IiTitecessariis unilas.
Nedeljske pridige podkreplja častita duhovščina kaj rada z izreki cerkvenih, priznano globoko mislečih učenikov, ker dobro ve, da vsebujejo mnogo zlatih jeder, služečih nam, kakor krepka opora na potu skozi dolino solz. Moč takih izrekov je tako silna in neodpo-vedljiva, da ne zgreši svojega cilja nikoli tudi izven cerkvenih zidov, ter pretrese do dna duše udeležencev na raz-nih shodih, zborovanjih in kongresih. Kakor strela učinkujejo premnogokrat citati iz spisov cerkvenih učenikov na svobodomiselni živelj, kakor plaz, ki mn nihče ne more zastaviti navalnega drvenja, podirajo razne klevete bogotaj-stvenih miselcev, kakor vseoživljajoče pomladansko solnce pošiljajo v srca zapeljanih, žarke milosti božje, kakor krepka opora služijo omahujočim, kot rešilna bilka v človeških zmotah se potapljajočim, — s kratka, besede cerkvenih učenikov vsebujejo toliko moči in tolikega krepčila, da najde v njih sleherni človek onega zavestja, one moči. ki bi jo drugod zaman iskal.
In necessariis unitas. Tudi te besede so vzete iz spisov sv. Avguština, tudi te besede so zlati nauk za posameznika in za maso, posebno pa za vodilne osebe na krščanskem programu delujočih strank.
In necesariis unitas v potrebnih stvareh edinost, je vskliknil škoi dr. Hittmair zborovalcem na katoliškem shodu v Linču. Tega svojega svarilnega klica ni morda vrgel visoki dostojanstvenik tjavendan. Globoka zasnovanost
vsake besede priča, da je odlični govornik dober poznavalec zakulisnega dela v nemški krščansko socjalni stranki, zato je raznim v njej se nahajajočim nestrpnežem zaklical v znamenju miru besede enega največjih cerkvenih učenikov.
Linški škof je nastopil na nemškem katoliškem shodu kot oznanjevalec miru iu sprave, kot pravi Kristosov naslednik.
Toda njegove besede ne veljajo samo za nemške katoličane, temveč tudi za nas, ali bolje rečeno, morale bi vsaj veljati. Edinost bi morala vladati pri potrebnih stvareh tudi na Goriškem.
Svojeglavnost uničuje povsod dobre sadove. To je žalostna pa g(iin resnica, ki sc vselej uveljavlja in jo ne odplavi nobedno, še tako novostrujarsko prizadevanje. To smo mi dobro vedeli tudi v času preteklih volitev in zato smo svarili novostrujarje, naj nikar ne razbijejo edinosti med pristaši S. L. S. Se več! V zadnjem trenutku smo pokazali skrajno ponižnost ter ponudili novi struji spravo, z za njo nad vce ugod-dnimi pogoji. Sli smo tako daleč, tla bi bila nova struja lahko sprejela naše pogoje, ako je imela le trohico volje, rešiti ugled S. L. S. Zato na teni mestu slovesno izjavljamo, da so krivi poraza S. L. S. na Goriškem samo in edino nekateri iajki pri novi s truji. To je sveta resnica in kdor govori ali piše drugače, vedoma bije goli resnici v obraz. Stara struja je napela vse moči, da reši pri deželnozborskih volitvah krščanske kandidate, pokopali so jih pa oni, ki nočejo razumeti zlatih besed škoia Hiu-
mairja ter se jih boji N. C. priobčiti, strmoglavili so jih oni, ki jim ne gre v glavo. tla je treba — in necessariis unitas.
Zgodovinski dogodek.
Poročali smo že, da smo dobili go-riški Slovenci samostojno višjo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Ta dogodek je za celo našo deželo tako važen. da ga ni mogoče prezreti in dan vstanovitve c. kr. slovenske gimnazije v Gorici t. j. I. septembra 1913 bo za vedno zapisan z zlatimi črkami v naši kulturni zgodovini. Posebno smo še Goričani lahko ponosni mi to, ker je naša gimnazija prvi in dosedaj edini zavod te vrste, ki ima izključno slovenski učni jezik. Po kranjskih gimnazijah namreč tega ni. tam so tudi najbolj slovenski zavodi še deloma nemški, ker se poleg nemščine poučujeta še po dva preflineta v nemškem jeziku. Lahko se tedaj ponašamo goriški Slovenci s to pridobitvijo, ki naj pomeni vrata v novo kulturno dobo za naše ljudstvo. Menda ga ni med nami, ki še ni čital ali slišal tožbe o raznih težavah na stari nemški gimnaziji, kjer so razni tirolski nemški gospodje našim slovenskim o-| trokom vtepali modrosti v glavo. Se jezika ni deca razumela, da o predmetu niti ne govorimo. Sedaj je stvar drugače: v domačem jeziku se bode dečko šolal od prvega do zadnjega razreda in pritožbe iz prejšnih časov bodo popolnoma izginile.
