjena HP pa je bila s skoraj 30 kilometri sploh najdaljša v vsej zgodovini Saturnusa.
Reli se je začel s tako imenovanim super-specialom na štadionu Ilirija v Ljubljani, kjer se je vseh 89 prijavljenih voznikov preizkusilo v krožni vožnji na spidvej-skem štadionu. V soboto pa so bile na vrsti preizkušnje v okolici Ljubljane v smeri proti Zasavju, HP Trbovlje in HP Čeče.
Po drugem dnevu je bilo v konkurenci le še 49 posadk. Sobota je namreč terjala mnogo odstopov, tudi od lanskega zmagovalca Tomija Cilenška. Sončno nedeljo in naše ceste je tako kot trenutno vodeči v skupni razvrstitvi dočakal češki prvak Pech, ki je na čelu ostal tudi po kocu dneva na cilju v Ljubljani. Enako je veljalo tudi za zmagovalca državnega točkovanja Kaučiča.
Nedeljski program je torej obsegal tri hitrostne preizkušnje, in sicer HP Janče, HP Metnaj in HP Višnja Gora, katere so morali vozniki odpeljati po dvakrat, in sicer tako, da so najprej opravili s HP Janče, v prometu nadaljevali do Reke Gozd, kjer je bil start HP Metnaj, ter nato zopet v prometu nadaljevali do naslednje HP s štartom v Višnji Gori. Isto traso so še enkrat ponovili. Zanimivost Metnajske hitrostne preizkušnje je ta, da se na delu v sosednji občini večinoma vzpenja, medtem ko se na naši strani od Obolnega večinoma samo spušča. Na nekaterih mestih, zlasti ostrih zavojih oziroma zavojih z visoko hitrostjo, se je seveda zbralo tudi največ gledalcev. Kot že rečeno, je po cilju metnajske hitrostne preizkušnje v Mekinjah vsak voznik nadaljeval v prometu do štarta naslednje HP v Višnji Gori. Organizatorji pa so se letos odločili, da eno izmed obveznih tako imenovanih prehodnih kontrol postavijo ravno v Ivančni Gorici. To pomeni, da je vsak voznik moral na poti proti Višnji Gori obvezno ustaviti na prehodni kontroli pred stavbo občine, kjer mu je sodnik ožigosal tekmovalni karton, s čimer je bilo potrjeno, da je opravil ta del poti po predpisih. Priložnost hitrostne kontrole kot zanimivost za gledalce je videlo tudi nekaj ponudnikov iz naše občine, ki so se to nedeljo dopoldne predstavljali s stojnicami v našem občinskem središču; članice DPZ Ivanjščice, čebelarji CD Krka-Zagradec, Kmetija Erjavec in zeliščarka Metka Maček. Žal ugotavljamo, da je Ivančna Gorica sredi nedelje premalo živa, da
m-
Proti koncu Metnajske hitrostne preizkušnje.
bi privlačna ponudba doživela več obiska. Dogajanje so popestrili tudi domači ljubitelji starih motorjev z Jožetom No-sanom na čelu.
Štart HP Višnja Gora je bil na Žabjeku pri cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori. Tu je voznike najprej čakal močan vzpon proti Leskovcu ter nato pot po grosupeljski občini mimo Police v smeri proti Besni-ci. Vsekakor paša za oči gledalcev, ki so obiskali tudi ta del relija.
Tudi letos se je izkazalo, da tovrstno tekmovanje na naših cestah vzbuja zanimanje, še posebej se je poznalo, da je bilo lepo vreme. Aktivno so se v potek dirke vključili tudi gasilska društva s področja, kjer je potekala dirka, in člani svetov krajevnih skupnosti. Morda bi
Na Leskovcu se je zbralo lepo število gledalcev.
vedeti pri organizatorju AMD Slovenija avto - Imos iz Ljubljane, so v dneh po dirki tudi na celotni trasi relija strojno pometali cestišče, v dogovoru pa je tudi čimprejšnja sanacija obcestnih bankin in drugih neutrjenih delov, ki so razumljivo poškodovani.
Prihodnje leto Rally Saturnus zagotovo še vztraja v slovenski prestolnici, kar pomeni, da bo morda zopet zapeljal čez našo občino.
Matej Steh
Zadovoljni organizatorji ob koncu tekmovanja.
Tekmovanje je bilo v Ivančni Gorici že tretjič, vsako leto pa je organizacija za odtenek na višji ravni. Lanske opazke o preveliki oddaljenosti cilja in podelitvenega prostora so prireditelji vzeli skrajno resno. Večino proge so speljali po gozdu, kar je krosu vrnilo njegovo prvobitnost, ob tem pa so dobili možnost, da cilj postavijo tik pred podelitve-ni prostor, da zmagovalci dobijo čašo zaslužene časti in slave pred drugimi udeleženci, spremljevalci in mentorji.
Teka so se udeležili tekmovalci najrazličnejših starosti: od predšolskih otrok, ki so tekli netekmovalno, do srednješolcev, ki se z atletiko ukvarjajo zelo resno. Priznanja so jim podeljevali znani športniki - za mlade so si vzeli čas Matic Osovnikar, Robi Kranjec, Rok Urbane, Peter Lamovec in drugi. Pokazali so, da niso namišljene športne zvezde, ampak pravi vzorniki, ki jim ni težko odgovarjati na številna vprašanja, dati na desetine avtogramov, podeljevati medalje ...
Tekmovanje je potekalo brez težav, večjih poškodb ni bilo, s kulturnim programom so se predstavili učenci OŠ Stična. Skratka, kros je izvrstno uspel, to mnenje pa deli tudi ravnatelj OŠ Stična prof. Marjan Potokar, ki ima, ob pomoči svojega učiteljskega zbora ter
---—---ostalih sodelavcev, največ zaslug za to:
»Naša OS je bila že tretjič organizator tega tekmovanja. Pod streho smo kros spravili v suhem vremenu, za kar sem še bolj vesel, saj smo tako lahko pokazali vse svoje zmožnosti - progo po gozdu. Sodelovalo je približno 70 osnovnih in srednjih šol. To je pomenilo okrog 1100 tekmovalca; ki so nastopili v 24 različnih kategorijah. Ekipni vrstni red je pokazal, da šole, ki so bile na vrhu v preteklosti, tam še vedno vztrajajo. Mi smo nekje pod vrhom, okrog petega mesta. Rad bi se zahvalil vsem članom našega kolektiva, ki so sodelovali. Gre za 84 zaposlenih ter 30 učenk in učencev, ki so svoje naloge izpeljali zelo dobro.«
Najhitrejši belec na svetu Matic Osovnikar, pode-	Lojze Grčman
ljuje priznanje za ekipno uvrstitev.
design your be
051/633 446
HYPOXI STUDIO ZA.MOŠKE iN ŽENSKE PRIJAZNO VAS VABIMO, DA SI REZERVIRATE PRVI BREZPLAČNI TERMIN IN PREIZKUSITE UČINKOVITO NARAVNO METODO ZA ODPRAVO MAŠČOB IN CELULITA NA PROBLEMATIČNIH MESTIH.
PONUJAMO VAM SONČEjE V NAJSODOBNEJŠEM KLIMATIZIRANEM S OL ARI JU. ZA ŠE VEČJE UDOBJE POSKRBI AROMA TERAPIJA, OSVEŽILNE KAPLICE TER DOLBY SURROUND SOUND GLASBENI SISTEM.

začetek občinske lige: obeta se izenačenost v 1. ligi in premoč ene ekipe v 2. ligi
Tekmovanje je že krepko v teku, kaže pa, da bo 1. liga zelo izenačena. Neporaženih ekip ni več. Trenutno so največ pokazale ekipe, ki so na prvih treh mestih, a tudi te še zdaleč niso nedotakljive. V 2. ligi bo gotovo pred vsemi ekipa FC Delta New wave, ki bi bila pri vrhu tudi v 1. ligi. Preostalih nekaj ekip se bo »udarilo« za 2. mesto, ki morda še prinese napredovanje v 1. ligo.
V 1. ligi je trenutno na vrhu najboljših strelcev kar pet igralcev, ki so dali po šest golov: Robi Gačnik, Danijel Glavič, Andrej Glušič, Damjan Lesjak in Ermin Skenderovič. V 2. ligi z ogromno prednostjo vodi Igor Koščak. V petih tekmah je dal kar 16 golov. Sledita mu Robert Bevc in Robert Potokar s po šestimi goli. Vsi prihajajo iz vodeče ekipe - Delta new wave. Lestvica: 1. LIGA
mesto	ekipa	tekem	zmage	remi	porazi	goli	razi.	točke
1.	MIZ. TRUNKELJ KRKA	6	5	0	1	19:13	+6	15
2.	KMN DIXI	6	4	1	1	25:12	+13	13
3.	MIX BAR	6	4	0	2	12:7	+5	12
4.	PODGANE	7	3	2	2	15:14	+1	11
5.	MIZ. GNID0VEC SR BREZOVO	6	3	0	3	25:19	+6	9
6.	TLS	6	2	1	3	12:17	-5	7
7.	MAFIJ0ZI	7	2	0	5	18:25	-7	6
8.	ŠD AMBRUS	6	1	1	4	12:18	-6	4
9.	VIRIDIN HRAM STIČNA	6	1	1	4	11 :24	-13	4
2. LIGA
mesto	ekipa	tekem	zmage	remi	porazi	goli	razi.	točke
1.	FC DELTA NEW WAVE	5	5	0	0	43:1	+42	15
2.	ŠDMKRKA	5	4	0	1	13:6	+7	12
3.	LIVAR	5	3	0	2	11 :9	+2	9
4.	TEMENICA	5	3	0	2	12:12	0	9
5.	MIZ. SINJUR & PED. VIDIC-KAVŠEK	5	2	1	2	11 :29	-18	7
6.	ZIDARSTVO STRNAD	5	2	0	4	11:12	1	6
7.	TD GRČA LUČARJEV KAL	5	o		4	8:26	-18	1
8.	BAR NA POSTAJI	5	0	0	5	6:20	-14	0
Simon Bregar in Miha Zaje
nogometna ekipa mizarstvo trunkeu krka na pripravah v neapuu
Nogometaši ekipe Mizarstvo Trunkelj iz Krke smo v začetku meseca aprila 2008 opravili krajše priprave v italijanski pokrajini Kampanija oziroma njenem glavnem mestu Neapelj, mestom pod vulkanom Vezuv. Kraj priprav seveda ni bil izbran naključno. V tej deželi si že devet let z nogometom služi kruh naš dolgoletni soigralec in sovaščan Jože Gačnik. Predvsem po njegovi zaslugi smo lahko spoznali ta del južne Italije precej drugače, kot ga vidijo običajni turisti.
Po naporni vožnji, ki je trajala skoraj 13 ur, smo kmalu spoznali ekipo Casagiove, ekipo katere trener in igralec je v letošnji sezoni Jože. Ta dan so v zadnji prvenstveni tekmi pred domačimi gledalci gostili ekipo Reggio Calabria. Videli smo, da se priprave na ligaško tekmo v profesionalni ekipi začnejo veliko prej, kot smo vajeni. Nekaj ur pred začetkom tekme se je celotna ekipa zbrala v športnorekreacijskem centru, katerega lastnik je direktor kluba. Po lažjem kosilu, na katerega smo bili povabljeni tudi krški nogometaši (glavna jed so bile seveda testenine), so sledila taktična navodila pred tekmo. Na igrišče smo prispeli več kot dve uri pred tekmo, krča-
ni smo zavzeli svoje položaje na tribuni, ekipa Casagiove pa je začela ogrevanje. Sama tekma je postregla z veliko lepimi potezami, ki krasijo »futsal« oziroma »calcio a cinque«, kot ga imenujejo Italijani, žal pa končni rezultat za domačine ni bil ugoden. Ta tekma je bila tudi naša taktična priprava, saj sta nas v prihodnjih dveh dneh čakali dve prijateljski tekmi z ekipama Bellona in Afragola (pri njih je nekaj sezon igral tudi Jože). Drugi dan je sledil obisk mesta Neapelj in nekaterih njegovih znamenitosti ter kosilo v obmorski trdnjavi Cestel deli 'Ovo, glavna jed pri kosilu pa svetovno znana jed, ki naj bi izhajala prav iz Neaplja, pizza. Kmalu po kosilu smo se že vračali v hotel ter pripravili opremo za prvo prijateljsko tekmo. Športni center v mestu Bellona, ki spominja na olimpijski stadion v pomanjšani izvedbi, z dvema igriščema za nogomet in zelo strmimi tribunami, tako da imajo gledalci celotno igrišče pred seboj kot na dlani, je bil že pripravljen za našo prvo mednarodno tekmo. Tribune seveda niso bile nabito polne, pa vendar dovolj, daje bil občutek pravi. Na tekmi smo domačinom takoj dali vedeti, da nismo prišli
s številčnostjo nad uspehi
Minuli mesec je prinesel na motokros prizoriščih razburljivo nadaljevanje sezone, kije pripeljalo državno prvenstvo že do začetka druge polovice, medtem ko se je pokalno prvenstvo šele dobro začelo. Veliko zadovoljstva pa lahko kažejo tudi vozniki AMD Šentvid pri Stični.
Državno prvenstvo se je po otvoritveni dirki v Vrtojbi konec marca nadaljevalo 20. aprila v Brežicah, kjer je tamkajšnje društvo na progi Prili-pe pripravilo drugo dirko za državno prvenstvo SLO MX Feroda Celje. Še tri tedne kasneje pa se je prvenstvo nadaljevalo 10. maja z dirko na hitrem, in kot se je izkazalo, nevarnem dirkališču v Semiču. Najboljši šentviški motokrosist zadnjih let Damjan Smrekar, je v svoji kategoriji MX Open v Brežicah dirko končal v razvrstitvi državnega prvenstva na visokem 3. mestu, enako pa se je zanj končala tudi dirka v Semiču. V isti kategoriji mu dobro sledi tudi Borut Koščak, ki povsem suvereno vodi drugo peterico elitne kategorije Open. V Brežicah je bil peti, v Semiču pa četrti. V skupni razvrstitvi sta Smrekar na četrtem mestu, Koščak pa na petem. A to ni vse, na 8. mestu najdemo trenutno Igorja Pancarja, dve mesti nižje pa Robija Kavška. Na vrhu je prepričljivo Sašo Kragelj (Geodrill RT), ki ga je letos ugnal enkrat le Jaka Može (AMD Trebnje) na dirki v Semiču. Tudi kategorija MX 125 po prikazanem ne zaostaja veliko za najmočnejšim razredom, še najbolje pa kaže trenutno Jerneju Irtu (Sitar Dunlop), medtem ko je zastopstvo AMD Šentvid na zadnjih dveh dirkah opravil le Klemen Porenta na dirki v Brežicah, kjer je bil 16. Je pa bilo toliko bolj številčno in uspešno šentviško zastopstvo v mlajši kategoriji MX 85, kjer nosi letos za zdaj glavno taktirko Šentvidčanov Rok Rus. V skupni razvrstitvi si trenutno deli 3. mesto, po visoki uvrstitvi v Vrtojbi pa je nanizal še eno 3. mesto v Brežicah in 8. v Semiču. Prav v Semiču je bil boljši od njega »nesrečnik« na otvoritveni dirki sezone, Luka Kutnar, ki je po mesecu dni okreval in tokrat končal dirko na 6. mestu. Še mesto bolje pa je dirko končal Aljaž Lampret, ki je bil v Brežicah 7., prav tako pa drži trenutno 7. mesto tudi v skupni razvrstitvi.
Najšibkejša, a še zdaleč ne nezanimiva kategorija MX 65 junior pa je zastopana v AMD Šentvid le z Ja-nom Pancarjem, kije imel v Brežicah smolo, saj mu je zaradi bolečin po padcu uspelo odpeljati le dve povprečni vožnji, vendar zaradi pravila, da mora voznik za uvrstitev odpeljati vsaj 75 odstotkov krogov zmagovalca, je ostal brez uvrstitve. Tako ostaja pri 3. mestu s prve dirke v Vrtojbi, saj v Semiču najmlajši niso nastopali.
žil tudi »amaterski« razred v kategoriji MX 125. Tu je Rok Virant zmagi na prvi dirki dodal še drugo mesto, soliden šesti pa je bil povratnik na
Rok Rus letos vidno napreduje, pri čemur mu pomaga tudi nekdaj odlični slovenski motokrosist Roman Jelen. Konec aprila se je pomeril tudi na dirki za evropsko prvenstvo na Nizozemskem.
Tudi veterani so imeli premor, toda ne v Semiču, temveč v Brežicah. V Semiču je odstopil zmagovalec prve dirke Andrej Rus (Orehova vas) in zmago si je privozil Vogrinc Alojz (TRK Tajfun šport), na 3. mestu pa je končal Stane Pečjak iz AMD Šentvid. Klubski kolega Branko Kavšek ni zbral dveh enakovrednih voženj, kar je zadoščalo le za 6. mesto, Semič 11. maja 2008 pa bo ostal v spominu Dragu Hribarju, ki je z 11. mestom uspešno končal svojo prvo dirko. Naj še dodamo, da domačin Tadej Koščak (MK ZAI) trenutno vodi v točkovanju pokalnega prvenstva za štirikolesnike, ki poteka v sklopu dirk državnega prvenstva motokrosistov. Državno prvenstvo v vseh kategorijah se nadaljuje 1. junija v Slovenj Gradcu.
V POKALNEM PRVENSTVU ŠENDVIČANE KRASI ŠTEVILČNOST IN USPEŠNOST
Prav gotovo pa je začetek pokalnega prvenstva za pokal Akrapovič letos poleg odličnih rezultatov šentviške ekipe zaznamovano tudi po številni udeležbi voznikov AMD Šentvid pri Stični. Pokalno prvenstvo se je z drugo dirko nadaljevalo 18. maja v Brežicah.
Kategorija MX Open R1 je prinesla ponovitev na vrhu s prve dirke, kar pomeni, da je zmagal Može, drugi je bil Smrekar in tretji Koščak. »Amaterski« razred kategorije Open je prinesel nekaj solidnih uvrstitev Šentvidčanov, najbolje pa se je izkazal Peter Šile na 2. mestu. Skupno je Šile trenutno 4., na 6. mestu pa je Robi Kavšek. Podoben uspeh je bele-
dirkaške steze Staš Goričar. V tej kategoriji je sicer nastopilo kar devet voznikov iz AMD Šentvid. Kategorija 85 se v pokalnem prvenstvu še vedno deli, kot je bilo to običajno do letošnje sezone tudi v državnem prvenstvu. Tako je v podmladku te kategorije Rok Rus drugo dirko prvenstva končal na 2. mestu, kar ga je utrdilo v skupnem vodstvu prvenstva. V članskem razredu kategorije MX 85 pa je v Brežicah na stopničke prvič letos stopil za 3. mesto Luka Kutnar, medtem ko je bil Aljaž Lampret zopet 7., Klemenčič Matjaž pa 12. V skupni razvrstitvi je od omenjene trojice najboljši Lampret na 4. mestu. Še mesto višje pa je trenutno Jan Pancar v MX 65 junior, ki je drugo dirko pokalnega prvenstva končal na 4. mestu. Na tej isti dirki se je prvič letos predstavil tudi Jan Hribar, ki je dirko sicer končal pri koncu, na 9. mestu Veterani pa so prava draž pokalnega prvenstva. Letos nastopajo v dveh starostnih kategorijah. Med Veterani 35 (starost 35-45 let) je že drugo letošnjo zmago dosegel šentviški motokrosist Igor Pancar, v starejši različici veteranske kategorije Veterani 45 (starost nad 45 let) pa je bil Stane Pečjak 2., Branko Kavšek pa zopet nekaj mest za njim na 4. mestu. Pečjak, ki je v lanskem razredu Veterani R2 postal pokalni prvak, je trenutno v letošnji skupni razvrstitvi na 2. mestu, Kavšek pa dve mesti nižje. Pokalno prvenstvo za pokal Akrapovič se bo nadaljevalo 8. junija z dirko v Vrtojbi, na kateri pa bodo poleg voznikov sodelovali tudi športni funkcionarji iz AMD Šentvid pri Stični.
Matej Steh
Gasilska slika z ekipo Afragola.
tako daleč samo na izlet. Po prvem polčasu je bilo prepričljivih 3 : 0 za nas. V drugem polčasu so nam Italijani dali lepo lekcijo iz igranja z vratarjem in zadovoljiti smo se morali s končnih 6 : 6, kar je bilo nenazadnje sprejemljivo za obe strani. Tretji dan nam je Jože priporočil obisk kraljeve palače v Caserti. Za obisk veliko bolj poznanega Vezuva ali Pompejev se nismo odločili, saj bi nam to pobralo preveč energije za večerno tekmo s precej močnejšim tekmecem, kot je bil prvi. To se je kasneje tudi potrdilo na igrišču. Tekmo smo sicer prepričljivo dobili, 8 : 5, vendar bi bila razlika precej bolj tesna, če trener ekipe Afragola ne bi proti koncu tekme poslal na igrišče nekaj mlajših igralcev. Ob koncu tekme smo kot pravi nogometaši z nasprotniki zamenjali svoje drese, ki bodo za vse nas res dragocen spomin.
Obisk smo končali z razkošno večerjo, s
Direktor kluba Afragola s spominskim dresom ter Jože Gačnik in Dušan Strah.
testeninami seveda, pri naših gostiteljih, v poznih večernih urah. Ves čas našega bivanja smo se zares počutili kot pravi gostje. Najbolj pa nas je vse skupaj zabavalo, ko so Italijani vedno znova opažali, da obstajata kar dva Jožeta Gačnika
(»drugi Jože« je bil seveda njegov brat dvojček Robi). Predvsem pa smo v italijanskih nogometnih krogih in tudi sicer med domačini opazili veliko priljubljenost in spoštovanje do Jožeta Gačnika. Vse skupaj je izpadlo kot prave priprave za prihajajočo poletno sezono. Videli smo, kako igrajo dvoranski nogomet naši sosedje, kjer je nogomet šport številka ena, z veliko prednostjo pred drugouvr-ščenim.
Priprav smo se udeležili Robi Gačnik, Dušan Strah, Jernej Turk - Turi, Primož Zupančič, Erik Globokar, Jože Jeraj, Tomaž Gorenc, Matjaž Eržen in Jože Miš-maš. Zal se potovanja ni mogel udeležiti naš najnovejši član Jaka Erjavec, Tomi Mišmaš pa je udeležbo odpovedal zaradi družinskih obveznosti.
Ekipa Mizarstvo Tmnkelj Krka Jože Mišmaš
Ivančna Gorica, maj 2008
MATIJA SUSTARSIC IN TONI f HCEU MA SP V GORSKIM MARATONU
Angleški Yorkshire je 26. aprila gostil svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Tekmovalci so morali na 37,5 kilometrih premagati skupno 2000 metrov višinske razlike.
Tek po treh vrhovih, imenovan tudi Three Peaks, ima 54-letno tradicijo. Njegova osrednja značilnost so trije vrhovi (Pen-y-Ghent, Whernside in Ingleborough), ki jih morajo tekači premagati na poti do cilja. Glavni vzponi in spusti so izjemno strmi (o tem priča spodnja fotografija), da pa je tek zelo razgiban, so vmes tudi »ravni« deli. Največje težave je tekačem povzročal zelo razmočen, blaten in močvirnat teren, saj so se noge ponekod udirale skoraj do kolen, spopasti pa so se morali tudi z grobo skalnato podlago, povsem prostim prečkanjem reke in seveda tudi z zelo spremenljivim angleškim vremenom.