01' tej priliki pa bi radi izrekli šc par nasvetov naši mladini, a tudi stari-
sem, ki so včasi še bolj prizadeti. Prvo je glede jezikov. Nemščina bode na novi gimnaziji zastopana le kot predmet; sicer ji je odločeno večje število ur kot navadno, a vendar se drugače ne bode poučevala, ker je učni jezik za vse druge predmete izključno slovenski. Zato pa naj se dečki temeljito potrudijo, da ! bodo redno pripravljeni. Kar bodo rabili truda za druge predmete manj, to naj žrtvujejo za nemščino. Gospodje učitelji bodo šli v tem oziru vedno na roko, tako da se bodo dečki trdno in temeljito priučili nemškega jezika, ki jim je seveda izdatno potreben. Šola bo v t e m o z i r u s t o r i I a še več kot s v o j o d o I ž n o s t, a treba je, da tudi dijaki store svojo, kajti drugače ni računati na dobre uspehe.
Poleg nemščine je za vsakega dijaka nove gimnazije potrebna laščina. Ta jezik ni sicer predpisan za nikogar, a se bo vendar poučeval kot prost predmet. Mi bi pa svetovali dijakom, naj bodo pametni in naj obiskujejo vsi od prvega do zadnjega laščino, ker je ui jezik za nas na Primorskem prav silno potreben. Vsak oče in vsaka mati naj svoje otroke opozori na to in kdor le količkaj vtegne, naj obiskuje laščino. Ako bomo potem dobili iz novega zavoda mladeniče, ki bodo prinesli s seboj poleg klasične izobrazbe tudi trdno znanje treh živih jezikov, potem bodemo lahko rekli, da je zavod storil svojo dolžnost nasproti go-riškim Slovencem.
* Z druge strani pa je treba ponovno povdariti, da ukljub slovenski gimnaziji vendar ne smemo misliti, da mora sedaj vse študirati. To mnenje je si-
Papež Pij X.
(Dalje.)
Jožef Sarto, župnik.
Meseca junija I. IS(>7. je bil imenovan za župnika v Salzano. Ta župnija je zelo rastresena in šteje 6000 duš. Kot pomočnika je imel Sarto tam dva kaplana iu vrhu tega še starega duhovnika. ki je tani stanoval.
Kakor samostojen duhovnik pričel je Sarto tukaj živalmeje delovati tudi na socijalnem polju. Pa bi povzdignil gmotno stanje kmetov ter jim priskrbel pomoč v sili in potrebi, vstanovil je tam kmečko hranilnico in posojilnico, ki bi sc dala primerjati našim rajfajznovkam. Te vrste hranilnice so se kmalu razširile tudi po drugih krajih.
Radodaren, usmiljen in dobroten je bil Sarto tudi kot župnik. Za-se je potreboval prav malo. Ako je bil daleč od doma n. pr. pri kakem bolniku, šel je opoldne v katerikoli hišo in jedel z domačini. kar so prinesli na mizo. Kos polente pa krožnik kake gorke jedi, pa je bil zadovoljen. Zato so si pripovedovali ljudje med seboj: »Naš župnik je jedel,
kakor eden izmed nas, pil ie pa prav malo.«
I lasi je pa porabil za-se prav mak) ter imel precejšnje dohodke, prišel je \ sleci svoje radodarnosti vendar večkrat v hude denarne stiske. Nekoč je moral celo svojega suhega konjička prodati, da je plačal dolgove. Pripetilo se je tudi. da je nesel eno ali druga stvar v zastavljalnico, samo da je mogel pomagati kaki ubogi družini.