To tekmovanje je tokrat štelo za peto svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, udeležilo pa se gaje rekordno število tekmovalcev iz 20 držav, in sicer jih je bilo več kot 900. Med njimi pa tudi dva naša občana.
Sicer smo Slovenci s tretjim mestom in osvojitvijo bronaste kolajne tekača Mitja Kosovelja iz Nove Gorice dosegli velik uspeh, v ženski konkurenci pa je od Slovenk nastopila naša Mateja Suštaršič, ki je maraton končala na zelo dobrem 15. mestu. Na maratonski preizkušnji je nastopil tudi Toni Vencelj, svetovni vicepr-
I
vak v tej disciplini iz leta 2005, vendar je tokrat zaradi zvina gležnja moral odstopiti. Mateja Suštaršič je po tekmovanju povedala: »Angleži so imeli na tem maratonu veliko prednost, saj so navajeni teči po blatnem terenu. Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljna!, vendar pa sem že z izbiro povsem napačne obutve izgubila nekaj mest, kar je škoda, saj sem na SP prišla zelo dobro pripravljena. Kot zanimivost naj dodam še posebnost takšnih tekaških prireditev na britanskem otoku: vsak tekmovalec mora s seboj nesti osnovno opremo, ki zajema dolge hlače, vetrovko, piščalko (za primer.
da se zmegli in se tekmovalec izgubi), hrano oziroma napitek ter kompas in zemljevid, kar se med tekmo tudi kontrolira. Na progi sta bili ne glede na dolžino in zahtevnost maratona samo dve okrepčevalnici z vodo, čip, ki se za merjenje časa običajno uporablja na večjih tekmovanjih, pa nadomešča nekakšen ključek, ki ga tekmovalec privezanega na vrvici nosi s seboj celo tekmo in s katerim se mora »poforčkati« na vsaki izmed kontrolnih točk,« je vtise maratona povzela Mateja Suštaršič.
Simon Bregar
NOGOMETAŠI NASi SREDNJI SOLE ZA LAS OB D1IAVNI «111, iOIOMETAŠI PA VSi BLIŽE PREDLANSKEMU PODVIGU - NASLOVU
Rokometaši Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so se po dveh letih ponovno uvrstili med najboljše štiri srednješolske ekipe v državi, kar je že sijajen rezultat. Vendar ko si enkrat tam, si seveda želiš še več. Naši fantje so tega nedvomno sposobni.
Štiriindvajsetega aprila so v Kranju nastopili na polfinalnem turnirju, kjer so poleg dijakov naše srednje šole nastopili še dijaki domače Srednje ekonomske šole Kranj, dijaki Gimnazije Koper in dijaki Gimnazije Brežice. Na tekmovanju so zanesljivo osvojili prvo mesto in tako z igro kot z rezultati napovedali, da so sposobni ponoviti rezultat izpred dveh let, ko so postali državni prvaki. Izkazali so se prav vsi. Na tekmovanju so nastopili ti naši dijaki: Klemen Ferlin, Gašper Pucihar (oba vratarja), Staš Skube, Gašper Stopar, Miha Zarabec, Miha Strus, Jan Trunkelj,
DRŽAVNIH PRVAKOV
Anže Ratajec, Aljaž Bučar, Jernej Papež, Klemen Ceglar. Matej Potokar in Klemen Sašek. Pohvale gredo tudi navijaški skupini naše šole. Rezultati naše ekipe v Kranju:
SŠ JJ Iv. Gorica : EŠ Kranj 23 :19, SŠ JJ Iv. Gorica : Gimnazija Koper 25 : 14,
SŠ JJ Iv. Gorica : Gimnazija Brežice 18 :16. Finale bo v četrtek, 15. maja, v športni dvorani Golovec v Celju.
Odlično pa so se odrezali tudi naši dijaki nogometaši. Sedemnajstega aprila so v Ajdovščini prav tako nastopali na državnem polfinalnem turnirju (najboljše štiri ekipe na zahodu Slovenije). Za nasprotnike so imeli ekipe: Ekonomska šola Kranj, Gimnazija Ljubljana Šiška in Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina. Tekmovanja niso
najbolje začeli, saj so v prvi tekmi izgubili z EŠ Kranj z 2 : 4. V drugi in že odločilni tekmi za napredovanje so bili na pragu velikega uspeha, saj so proti »reprezentančni ekipi« iz Gimnazije Ljubljana Šiška še deset sekund pred koncem vodili, nato pa se je zgodil »kazenski strel« v škodo naše ekipe in rezultat je bil 4 : 4. V zadnji tekmi, ki je zaradi spleta okoliščin odločala le o tretjem mestu, so naši dijaki premagali domače igralce iz Ajdovščine z izidom 6 : 3. V primeru zmage proti Gimnaziji Lj. Šiška pa bi se tudi nogometaši veselili uvrstitve v finale. Našo šolo so odlično zastopali: Dejan Grošelj - kapetan, Tilen Jenko, Edis Harbaš, Robi Medved, Jani Hočevar in Matic Omahen (vratarja), Simon Ostanek, Anže Ivanjko, Gašper Klemenčič, Gregor Sinjur in Anže Kocijančič.
Simon Bregar
Taekmndo klub Kang Ivančna Gorica
IZLET IN POLAGANJI PASU V BSMJNU
Člani taekwondo kluba Kang iz Ivančne Gorice so pred časom opravili izjemno zanimiv, koristen in družaben izlet v Berlin, kjer so izpopolnili svoje znanje borilne veščine taekvvondo olimpijske verzije WTF. Organizator in pobudnik potovanja, na katerem so člani opravljali izpite za višje pasove, trener Tomaž Zakrajšek (črni pas, 3. dan) je v Nemčijo odpeljal 20 članov, ki jim je hrustljavo popotnico pripravila pekarna Pečjak. V petek, 8. februarja, je odprava krenila izpred Srednje šole Josipa Jurčiča, domov pa se je vrnila v nedeljo, 10. februarja. Trener, otroci, mladinci, člani in nekateri starši - za red je skrbela tudi gospa Marinka Papež - so po 12-urni poti najprej prispeli v slovenski dom St. Elisabeth v Berlinu, kjer so tudi domovali. Nato so se odpravili do športne šole Kang, ki jo vodi veliki mojster Kang Jong-Kil, nosilec črnega pasu 7. dan.
Pod budnim očesom komisije je opravljanje izpitov vodil trener Zakrajšek; učencem se je poznalo, da so zaradi spremembe kraja in velike avtoritete, ki jo izžareva mojster Kang, živčni. Toda izšlo se je odlično. Učenci so blesteli v prikazu tako ročnih in nožnih tehnik kakor tudi pri izvedbi form. Po koncu je nekaj
veščin pokazal še mojster Kang, ki je od višjih pasov zahteval tudi tako imenovano borbo v nasprotnem gibanju, kar večini taekvvondoistov povzroča težave. Mojster Kang je skupini namenil pohvale, najbolj pa sta se po njegovem izkazala Tanja Medved in Aleš Tekavčič. Po tem primarnem dogodku smo si z »mi-nibusom« ogledali tudi mesto Berlin, vodenje pa je prevzel Mitja; razkazal nam je stari zid v nekdanji Vzhodni Nemčiji, Ku-damm, Reichstag, Brandenburška vrata, Friedrichstrasse, Alexanderplatz in druge
mestne znamenitosti. Zvečer smo v prostorih slovenske misije preživeli lep večer, srečali smo se tudi z župnikom Dorijem. Starejši del odprave je pozneje spoznal tudi nočni del Berlina, kjer smo preživeli res lepe skupne trenutke. Po zajtrku smo si ogledali še Legoland in Olimpijski štadion, kjer igrajo nogometaši Herthe, nato pa se odpravili nazaj v domovino. Vpis v taekvvondo klub Kang je sicer mogoč vse dni v letu. Infornacije na GSM 041 589 476 (Tomaž Zakrajšek).
DAVID KASTELEC li NIKA MARKIH -P0NOWIIO DRŽAVNA PRVAKA, MAFIJA OMEJECII Piliti KtVŠEK TRETJI
Devetega maja 2008 je v Murski Soboti potekal Šolski plesni festival za srednješolce, ki niso registrirani tekmovalci pri Plesni zvezi Slovenije. S projektom Slovenija pleše, kamor spada tudi Šolski plesni festival (SPF), želi Plesna zveza Slovenije (PZS) ozavestiti ples kot del kakovosti bivalne kulture.
Državno tekmovanje je potekalo v okviru Šolskih športnih tekmovanj pod okriljem ministrstva za šolstvo in šport. Udeležilo se ga je 145 plesalcev hip-hopa, latina in popa ter 20 plesnih parov iz vse Slovenije, ki so tekmovali v treh plesih: čačačaju, tehno-swingu in salsi s predpisanimi koreografijami in glasbo. Tekmovanja se je udeležilo 23 različnih šol, posamično in ekipno.
Med plesalkami modernih plesov iz SŠ Josipa Jurčiča so se kar štiri odlične tekmovalke šolske hip-hop skupine uvrstile v polfinale, med katerimi je bila najboljša Tina Jeras, ekipno pa so dekleta zasedle osmo mesto. Na tekmovanje jih je pripravljala njihova mentorica Petra Marcina, prof. športne vzgoje.
Med plesnimi pari sta ponovno slavila lanska državna prvaka DAVID KASTELEC in NIKA MARKELJ, ki sta s svojo eleganco, usklajenostjo giba in diha navdušila tako plesne sodnike kot tudi publiko. Da smo se lahko še bolj veselili, sta poskrbela tretjeuvrščeni par MATIJA OMEJEC in PETRA KAVŠEK, ki sta dokazala, da se da s trdim, kontinuiranim delom, močno voljo in energijo ter ljubeznijo do piesa tudi v kratkem času skupnega plesanja doseči lep,
David Kastelec in Nika Markelj zavidanja vreden uspeh. Posamezni člani plesne skupine latinsko ameriških in standardnih plesov žanjejo torej ponovne uspehe! Razveseljujejo nas na raznih šolskih in obšolskih prireditvah v občinah Ivančna Gorica, Trebnje in Ljubljana. Pa tudi celotna skupina uspešno nastopa, zastopa in predstavlja Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Na svoj poseben način pripomore k njenemu ugledu in prepoznavnosti.
O nastopu naših mladih plesalcev na Festivalu slovenskega šolstva, ki je potekal 23. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pa v prihodnji
številki.
Marija Majzelj-Oven, prof. nemščine in voditeljica plesa
LIVAR IZPADEL IZ PRVE LIGE
Kljub že nekaj časa znanemu dejstvu, da bodo iz prve lige izpadli, so varovanci trenerja Tomaža Kavčiča prvenstvo do konca odigrali pošteno. Ob tem pa presenetili tudi nekatere favorite. Devetega aprila je Livar gostil Novogo-ričane. Že v 12. minuti je kapetan Janez Perme postavil izid 1: 0. V drugem polčasu je v 51. minuti domačo obrambno linijo preigral Ekpoki, ki je žogo poslal v gol. Le pet minut kasneje so domači s protinapadom zadeli v polno, med strelce pa se je vpisal Tim Lo Duca. V 64. minuti je ponovno do gola prišel Ekpoki. A domači se niso dali in so vse bolj pritiskali, njihov napad je bil še enkrat uspešen, med strelce pa je znova stopil Lo Duca. Gostje pa niso popustili in spet je gol zadel Ekpoki, srečanje pa se je končalo s 3 : 3. Dvanajstega aprila so v goste prišli Koprčani. Livar je povedel že v prvi akciji na tekmi, ko je kapetan Janez Perme z desne strani podal Timu Lo Duci. Po zadetku so pobudo prevzeli gosti, v 16. minuti je Saša Božičič s prostega strela natančno zadel s 25 metrov. V nadaljevanju je bila igra enakovredna, strelci pa preveč nenatančni. V zadnji minuti je žoga po Vilerjevem strelu odletela v mrežo domačih. Izid tekme je bil 2 : 1 v korist gostov. Dvajsetega aprila je Livar spet igral na domačih tleh. V Ivančno Gorico so prišli igralci Nafte. Tekma je bila enakovredna, saj so bili tako eni kot drugi močni v obrambi in napadu. A ni šlo vse po ivan-ških načrtih. Že v peti minuti je padel gol in obramba Livarja. Pri tem izidu pa je tudi ostalo in tri točke so šle k Nafti. V 30. krogu je bila na sporedu tekma med zadnjeuvrščenim Livarjem in vodilnimi Domžalami. Slednje so bile močnejše, a so se ivanški nogometaši dobro branili. Domžalska vrsta je povedla v 64. minuti, ko je po predložku Janeza Aljančiča z močnim in natančnim strelom s 14 me-
26
trov zadel Andraž Kirm. Deset minut pozneje je domžalsko mrežo zatresel David Kastelic. Tekma se je končala z ugodnim izidom za Livar, 1:1. Tretjega maja so v goste prišli Mariborčani. Dva gola za vijoličaste je prispeval Marco Tavares, enega pa Dalibor Volaš. Odličen je bil tudi mariborski vratar Marko Pridigar, ki je ubranil vse poskuse livarjev, ki pa niso bili tako nebogljeni, kot kaže končni izid 3 : 0. Na naslednji tekmi so Livar čakali Ajdovci. Zanesljivo in tudi zasluženo so zmagali s kar 3 : 0, kajti Livar je pokazal slabo igro. Med strelce pa so se vpisali Bunder-la, Kosmač in Kalin.
V	33. krogu je Livar gostil Interblock. Ta je proti zadnjeuvrščenemu Livarju zagotovo pričakoval več kot zgolj točko (2 : 2). Šiškarji so sicer dobro začeli, ko je Martin Pregelj zadel vratnico v deveti minuti, toda vodstva so se veselili domačini. V 23. minuti je Janez Strajnar v kazenskem prostoru zrušil Janeza Permeta, 11-metrovko pa je zanesljivo izvedel Blaž Brezovački. Kapetan Ivančanov je na 2: 0 povišal v 55. minuti, ko je zaključil akcijo Brezariča. Dve minuti kasneje je Zoran Zeljkovič s prostega strela znižal zaostanek. V 66. minuti je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Igor Lazič, kar pa ni ustavilo napadov Ljubljančanov. Zadeli so v prvi minuti sodnikovega podaljška, ko je hitro kombinacijo z Geri-čem zaključil Martin Pregelj.
V	predzadnjem krogu PrveLige Telekom Slovenije je Livar gostoval v celjski Areni Petrol. Tekma ni imela bistvenega pomena ne za Livar ne za MIK CM Celje. Maloštevilni gledalci so videli le en zadetek v 64. minuti, ko je Simon Šešlar podal s kota, Uroš Korun pa je z glavo postavil končni izid 1 : 0.
Katarina Puš
	 Ivančna Gorica, junij 2008
svis gre naprej
Čeprav SVIŠ v končnici prve lige ni uspel doseči zmage, je bilo nadaljevanje prvenstva gotovo športno in upravičeno. Na ta način so precej prvoligaških minut dobili številni mladi igralci, ki jih sicer verjetno ne bi. Izpada gotovo ni nihče vesel, vendar je lahko vsak padec priložnost za nov začetek in analizo (ne)storjenega.
3.	krog končnice Knauf Insulation:
SVIŠ PG Ivančna Gorica 32:21
SVIŠ Pekarna Grosuplje je v tretjem krogu končnice gostoval v Škofji Loki. Rokometaši iz Ivančne Gorice so se sicer zgledno borili, vendar je bil njihov učinek v napadu preslab. Vsako napako pa so nasprotniki kaznovali s hitrim protinapadom. Ker je bila tudi obramba preveč luknjičasta, da bi z njeno pomočjo lahko nadoknadili zaostanek proti tako kakovostni ekipi, je ta tekma pomenila še en poraz. Ob tem pa so precej priložnosti za nabiranje izkušenj dobili rezervisti, na igrišče pa se je po polletni odsotnosti vrnil Denis Nuhano-vič, najboljši strelec SVIŠ-a pa je bil Polak s štirimi goli.
4.	krog končnice SVIŠ PG Ivančna Gorica :
Rudar 22:31
Tudi na drugi tekmi teh nasprotnikov v Ivančni Gorici so knapi dobro unovčili svoje izkušnje, hitrost in uigranost ter prišli do visoke zmage. Najučinkovitejši rokometaš v domačih vrstah je bil Ristič. ki je dal pet golov, priložnost so dobili vsi igralci s klopi.
6.	krog končnice
Prevent: SVIŠ PG Ivančna Gorica 35:27
V spopadu s Preventom je SVIŠ doživel novi poraz. Tega ni preprečil niti uspešen strelski učinek Mirka Niko-liča, ki je dosegel 11 zadetkov. Podobno kot praktično vedno v končnici, ko so imeli nasprotni vratarji proti SVIŠ-u vedno veliko obramb, je bilo tudi tokrat. Gašper Jelen jih je zbral 17.
7.	krog končnice
Slovan: SVIŠ PG Ivančna Gorica 35:32
Če bi SVIŠ v obrambi odigral na višji ravni, bi se proti oslabljenemu Slovanu (manjkalo je šest igralcev) verjetno po dolgem času veselil zmage. Vendar pa so se zunanji igralci domačih preveč sprehajali skozi vijolično obrambo, poleg tega pa dejavno zaposlovali igralce na črti. Tokratna učinkovita igra SVIŠ-evega napada, v katerem sta bila vroča predvsem Nikolič - enkrat je zadel celo ob poskusu podaje, v prvem delu pa dosegel več kot polovico zadetkov svoje ekipe - in Čančar. je tako prinesla le potrditev, da je ekipa storila korak naprej v napadu. SVIŠ je bil s Slovanom izenačen vse do 47. minute, ko je bilo 26 : 26. Nato pa je nekaj
neučinkovitih napadov pomenilo dober povod za ljubljanski prehod v vodstvo, ki je bilo za Ivančane nedosegljivo.
8.	krog končnice SVIŠ PG Ivančna Gorica :
Knauf Insulation 19:26
Tudi zadnja tekma sezone v Ivančni Gorici, ki sta jo moštvi odigrali brez Ficka, Grege Kešeta in Sokolova na eni in Rističa na drugi strani, ni postregla s kakšnim posebno presenetljivim razpletom, še manj pa z uspehom za gostitelje. Knauf je vajeti srečanja v svoje roke prevzel takoj na začetku. Najvidnejši v ekipi gostov je bil Dolenec, ki je zadeval in učinkovito podajal na črto, kjer je ponujeno s pridom izkoriščal Bajram. SVIŠ je sicer pokazal primerno bojevitost, vendar so se mu dogajale številne napake v napadu in obrambi. Prednost Škofjeločanov je tako ob odhodu na odmor znašala že osem golov. Drugi polčas je pripadel številnim mladim igralcem v obeh moštvih. Potem ko so gostje v 47. minuti že vodili s 13 : 22, so Ivančani znižali prednost na sedem golov, tudi po zaslugi mladinca Svetina, kije že po koncu rednega dela obranil sedemmetrovko.
9.	krog končnice Rudar EVJ:
SVIŠ PG Ivančna Gorica 34:33
Na svoji zadnji tekmi v prvi ligi je bil SVIŠ najbližje zmagi, zanjo je bil v igri vse do zadnjih minut. Trener Barle je po tekmi povedal: »Fantom, ki odhajajo, želimo vse najboljše, tistim pa. ki ostajajo, sporočam, da se ob taki igri nimamo česa bati.«
Lojze Grčman
Rezultati mlajših kategorij
Mladinci
Kadeti
St. dečki A
Ml. dečki A
Ml. dečki B
Gorišnica: SVIŠ PG 32:33	SVIŠ PG: Knauf 22:29	SVIŠ PG: Krka 22:33	Slovan: SVIŠ PG 11 : 14	SVIŠ PG : Radovljica 23 : 20
	Col: SVIŠ PG 28:34	SVIŠ PG: Mokerc 32:15		SVIŠ PG: Kranj 35:4
	SVIŠ PG: Črnomelj 25 : 32			Grča: SVIŠ PG 11:29
veliko ivanško rokometno slavji v celju
V	četrtek, 15. maja, je bila celjska športna dvorana Golovec v znamenju ivanških dijakov rokometašev pa tudi njihovih navijačev. Naši dijaki so namreč po letu 2006 še enkrat osvojili naslov državnih rokometnih prvakov, tokrat še v prepričljivejšem slogu. Mirno lahko zapišem, da so bili letos daleč najboljši v državi. Skladno z njihovo igro je bilo tudi vzdušje v dvorani, ki so mu dajali ton naši navijači, dijaki pretežno 3. letnika Srednje šole Josipa Jurčiča.
V	letošnji finale so se uvrstile štiri najboljše srednješolske rokometne ekipe: Srednja ekonomska šola Celje, Gimnazija Koper, 1. gimnazija Celje in Srednja šola Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Naši dijaki so se v polfinalu pomerili s Srednjo ekonomsko šolo Celje in jo brez težav premagali z rezultatom 22 :19. Tekma je bila odločena že kmalu v začetku 2. polčasa, čisto na koncu pa so domačini uspeli poraz nekoliko omiliti. V drugi polfinal-ni tekmi so dijaki Gimnazije Koper nekoliko presenetljivo premagali 1. gimnazijo Celje z rezultatom 19 : 17.
V	finalu pa je sledil pravi šov naših dijakov, ki so na krilih odlične publike kar leteli po igrišču. Končni rezultat finala proti Gimnaziji Koper je bil 26 :15 za našo sijajno ekipo. Naj ne bo odveč še enkrat zapisati rezultate tekem:
Polfinale: SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica : Ekonomska šola Celje 22 : 19 Gimnazija Koper : 1. gimnazija Celje	19 : 17
Finale: SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica : Gimnazija Koper	26 :15
Pohvale za izjemni predstavi gredo prav vsem, saj so prav vsi prijavljeni igralci tudi stopili na igrišče. Pa vendar je treba posebej pohvaliti kapetana Staša Skubeta (proglašen za najboljšega igralca finalnega turnirja), prav tako odličnega graditelja igre Miho Zarabca in najboljšega vratarja turnirja Klemena Ferlina. Prav vsi so igralci RK Trimo Trebnje. Zagotovo je pred njimi še lepa športna prihodnost. Skoraj nič niso za njimi zaostajali Gašper Stopar. Anže Ratajec. Jan Trunkelj, Jernej Papež in rezervni vratar Gašper Pu-cihar. Tudi Aljaž Bučar. Gašper Štrus. Klemen Ceglar, Jernej Marinčič, Matej Potokar in Miha Štrus (ki so tokrat dobili malo manj priložnosti kot sicer), so na igrišču pustili zelo dober vtis. Ne smem pozabiti še na Amela Ajkiča in Klemena Saška, kiju tokrat ni bilo v postavi, a sta na nižjih nivojih tekmovanja dodala svoja kamenčka v letošnji šam-pionski mozaik. Nikakor ne smemo pozabiti na trenerja in vodjo ekipe Eda Vrenčurja, ki je za vsakega fanta našel pravo mesto in vlogo v ekipi, kar je za končni uspeh še kako pomembno.
Pri zahvalah za ta uspeh moram omeniti veliko vlogo trenerjev in športnih delavcev pri rokometnih klubih Trimo Trebnje, SVIŠ Pekarna Grosuplje iz Ivančne Gorice in RK Grosuplje, ki po klubih delajo z omenjenimi fanti. Prav tako se moramo zahvaliti našemu ravnatelju Milanu Jevnikarju, kije znal prisluhniti potrebam ekipe predvsem s tem, da ji je omogočil odlično podporo s tribun tako v polfinalu v Kranju kot finalu v Celju. Vsi, ki smo bili v Celju, smo se iskreno veselili z našimi fanti, ki so šoli priigrali velik uspeh in upamo, da ne bo zadnji.
Simon Bregar
Hren izkopljemo in odstranimo stranske korenine, da se razvije močan koren.
V	sadnem vrtu proti koncu meseca izvajamo poletno rez sadnih dreves. Odstranjujemo bolne in odmrle veje in nove navznoter rastoče veje. Redno skrbimo za varstvo pred boleznimi in škodljivci. Najpogostejši škodljivci so uši in pepelaste plesni. V sredini meseca škropimo proti jabolčnemu zavijaču. Se vedno je nevarno, da se pojavi škrlup. Ta mesec moramo opraviti redčenje plodov, ki ga opravimo ročno, takrat ko plodiči dosežejo velikost lešnika. Izvedemo upogibanje vej pri mladih sadnih rastlinah, s tem omogočimo oblikovanje drevesa, boljše izkoriščanje svetlobe in pospešitev rodnih brstov. Obiramo že češnje, breskve, marelice, ribez, jagode in kosmulje. V sušnem času zalivamo tudi sadno drevje.
V	okrasnem vrtu skrajšamo vrtnicam poganjke (po cvetenju) za 2-3 liste oziroma očesca. Na cvetličnih gredah očistimo spomladi cvetoče vrste in naredimo prostor za poletne cvetlice. Spomladanske rastline povežemo v šope, tla pognojimo in rahlo prekopljemo. S tem je greda pripravljena na poletno cvetenje. Pognojimo tudi vrtnice. Obrezujemo odcvetele grme in sejemo trajnice in dvoletnice, ki bodo cvetele naslednje leto. Rododendronom in azalejam odstranjujemo semenske nastavke, da bodo prihodnje leto bujnejše
cveteli. Odcvetele trajnice izkopljemo in razdelimo. Travo redno kosimo in jo sproti previdno dognojujemo (pazimo, da koncentracija gnojila ni pregosta, sicer se pojavljajo ožgana mesta). Pri višjih temperaturah jo kosimo višje, da se zemlja ne izsuši prehitro. Po potrebi jo zalivamo. Oblikovane žive meje obrezujemo konec meseca, ko se rast poganjkov ustavi. Balkonsko cvetje že lepo cveti, da bomo to lepoto ohranili čim dlje, pa moramo odstranjevati odcvetele cvetove, zalivati in gnojiti z ustreznimi gnojili. Pomembno je
tudi pregledovanje rastlin, da bomo pravočasno opazili bolezni in škodljivce ter proti njim primerno ukrepali.
Vsi ljubiteljski vrtnarji bi morali v toplih dneh poleg vseh naštetih napotkov upoštevati še tega: pogosteje sedimo na vrtno klopco, opazujmo rastline, vdihavajmo njihove vonjave, sprostimo se in uživaj-mo.
Irena Ihan Slika je z http://www.kmetija-demeter.
MESEC JUNIJ
»Lepo vreme prvega dne>
Že staro slovensko ime za mesec junij -rožnik pove, da je to mesec, v katerem vse cveti. Tako nas v tem času vrt razveseljuje z množico pisanih cvetov. Spomladanske cvetlice odcvetijo, poletne pa šele dobro začenjajo. V tem mesecu se pomlad zaključi in začne se poletje. Z njim pa nastopi tudi vročina in pogosto pomanjkanje vode v vrtu.
kmetje se letine vesele.«
V	zelenjavnem vrtu delamo na dveh področjih: za sedaj in za zimo oziroma prihodnjo pomlad. Presajamo sadike poznega zelja, ohrovta, pora, zelene, blitve in cvetače na njihovo končno mesto, kjer smo pred tem lahko gojili in že pospravili zgodnje vrste solate, špinače, redkvic ... Kot vmesne kulture sadimo solato. Za prihodnjo pomlad že sejemo korenje, črno redkev, zimski radič, rdeči radič in pozno endivijo za zimsko uporabo. Razredčimo rdečo peso. Paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, da gre hrana v plodove. Glavni poganjek privežemo k opori. Krompir, kumarice, zelje in fižol osipamo. Kumaram in bučkam odščip-nemo vršičke po petem listu, da se bodo bolj razrasle. Pobiramo tiste rastline, ki smo jih sejali marca, kot so grah, korenček, rdeča pesa, peteršilj, poletna cvetača, mlada čebulo, zgodnje zelje. Ravno tako kot v maju tudi v juniju skrbimo za redno zalivanje, okopavanje, gnojenje. Da preprečimo rast plevelom, tla zastiramo, predvsem potke, če tla niso prekrita s črno folijo.
V	zeliščnem vrtu že pobiramo liste melise, dišeče perle, vinske rutice in štrbca. Nabiramo cvetove bezga in jih sušimo v senci.
Ivančna Gotica, maj 2008
27
Gospodinjska stran
Palačinke z žajbljevimi cvetovi
Sestavine:
Omaka iz kumar, jogurta in mete
Že v pradavnini so zelišča s svojimi vonjavami, okusi, aromami in notranjimi močmi ljudi očarala. Za zdravljenje in dobro počutje poleg divje rastočih vrst danes vse pogosteje uporabljamo tudi zelišča z vseh koncev sveta, kijih gojimo po vrtovih in kot posodovke. Izraz zelišča v botaniki pomeni rastline, ki imajo ves čas vse nadzemne dele zelene in nikoli ne olesenijo. V pogovornem jeziku imenujemo zelišča vse rastline, ki imajo zdravilne ali začimbne lastnosti. Zelišča se razlikujejo po zunanjem videzu in uporabnosti, dajejo možnost različne uporabe tudi v vrtu. Noben zeliščni vrt ni enak drugemu in v tem j e še poseben čas.
Zelišča upravičeno veljajo za rastline s tisočerimi darovi, saj premorejo mnoge zanimive lastnosti. Z lepimi listi in cvetovi krasijo, razveseljujejo s prijetnimi vonji in ostrimi odtenki okusov in na različne načine delujejo na boljše počutje telesa in duha.
Priprava: V sledi zmešamo pol olupljene in drobno sesekljane sveže kumare, 10 svežih drobno sesekljanih metinih listov, 400 g jogurta in solimo po potrebi.
Metin liker
Sestavine:
metini lističi, 1 Izganja, nekaj klinčkov, 2,5 dl vode, 25 dag sladkorja
Priprava:
Meto operemo, osmukamo lističe, jih damo v kozarec za marmelado, dodamo klinčke in prilijemo žganje. Postavimo za vsaj tri tedne v temen prostor, da obdrži lepo zeleno barvo. Kozarec večkrat pretresemo.Vodo in sladkor zavremo, da se sladkor stopi. Ohlajeno prilijemo precejenemu žganju in napolnimo steklenice. Liker z meto obvezno hranimo v temnem prostoru, da obdrži lepo barvo.
Čokoladni metin sladoled
Sestavine:
2 žlici lističev poprove mete, 75 g sladkorja, 100 ml vročega mleka, 100 g grenke čokolade, 4 jajca, 70 ml mednega likerja, 250 ml sladke smetane, 25 g nastrgane čokolade
Priprava: V možnarju zmečkamo lističe mete ter 25 dag sladkorja. To zmes namočimo v vroče mleko in pustimo, da se ohladi. V vodni kopeli raztopimo 100 g grenke čokolade in jo s 4 rumenjaki stepemo, da dobimo rahlo zgoščeno peno. Tudi to ohladimo. V odišavljeno čokoladno mleko umešamo 70 ml metinega likerja in čokoladno maso, trdo stepemo sladko smetano, jo previdno vmešamo z nastrgano čokolado in dodamo pripravljeni zmesi. Maso zlijemo v strojček za sladoled in ga poženemo za 10 minut. Medtem trdo stepemo 4 beljake s 50 g sladkorja, strojček za hip ustavimo, dodamo masi sneg. Vse skupaj naj se v strojčku vrti še 10 minut. Sladoled lahko ponudimo s cvetki poprove mete, kijih na kratko namočimo v razmehčan čokoladni preliv in posušimo na pergamentnem papirju.
....
Zelo okusne so tudi marmelade z dodatki zelišč; meta in žajbelj s kosmuljami ali slive z baziliko. Marmelade z zelišči je najbolje postreči skupaj s pikantnimi jedrni. Metin žele je klasična priloga k pečeni jagnjetini, lahko pa ga ponudimo tudi z drugimi pikantnimi jedrni, kot so na žaru pečeno meso ali bedra. Zelišča za aromo pri izdelavi marmelad :
Mnoge marmelade, džeme in želeje lahko obogatimo z dodatkom zelišč. Skoraj vedno sta primerni meta in melisa. Uporabimo lahko tudi baziliko, timijan in rožmarin. Jabolčni žele, ki ima gladko sestavo in nežen okus, lahko spremenimo, če dodamo lovorjev list.
250 g moke, 4 jajca, 500 ml mleka, ščepec soli
Je odporna trajnica, ki lahko hitro podivja. Ni zahtevna do rastišča, najbolje pa uspeva v polsenci. Koreninske podtaknjence sadimo spomladi. Ne potrebuje posebne oskrbe. V sušnem vremenu jo redno zalivamo, sicer pa jo redno obtrgujemo. Listje nabiramo od pomladi do jeseni. Lahko sušimo ali pa zamrznemo v ledene kocke. Številne vrste mete lahko dodajamo tako sladkim kot kislim in pikantnim j edem, o čemer priča množica najrazličnej ših receptov. Za pripravo metinih omak je najprimernejša zelena meta. Iz nje pripravljamo tudi aromatičen čaj, kije najpriljubljenejši v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kakor tudi sladki džulep (sladka alkoholna pijača z meto), ki ga varijo iz viskija in sveže mete. Izboljša okus zeliščnim čajem, juham, solatam, omakam, nemastnemu mesu, perutnini, ribam, vloženemu sadju, s čokolado oblitim sladicam in desertom z limonino osnovo, kot so različni sadni kolači. Poznamo več vrst različnih met: klasnata meta, j abolčna meta, bowlesova meta, pomarančna meta, poprova meta. Klasasta meta se uporablja v omakah, za nadeve, v solatah in v pijačah. Pomarančna meta se uporablja v solatah in pri pripravi pijač. Poprovo meto pa najpogosteje uporabljamo pri pripravi slaščic.
Priprava:
Naredimo gladko testo za palačinke. Spečemo tanke palačinke, za vsako porabimo po žlico testa ter nanjo položimo cvetove žajblja. Nato palačinke obrnemo in jih popečemo še z druge strani.
Žajbelj je močno razvejan grm, ki raste v Sredozemlju in tudi drugod v Evropi, ponekod najdemo tudi podivjanega. Ima sivozelene klobučevinaste liste. Cveti od zgodnje pomladi v svetlo modrih, svetlo vijoličastih, rožnatih in belih barvah. Sveže ali suhe liste uporabljamo kot začimbo nadevom za perutnino, ki jim je dodana čebula, mastnim mesom, kot sta svinjsko in gosje; nadevom za klobase, sardelnim pastam, rižotam, paradižnikovim omakam, solatam, kislim kumaricam in sirom. Žajbelj spada med redka zelišča, katerih okus in vonj se s sušenjem še okrepita, zato pri uporabi suhih ali v prah zmletih listov ne smemo pretiravati. Listi žajblja vsebujejo eterično olje, čreslovine in druge učinkovine, ki delujejo antiseptično in protivnetno, kar je ugodno pri vnetjih sluznic. Pospešujejo tudi izločanje prebavnih sokov in zavirajo čezmerno izločanje znoja. Grgranje čaja iz listov žajblja priporočajo pri vnetjih dlesni, ustne in žrelne sluznice. Pitje čaja pomaga pri prebavnih težavah zaradi premajhnega izločanja prebavnih sokov (na primer napenjanje).
Polnjeni zrezki z mocarelo in žgjbljem
Sestavine:
8 svinjskih zrezkov, žajbelj, 120 g mocarele, 500 g svežih
paradižnikov, spomladanska čebula, 1 žlico olja, 100 g kisle smetane, sol in poper
Priprava: Meso oplaknemo in osušimo. Štiri vejice žajblja osmukamo, očistimo in grobo narežemo. Mocarelo osušimo in narežemo na lističe. Zrezke obložimo z žajbljem in mocarelo. Čez sir položimo drug zrezek in ob robu spnemo z zobotrebcem. Paradižnik oplaknemo v vroči vodi, ga olupimo in narežemo na četrtine, nato pa na majhne kocke. Šopek mlade čebule očistimo in narežemo na tanke kolobarje. Mlado čebulo podušimo na olju, dodamo kislo smetano, paradižnik ter solimo in popramo po okusu. Kuhamo 5 minut. V ponvi segrejemo maslo in pečemo zrezke na vsaki strani 5 minut. Solimo in popramo po okusu. Zrezke naložimo na krožnike in prelijemo z omako. Postrežemo s širokimi rezanci. Zrezke lahko okrasimo z žajbljem.
Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec
Ribezova marmelada z meto
Sestavine:
1 kg rdečegtt ribeza, 350 g sladkorja, 1/2 vrečke želirnega sredstva, nekaj listov poprove mete.
Priprava: Ribez osmukamo in jagode dobro speremo. Stresemo v lonec in zavremo. Tik preden zavre, dodamo 3/4 sladkorja in pustimo, da rahlo vre 5 minut. Dodamo nekaj v možnaiju zmečkanih listov poprove mete. Če se na površini naberejo pene, jih sproti odstranjujemo. Želimo sredstvo zmešamo s preostalim sladkorjem in ga med mešanjem dodamo marmeladi. Kuhamo še 3 minute in še vroče polnimo v kozarce. Pokrovčke dobro privijemo in pustimo, da se ohladi. Zelo pomembno je, da so kozarci dobro umiti, najbolje v pomivalnem stroju.
Nasveti:
-	Da bi bili videz, okus in aroma kar najbolj ši, j e priporočljivo, da sveže sesekljana zelišča dodajamo na koncu kuhanj a.
-	Za glaziranje mesa zmešamo z oljem manjšo količino gladkega želeja iz rdečega ribeza ali brusnic in mete ter namažemo po mesu kakšni 2 minuti pred koncem pečenj a.
-	Doma si lahko pripravimo odišavljeno sol z zelišči: 500 g morske soli, 4 zmečkane lovorjeve liste, 2 žlici posušenega timijana, 2 žlici posušenega rožmarina, žličko posušenega origana v možnarju tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. Primerna je za natiranje mesa ali rib pred pečenjem.
-	Ste vedeli, da čaj iz poprove mete postrežejo mnoge letalske družbe, ker s tem izboljšajo počutje potnikov, ki morajo presedeti mnogo ur.
-	Za izboljšanje prebave priporočajo 20 minut pred jedjo 3 kapljice metinega olja na žlico medu.
28
	 Ivančna Gorica, junij 2008

Kako je hiša strašno prazna,
kako vinograd zdaj sameva, odkar vas več ni,
a zaman vas iščejo oči,
saj vsa sreča in hrepenenje z vami sta odšla.
zahvala
Čeprav sta bila njegova moč in volja po življenju tako močna, ga je težka bolezen premagala in ga vzela iz naše sredine. Zato smo se morali v mesecu maju za vedno posloviti od našega brata in strica
HENRIKA SADARJA
iz Dečje vasi pri Zagradcu
Ker je bil naš stric tako družaben, smo se od njega poslovili v tako velikem številu. Iskrena hvala vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga cenili, zanj darovali sveče, cvetje, svete maše, nam izrekli besede sožalja ter ga pospremili k večnemu počitku.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ministrantom za sodelovanje, zagraškim pevcem za zapete žalostinke, trobentaču Roku Godcu za zaigrano tišino, gasilcem PGD Zagradec, Krka, Ambrus in Korinj za sprevod in poslovitev, Društvu upokojencev Ivančna Gorica, Pogrebnemu zavodu Perpar, govornikoma Francu in Slavku za tako ganljive poslovilne besede, gospe Nežki za večerno molitev, gospodu Jožetu za zvonjenje ter gospe Anici za pomoč pri organizaciji pogreba.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in imeli radi. Bog vam povrni! V najtežjih trenutkih smo spoznali, da imamo res prave prijatelje, ki jih je imel tudi naš brat in stric Hine.
Žalujoči vsi njegovi
Pomlad že prišla si, a tebe mama več med nami ni.
v spomin
Minilo je leto dni, ko nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
MARIJA UMC
Andrejčkova Mimi iz Šentvida pri Stični
Vsem, ki se jo spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče, se iz srca zahvaljujemo.
Mama, hvala za vse, ohranili te bomo v trajnem spominu.
Njeni domači

Cvetje bujno se razcveta, ptičja pesem polni gaj, tebe pa v pomlad zeleno, nikdar več ne bo nazaj.
zahvala
V večno pomlad je iznenada odšel
FRANC BLATNIK
1957-2008
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in športnikom - vsem, ki so se od blizu in daleč prišli od njega poslovit, darovali cvetje, sveče, svete maše, dober namen in ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti.
Hvala muljavskemu župniku za lep pogrebni obred, moškemu zboru za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se govornikoma za oris njegove službene in športne poti in besede slovesa. Hvala tudi družini Perpar za njihove usluge.
Vsi njegovi
J,
t j
Ko pošle so vama moči zaprli trudne
sta oči. In čeprav spokojno spite z nami še naprej živite.
zahvala
K večnemu počitku sta odšli naši dragi teti
FRANČIŠKA MIKLIC v 93 letu
starosti
NEZKA MIKLIC v 96. letu starosti iz Višenj 30 pri Ambrusu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, daovano cvetje, sveče, darove za svete maše. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, negovalkama doma starejših občanov, Majdi in Mariji ter upokojeni medicinski sestri Ivici Bahorič. Zahvala gre tudi gospodu župniku Franciju Mikliču za obiske v bolnišnici in na njunem domu. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen mašni obred, moškemu pevskemu zboru ter pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji zemeljski poti.
Žalujoči vsi domači
»petruski mami« - tereziji tekavcic v slovo
Bilo je na god sv. Valentina, pokazali so se že prvi sončni žarki, zvon je naznanjal jutro, tvoje utrujene oči pa so gledale drugačno svetlobo, tvoj srce je zastalo, tiho si zaspala in za vedno odšla od nas, tja kamor si si že kar nekaj časa želela. Čeprav smo slutili tvojo pot in opazovali tvoje izmučene korake, nas je vse skupaj presenetilo. Odšla si tiho, da se še posloviti nismo mogli. Sedaj sta skupaj s starim atom in gledata na nas. Luč sveta si zagledala leta 1923 v odmaknjeni suhokrajinski vasici Brezovi Dol, kjer si tudi odraščala. Tvojo mladost so zaznamovala leta vojne. Spoznala si svojega moža Jožeta in prva leta vajinega zakona preživela v Ambrusu, kjer so se vama rodile štiri hčere. Življenje v tistih povojnih časih je bilo težko,
vendar vama je z veliko odrekanja uspelo kupiti novi dom v Petrušnji vasi. To je bilo leta 1963, približno na polovici tvoje življenjske poti. Ta korak je bil zate in za vso družino gotovo zelo težak, kajti prišli ste v druge kraje in med neznane ljudi. Začeli ste obnavljanje novega doma in tudi prilagajanje na novo okolje.
Življenje je teklo in ni ti prizanašalo. Treba je bilo premagati veliko skušnjav in držati tri hišne vogle. Hčere so začele odhajati od doma, pogosto so se vračale domov, z novimi sončki v tvojem življenju. Ko si se upokojila, si pazila vnuke in številne druge otroke, ki so te, še ko so odrasli, radi obiskovali. Vsem nam si dala veliko doto za življenje - ljubezen, dobrota in prijateljstvo. Skrbela si za nas, ko smo bili majhni, nebogljeni, bolni, ko smo odhajali v šole, se odločali za poklic in nazadnje, ko smo si začeli tudi vnuki drug za drugim ustvarjati družine. Razvajala si nas z dobrimi tortami, ki smo jih dobivali ob rojstnih dnevih, pecivu, ki smo ga lahko uživali ob različnih priložnostih, dobri hrani, z nasveti. Učila si nas prve molitve, s ponosom nas spremljala pri prvem svetem obhajilu, birmi in pozneje pri porokah. Z velikim veseljem si sprejemala v svoje naročje tudi pravnuke, ki so se kar vrstili iz leta v leto.
Tvoje skrbne in pridne roke so naredile pre-
čudovite prtičke, ki nam sedaj krasijo domove, velikonočne prtičke, ki smo jih dobili za poročna darila. Tvoji čudoviti prti krasijo tudi domačo farno cerkev v Šentvidu pri Stični ter podružnično cerkev v Dobu. Mnogo tvojih ročnih del pa so bili deležni tudi tvoji prijatelji, znanci. Vedno si imela kakšen pr-tiček »v rezervi za vsak slučaj«, če bo kdo prišel, ali za rojstni dan, god in kar tako ... za spomin na Tekavko, kot si se sama večkrat imenovala.
Tvoja cvetoča okna in vrt so ti bila vedno v ponos. Rože s tvojega vrta so dolga leta krasile domačo farno cerkev. Verjetno smo tudi vnuki po tebi podedovali ljubezen do rož, saj sedaj tudi naša okna krasijo rože, čeprav niso včasih čisto po naših željah. Dokaz, da ti je to zelo dobro uspelo, je tudi množično spremstvo in zadnje slovo na tvoji zemeljski poti.
Zadnje slovo smo ti pripravili, kot si sama želela. K zadnjemu počitku so te položili vnuki in pravnuki, pevci so ti zapeli pesmi, ki si jih sama izbrala, tudi vnuk Tomaž je zbral toliko moči, da ti je zapel pesem po tvojem naročilu. Cerkev je bila okrašena s tvojimi prti. In verjetno ni bilo naključje, kot je dejal gospod župnik v svoji pridigi, so farno cerkev krasili ravno krajani Petrušnje vasi. Cerkev je bila lepo okrašena, s tvojimi rožami, ki si jih tako rada darovala za cerkev.
zahvala
Ob težki preizkušnji in nenadomestljivi izgubi našega dragega
ALEŠA TRONTLJA
iz Ivančne Gorice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ker ste z nami sočustvovali, nas podpirali, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem ter Ale-ševim prijateljem za njihovo pomoč in podporo. Hvala Avto Aktivu, d. o. o., Trzin, 17. bataljonu Slovenske vojske in kolektivu KZ Trebnje. Velika zahvala župniku g. Jožetu Kastelicu in pevcem za sočutno opravljen pogreb in petje. Hvala tudi pogrebni službi Perpar.
Z žalostjo v srcu, mami, oči, sestra in vsi ostali
zahvala
V 48. letu starosti naju je veliko prezgodaj zapustila mamica
JANJA PRIMC
po domače Starčeva Vidka
Ob tej priliki se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, vsem njenim sodelavcem Merkurja, d. d., OŠ Stična in učencem 9. razredov, ki ste nama stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno pa bi se rada zahvalila Darinki, Stanki in Marti, njihovim družinam, Jirci in Urši za lepo pogrebno slovo ter vsem Čakševim iz Spodnjega Blata. Hvala tudi Perparjevim in pevcem.
hči Neža in Janez
Spomin.
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
Majda Novak
Na velikonočno jutro nas je zapustila naša draga babica in prababica
IVANKA IŽANEC
(1910-2008) iz Stične
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše in dobre namene. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Sedaj je mesec maj. Farno cerkev spet krasijo tvoji prti. Naše domove krasijo Marijini oltarčki, na grobu ti cvetijo rože in gorijo sveče. Praznina v našem srcu, ki je nastala, ko si odšla, pa še vedno
ni zapolnjena. Ostal nam je le še obisk tvojega groba, kratek pogovor s teboj, pa čeprav samo z mislijo ter spominom na tebe, ki ga vsak nosi v svojem srcu.
Vnuki
Ivančna Gotica, maj 2008
29
KVIZ
1.	Katera vas je imensko najbolj povezana z geologijo?
a)	Kamni Vrh
b)	Gabrje
c)	Lučarjev Kal
2.	Poišči besedo, ki ni tujka!
a)	žakelj
b)	frizura
c)	pir
d)	golša
3.	Kateri književnik ni bil France?
a)	Jenko
b)	Levstik
c)	Prešeren
d)	Erjavec
4.	Katero ime označuje vodo, ki je pomemben vir za naše vodovodno omrežje?
a)	Babje koleno
b)	Frančiškova voda
c)	Dražanski drmožnik
5.	Kateri učenjak je na Slovenskem prvi raziskoval žuželčje glasove?
a)	Janez Puhar
b)	Jurij Vega
c)	Ivan Regen
6. Koliko zob ima praviloma odrasel človek v zgornji čeljusti?
7.	Kateri proces poteče pri eksploziji vodikove bombe?
a)	zlitje atomskih jeder
b)	cepitev atomskih jeder
c)	mešanje atomskih jeder in elektronov
8.	Katera rastlina je dvoletnica?
a)	koruza
b)	koleraba
c)	kopriva
d)	konoplja
Rešitve iz prejšnje številke: 1. b, 2. okoli 360, 3. c, 4. b, 5. a, 6. a, 7. c, 8. a, 9. b, 10. a
ŠaIc r\3i tri vo5^1e
1.	Teta se poslavlja, zato mama vljudno spomni hčerko Kri-stinco, naj se teti še enkrat zahvaliza darilo, ki ga je od nje dobila.
Kristinca je kajpak ubogala in se obrnila k teti: »Teta, hvala za barvice, ki si mi jih prinesla!«
»Ah, to je malenkost,« je z roko zamahnila teta. Kristinca pa jo dopolni: »Vem, vem, to je rekel že ata, potem ko sva bila sama!«
2.	Zdravnik je skrbno pregledal starejšo gospodinjo. Po pregledu je nekaj zapisal na papir in ponudil ženski: »Tukaj imate recept, boste videli, da bo dobro!« Gospodinji se razjasni obraz, rekoč: »Hvala lepa, gospod doktor, takoj ga bom preizkusila. Veste, jaz tako rada kuham!«
3.	Branko je opazil, da so štorklje odletele na jug, menda v Afriko, kot je slišal praviti starejše. O vznikih za selitev je večkrat brezuspešno razmišljal, nekega dne pa se mu je posvetilo. Odkritje je tako naznanil očetu: »Ati, že vem, zakaj so štorklje odletele v Afriko; tam jih še bolj potrebujejo kot tukaj. Saj veš, koliko otrok imajo črniti.«
4.	»Nikoli si ne bi mislil, da je naš oči tak bojazljivec,« je sinko dejal materi. Po čem to sklepaš,« je bila radovedna mama? »Glej, ko si šla zadnjič za nekaj dni k babici, ga je bilo tako strah, daje šel spat k sosedi.«
5.	Dedek, ki se je imel za izkušenega lovca, je razlagal vnuku, kako nevarno je srečanje z medvedom: »Če srečaš medveda in bežiš, teče za teboj, če splezaš na drevo, spleza za teboj, če se skriješ v grmovje, se tudi on skrije v grmovje!«
- Tile hrvaški ukrepi ob meji so vsi uglašeni na zadnjo plat: ali nam Hrvatje kažejo RIT ali pa nastavijo koRITa.
UGANKI smjivke
1. Zakaj človek hodi po dveh? 2. Kateri kralj se drži blizu doma, kraljica pa dirka naokoli? 3. Kateri sedež sam zraste? 4. Katera žival je najbolj podobna lisjaku? 5. Kje so vetrovi, kadar ne pihajo?
ODGOVORI: 1. da prihrani par čevljev, 2. šahovski, 3. grbi pri kameli, 4. lisica, 5. v
trebuhu
		1		1		A
	O			A		
	o			O		
		o		A		
			1		O	
		u		!		
		o			A	
			A		A	
Med reševanjem se vam bo v osenčenem navpičnem stolpcu izpisalo geslo, ki bo sporočilo, kako v nekaterih krajih imenujejo regrat. Ime se nanaša na značilno oblikovan listni rob. Če ne bo šlo, si v naravi dobro oglejte rastlino, pa se vam bo posvetilo. Sicer pa sta tu še pesniška dodatka, ki v A- in B-izvedbi povesta skoraj vse.
VODORAVNO: 1. stanje brez glasov, 2. vrsta glasbil, 3. stranski produkt pri mletju žita, 4. rastlina z nikotinom, 5. zaključek procesa, 6. vrsta ribjega mesa, 1. lepotni dodatek, 8. najbolj razširjene enokaličnice
GESLO IZ PREJŠNJE KRIŽANKE: ŽENŠČAD
PESNISKI DODATEK
(za lažje iskanje gesla) A
Regratov rumeni cvet obdan je z listi spet in spet. Na listih vidne so škrbine. ki dajejo ime rastline. B
Ko zobke menja mala Tinka, je tisti čas zares š.....ka.
VANJE MATEVŽ BOKALIČ
DVODELNE ŽENSKE KOPALKE KEN.TEKAČ (HENRY)
DANSKI
FILMSKI
REŽISER
LARS VON
CAS UPO
RABNOSTI
IZDELKA
NATALIJA
VERBOTEN
t.
5 . I
GRAFIČNO
OBLIKO
MAKEDON. LJUDSKI PLES
ZNAČKA NA KAPI UMIFORME
SOLZ
BRENKALO
UKRAJIN. VELEMESTO
ROJSTNA
VAS FRANA LEVSTIKA
SOZVOK NAJMANJ TREH TONOV V GLASBI
TINA TURNER
LUKA NA SEVERU
ČILA TENISAČ NASTASE
ALFI NIPIČ 4-K0TN0 OBTESANO DEBLO
ROBERT ALTMAN
TOPNICAR
POSAMEZ. RASTLINA VINSKE TRTE
RIMSKA 1
NOJU PODOBEN AVSTRAL. PTIČ
ČRNA PODZEMNA ŽIVAL
TEKAČ, SKAKALEC
ALI METALEC IVO JAN
PRITOK KASPD. JEZERA EDVARD RAVNIKAR
POMEMBNA FAZA SKOKA
KNJIŽNI IZRAZ ZAIVJE
ŽUPANOVA SEJE NEKOČ IMENOVALA TABORSKA
ŠAHIST PIR C
SNOV, V KATERO SPUSTIJO NOVICO PO RADIU
VELETOK
NA DALJNEM VZHODU
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA FARMSKI PRAŠIČ
LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST
VLAKKM-
SKA TVORBA NADARJENOST
PRIKAZOVALNIK SLIKE
IT. NOGOMETAŠ (CHRISTIAN)
BODEČ POLJSKI PLEVEL
AMERIŠKA PEVKA
STEBLO PRI GOBI
NAS SLIKAR (ZMAGO)
IZRASTEK NAZAD. DELU
ŽIVAL. TELESA
TEKOČINA. KISE DARUJE
NOGOMETAŠ ČEH
LADA ZEI
PREBIVALKE IRSKE
IGRALKA BELAK
PISEC ZAPISNIKA
AVTOR MARKO BOKAUČ
SREČA GA,
KDOR PRAZNUJE 50. ROJSTNI DAN
MESO Z VRATU, VRATOVINA
POSUSENA TRAVA PRVE KOŠNJE
ČARODEJ
MOJE
PESMI, MOJE
EGIPČAN. KRAVJA BOGINJA, HATOR
KLIC KONJU: NAPREJ!
OBROK MAGNETNO ODPLAČILA ZELO DOLGA PRIVLAČNA Z ŽELEZOVA OBRESTMI RUDNINA
UMBERTO GIORDANO
BIVALIŠČE BOGA IN ZVELIČANIH
DRUGA PLESNA SUKA PRI ČETVORKI
VODJA LEGEND. GORENJ. ANSAMBLA (SLAVKO)
ROMARSKI KRAJ NA GORENJSKEM
MESTO NA DASNSKEM, NA VZHODU JUTLAN-DIJE
lahka križa«
(S POPUSTI IN PESNIŠKIM DODATKOM)
-	uesei veieirun ^iuvkovi
-	Kar mami vprašaj, ima več izkušenj s tem.
30
	 Ivančna Gorica, junij 2008
stara »novica«
Ženske težnje
»Odkar svet stoji, ženske stremijo po lepoti. Divjakinja, ki ima klin v nosu ali ustnicah, ali velikomestna dama, ki kupuje umetne lase in mazila in deva nase v tovarni izdelane ude; obe sta iste pameti in enakih želja - do-pasti hočeta moškemu svetu.
Premožnejše žene v rimskih časih so si kuhale najrazličnejša mazila iz materialov, ki bi se nam prav gotovo priskutili, in se kopale v dišečih kope-lih, včasih tudi v oslovskem mleku. Germanke so bolj prisegale na kravje mleko, Slovanke pa na kozje. Slednje so bile vsekakor skromnejše, saj so se večinoma lepotile z jutranjo roso. Ponekod so si ženske lepšale kožo na obrazu s telečjim mesom, pri nomadskih ljudstvih pa s kravjaki, iz katerih so delale lepotne maske za obraz. Pred leti so veliko govorili o bogati Židinji, ki se je vsak dan kopala v mleku, nato pa je njena služkinja isto mleko prodajala na tržnici. Nekatere ženske polovico svojega življenja porabijo za tuhtanje, kako bi se olepšale. Veliko tega je bilo v starem Rimu, ki je bojda zaradi tega tudi propadel.«
Ilustrirani glasnik, maj 1916
Ker sem iz učiteljskih vrst, kajpak ne
urno poglejmo na uro skozi urno steklo
narava ustvarja tudi v kamnu
iz zakladnice naših domov
Nekaj mi jih je pravilo, da je bila etnološka uganka v zadnji številki malo težja od prejšnjih. Imeli so prav! Pripomoček se že dolgo ne uporablja, zato je težje prepoznaven. Kdor ni povsem prepričan, kaj bi to bilo, naj ugiba; tudi takega sporočila bomo veseli.
fotorebus
Zadnjič je bila na fotografski podobi luna: lepa, polna in okrogla, da bi lahko »cirkelj« na njej umerili. Ker luna nastopi službo ponoči, noč pa je čas sanjačev in zaljubljencev, so ti na njen račun skovali marsikatero domislico. Poglejmo, katere so mi prišle na pamet: »Okrogel ko luna, Ta je za luno, Luna ga trka, Lunca je videla, mamca pa ne, Luna sanjava, Sčip ponoči kriple ščiplje, Hlebcev krajec poteši lakoto, lunin pa ne.« In še nekaj bolj umetelnih: »Luna sije, kladvo bije, Sonce, zemlja, mesec, vrte se brez kolesec, Luna bleda, luna mila in okrogla luna sploh, Čez mestni trg gre luna sanjava, Vstanite dekleta, luna je velika ko reta ...«
Kaj bi pa za naprej? Pa dajmo tole, ki je v naravi zelo pomembno; brez tega bi bilo namreč težko za jajca.
Ste že kdaj razmišljali, odkod beseda ura, bodisi kot časovna enota bodisi kot naprava za merjenje časa. Če bi vprašali besedoslovce, bi po stari utečeni navadi rekli: »Nič lažjega; izraz ura je prevzet iz nemščine, ta pa ga je skovala iz neke latinske in grške glasovne podlage.« O tem nisem povsem prepričan. Poglejmo, zakaj! »Ura« je glasovno zelo podobna pridevniku »urno«. Toda glasovna podobnost je lahko naključna in ne kaže na brezpogojno izvorno sorodnost. Če hočemo stvari priti bliže dnu, moramo soočiti še pomena obeh izrazov. Beseda urno je neizpodbitno povezana s časom, torej z dogodkom, ki je potekel v sorazmerno kratkem času. Trajanje dejanja bi lahko označili tudi z besedama naglo in hitro ali še kako drugače. Tudi »ura« je v obeh pomenih bistveno povezana s časom in njegovim merjenjem, le da je kot časovna enota nekoliko daljša. Mnoga znamenja kažejo, da je ura nekoč v davnini pomenila krajšo časovno enoto, a stajo udomačeni tujki sekunda in minuta kasneje potisnili po lestvici navzgor. O tem govori tudi izraz uročen, v po-memj začaran; to pa se vedno zgodi hipoma, torej urno. V to smer prikimavata tudi »huda ura« in »zadnja ura«. Iz vsakdanjega življenja vemo, da huda »ura« ne traja celo uro, temveč bistveno krajši čas. Tudi ob zadnji
Sedaj pa k novim zadolžitvam. Tokrat se glavno vprašanje ne bo nanašalo na predmet, temveč na opravilo: zapišite, kaj človek na podobi dela. Za povrh pa dodajte še, kaj drži v roki.
Prepričan sem, da se tokrat ne boste toliko znojili kot zadnjič. Vsem sodelavcem in prijateljem domače dediščine prijazen pozdrav.
Leopold Sever
»uri« se duša ne odhaja celo uro; temveč v trenutku zapusti telo.
Nekaj podobnega se je zgodilo Hrvatom. Ti so izoblikovali izraz sat, ki je tudi sopomenka za merilec časa in za časovno enoto. Izhaja iz izraza sad (sada), torej ta trenutek. Poglejmo še k Nemcem, ki tudi uporabljajo izraz ura (die Uhr) v tehničnem in časovnem pomenu besede, za slednje uporabljajo tudi besedo die Stunde, nimajo pa izraza urno, temveč drugo ustrezajoče izrazje. To pomeni, da so v davnini besedo dobili od drugod, najverjetneje iz naše (slovanske) jezikovne zakladnice.
Tudi v našem jeziku besedo »urno« vedno redkeje uporabljamo. Športni-
ki niso več urni, temveč hitri, in tudi spremembe niso več urne, ampak nagle. Še vedno pa izraz uporabljamo za opise v naravi, na primer veverica je urno, lahko bi rekli tudi spretno, zbežala na vrh smreke, kar kaže na arhaičnost tega izraza. Pa ni bilo vedno tako. Poglejmo le dva primera: Povodni mož je Urški med plesom zapeljivo prigovarjal: »Le urno, le urno obrni pete, le urno. le urno. ker pozno je že!« Tudi silak Krpan je urno podstavil kij, da se je Brdavsov meč globoko zarezal v mehko lipovino. Sedaj pa moram urno končati, da ne bo članek preobsežen, kar ne bi bilo dobro.
LS
Kajne, koliko naravnih umetnin smo že predstavili v pričujočem kotičku -pa še ni konca. Danes bomo na ogled postavili stvaritev, ki sem jo krstil z imenom Razjarjeni medved. Naravno skulpturo sem opazil ob poti med Brezovim Dolom in Visej-cem v Suhi krajini. Tričetrtmetrsko skalo sem s težavo spravil pokonci in meni se je zdelo, da je pred menoj jezen medved v napadalni pozi, pa sem ga »škjlocnil« s fotoaparatom in ove-kovečil za vse večne čase zase in za spoštovano bralstvo Klasja. Upam, da v kamniti skulpturi tudi vi vidite zevajočo medvedjo mrcino.
sih,
2. nekaj vsebinske orientacije vsebuje tudi objavljena podoba. Izhaja iz slikovne zbirke Franceta Možine iz Zgornje Drage.
LS
Žepna ura, ki jo je kupil moj stari oče, ko je bil avstrijski vojak v Celovcu.
manj znano kratičje
Najprej poravnajmo dolg in izpolnimo obljubo iz zadnje številke. Tedaj zapisano kratičje se je glasilo GGE in je pomenilo »Gozdna gospodarska enota«. Uporabljajo jo gozdarji in z gozdno dejavnostjo povezani ekonomisti. Nekaj orientacije v besedoslovju vam je gotovo omogočila upodobljena tabla, ki jo večkrat vidimo v gozdovih. Sedaj pa še nekaj domišljijskega: GGE bi lahko brali tudi: »Gostje gredo eksat«, kar pomeni, da bodo spili čaše do dna, ali pa »Gore grabijo energijo«, tudi »Gorenjski gradbeni elan«, ki bi bil za silo. Priznam, da se nisem spomnil nič pametnega, bo pa drugič boljše. Črka E na koncu v našem besedišču pač ne pušča veliko rekombinacij. Kaj pa vi? Gotovo ste se spomnili kaj boljšega. Sporočite, če ste pri volji!
morem brez nove domače naloge. Glasi se takole: Kaj pomeni kratičje KLO. V pomoč naj vam bo dvoje: 1. kratičje je nastalo v povojnih ča-
Ivančna Gotica, maj 2008
31
"SEVERNA1 STRAN -f
Ivančna Gorica, maj 2008
* 2A DOgRO \J0U0 #
ZAKAJ V LAP0KM1CAH NIMAJO 1<A?tL1C£

Leskarjev Jakob iz Lapornic je moral v 1. svetovni vojni na fronto. Ko so okrog njega na gosto brenčale krogle in treskale granate, se je bil zaobljubil, da bo božji materi zgradil kapelico, če pride živ domov. Jakob se je po treh letih ruskega ujetništva res prikazal doma. Ob prvi priložnosti je v mestu kupil lep Marijin kip in potem začel varčevati za zidavo malega božjega hrama. Ta naj bi stal blizu Leskarjeve hiše, da bi Jakob lahko iz »štibelca«, kakor so pri njih imenovali spalnico, vsak čas lahko videl Marijo. Tu pa je nastopila težava. Svet, na katerem naj bi stala kapelica, je bil namreč v skupni lasti več sosedov. Ko jih je Jakob povabil na ogled, so rekli: »Prav, se strinjamo, samo kapelica mora biti obrnjena proti nam.« »To pa ne,« se je uprl Jakob, »Marija bo gledala proti naši hiši, pa amen.« »Prmejduš,« potem pa ne pustimo zidat,« je rentačil Šuštarjev Matevž, »Mati božja nam že ne bo hrbta kazala!« »Tako je,« so v en glas pritrdili ostali. Jakoba je tako stališče užalilo, zato je pograbil Marijin kip, ki je bil tam na ogledi, in nejevoljen odšel v hišo.
Ker Jakob na svojem svetu ni mogel najti primerne lokacije, se je zanjo domenil s sestro IClotildo, vdovo, živečo v sosednji vasi. Kapelico sta postavila tako, da jo je Jakob lahko od daleč videl izpred svoje hiše. Razume se, daje bila kapelica obrnjena
proti Jakobovi domačiji.
Ker se v Lapornicah tudi pozneje
niso mogli dogovoriti, h komu bo
Marija obrnjena, še danes nimajo
kapelice.
Klasjeva knjiga rekordov, dandanes obsega že okoli sto petdeset dosežkov naših občanov, je posegla domala na vsa področja človekove dejavnosti. Današnji rekord pa bo to raznoterost še povečal. Nanaša se na bogato zbirko kmečkega orodja v najširšem pomenu besede.
Zbrala sta jo Anica in Štefan Nose iz Ivančne Gorice. Oba zbiralca ljudske zapuščine izvirata iz kmečkega okolja, zato jima je bilo hudo, ko sta videla propadati nekoč nepogrešljive delovne pripomočke in sta jih začela reševati. V njuni zbirki so vprežni vozovi, kosilnice, vejalniki, mlatilnice, slamo-reznice, sani, plugi, plužne, različna sejala, merniki, pinje, stope in druga ročna orodja. V čem je skrivnost za tako bogato bero ljudskega blaga? Pri Nosetovih se za zbirko trudita oba zakonca in tako družno povezujeta prijetno s koristnim. Klasjev rekord gre torej enakopravno v last para, Anice in Štefana. Ob čestitkah jima želimo, da bi še dolgo imela veselje do ohranjanja naše tehnične dediščine. Zasluženi rekord naj jima bo v spodbudo za nove dosežke.
bilo 30 sodnih okrajev. Prebivalci naših predelov so tedaj spadali v tri sodne okraje: največ v Višnjo Goro, nekaj manj v Litijo, najmanj pa v sodni okraj Žužemberk.
Iz močno pomanjšane skice je razvidno, da so bili naši predeli razdeljeni na zelo majhne občine. Podoben pojav vidimo le še v kamniškem in krškem okraju. Pri prepoznavanju naših občin si pomagajte s skico iz prejšnje številke.
segala tudi del štajerskega ozemlja. Ljubljansko oblast je sestavljalo 13 političnih okrajev, ki so skupaj šteli 357 občin. Na ozemlju tedanje Ljubljanske oblasti je tedaj živelo dobrega pol milijona prebivalcev, pretežno Slovencev. Okrajne sedeže so imeli: Brežice (sv. zeleno), Črnomelj (temno rd.), Kamnik (sv. rdeče), Kočevje (vijol.), Kranj (oker), Krško (rum.), Litija (belo), Ljubljana mesto, Ljubljana okolica (oranž.), Logatec (modro zel.), Laško (oliv.), Novo mesto (modro) in Radovljica (rjavo). Na ozemlju je
Kraljevina Jugoslavij a j e v sorazmerno kratkem času imela zelo pestro notranjo politično razdelitev in še ta seje stalno spreminjala. Spomnimo se banovin, oblasti, srezov, sodnih okrajev, občin in vaških srenj. Slovensko ozemlje je bilo v tridesetih letih preteklega stoletja razdeljeno na dve oblasti: ljubljansko in mariborsko. Ljubljanska oblast, vanjo smo spadali tudi mi, je obsegala tri zgodovinske pokrajine: Gorenjsko, Dolenjsko in tisti del Notranjske, ki ga po 1. svetovni vojni Italijani niso zasedli. Okrog Laškega je enota ob-
Nikar ne mislite, da sta ti obliki vojskovanja iz novejšega časa. O uporabi kemičnih in bioloških bojnih sredstev so pisali že v stari Grčiji. V času, ko so pri nas prebivali gradiščarji, to je okoli leta 600 pred našim štetjem, je grški vojskovodja Solon oblegal uporno mesto Kirhe. Da bi branitelje prisilil k vdaji, je dal zajeziti potok in v zbrano vodo nametati rastlin, ki povzročajo hudo drisko. Ko je jez odprl, je v mesto spet prišla voda, ki so jo žejni meščani pili na vso rit.
Oblegovalci so potem samo še čakali na značilne vonjave in glasove, ki se pojavijo ob driski, potem pa planili čez obzidje in mesto brez težav zavzeli. Preden so ujetniki stopili pred strogega Solona, so se morali temeljito očediti v potoku, kajti vojskovodja je težko prenašal smrad.
V tem pogledu tudi mi nismo povsem nedolžni. Ko so se Češenjci v hudi suši zaradi vode sporekli s Tolčanci, so jim slednji, vedoč, da njihova voda v Češnji-cah spet pride na površje, zagrozili: »Le čakajte, bomo nekaj takega nametali v vodo, da jo tudi vi ne boste pili!«
Pa menda niso izpolnili grožnje, kajti ni nobenega poročila, da bi Češenjci ti-stikrat kaj več sedeli na kahli.
Povzeto po Ilustriranem Slovencu z datumom 22. januar 1928.
PODLI S Tf K

Mfffiis/jtl
f\ceavo
(/«iiOOUtJ«!


■ešenjski studenec
VkETBKteštt
tecPOU>5fK£R
Mi - if^Ktoafc
Tolčanski bač