Posebno nam je tukaj treba omeniti slučaj, ko je Jožef Sarto vodil neko pravdo v korist občine in pravdo tudi dobil. Njegov prednik namreč je zapustil semenišču v Trevizo fio.oon kron. pa je s to zapuščino združil toliko za predstojništvo semenišča sitnih in težavnih pogojev, da škof ni hotel vspre-jeti zapuščine. Za ta slučaj je bilo pa v oporoki določeno, naj se denar obresto-nosno naloži in se iz tega daja dote za možitev zrelim, poštenim in ubogim dekletom. Župnikovi dediči so se pa temu protivili ter hoteli imeti denar za-se, kar je pa hotel na vsak način preprečiti tedanji župnik Sarto. Pravdo je tako spretno vodil, da je zmagal, in vsled tega je dobilo v župniji Salzano vsako leto M deklet po 3« m i lir dote.
Take * stanove so v Italiji zelo priljubljene in znašajo več milijonov, kar zelo dobro vpliva na nravnost in poštenost. ker prosilke morajo biti neomade-ževanega življenja.
Velikodušnost Jožefa Sarto se je posebno pokazala ob času kolere, ki je razsajala tam I. 1870. Noč in dan je takrat delal in hodil od enega konca župnije do drugega previdovat bolnike, pomagat vdovam iu sirotam. Kar je imel perila in jedi. vse je razdal bolnikom, le najpotrebnejše je obdržal za-se. Mrliče je pokopav al po noči; zelo ostro je nastopal proti onim, ki so se hoteli okoristiti ob nesreči drugih. Grobarja, ki Je pijan oprav ljal svoj posel, je kar zapodil s pokopališča.
Ni čuda torej, da so ga tako ljubili župnjani in poskusili na razne načine, izkazati trni hvaležnost. Ko je postal kanonik, kupili so mu dragoceno korar-sko obleko; ko je postal škof, darovali so um škofovsko palico; in ko je postal nazadnje patrijarli in kardinal, poklonili so mu umetno izdelan pokleknik. Tako so mu vračali ljubezen za ljubezen.
Ko je prišel škof Zinelli v Sartovo župnijo na vizitacijo. našel je vse v najlepšem redu in se prav pohvalno izrazil
o	tem. Popadla mu je pa tudi izredna bistroumnost, s katero je vodil Sarto že omenjeno pravdo; zato ga je I. 1875. poklical kot kanonika v Trevizo.
Jožef Sarto, kanonik.
Trcviso šteje okrog 25.000 prebivalcev. Tukaj je imel Sarto še lepšo priliko. razviti in pokazati svoje zmožnosti. In res, bil je povsod mož na svojem mestu. V pravdali in zapletenih zadevah nasproti vladi si je vselej znal pomagati iu je navadno zadel pravo. Vesel. dovtipen. kakor je bil. bil je vedno priljubljen v družbi.
Škof ga je tembolj cenil, kolikor bolj ga je poznal, zato ga je pa tudi pomikal od stopinje do stopinje vedno višje. Imenoval ga je tudi za semeniškega vodja. To službo je \ sprejel Sarto s posebnim veseljem. Gojenci so ga kmalu vzljubili, ker so spoznali, da jim je v pravem pomenu besede oče, ki na vse misli, za vse skrbi, z vsemi sočustvuje v veselju in žalosti. Vedeli so pa tudi, da je pri izkušnjah oster, da tam ne pozna usmiljenja, zato so se pa tem pridnejše učili.
t Dalje prih.)
':haja vsilil četrtek ob 8. ui ■ popoldne Rokopisi so ne vra-! jo. Netrankovana pisma sc ne spre-ie Ti»jo.
Cena listu znaša ta celo telo 4 krone, ca pol leta 8 kroni. £a man premožne na celo leto 3 krone, :i pol leta K 1 BO. Za Nemčijo je cena Hitu 5 K, za druge dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema *'4arodi>a Tiskarna« i Oorici, ulica Vet-tnrini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema nprarrfllPvo Vt-orid Semeniška ul. št. 16.1
XXI. letnik.
V Gorici, i septembra 1 'J 18
Posamezne Številke si' prodajajo v lobakarn.ili v Gosposka ul. !), v ulici Silvio Pftlico, v ul. 1’onte N novo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Canlucci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petlt vrstah in sicer: če sc tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
36. številka.
Politični pregled.
Poljska ljudska stranka proti \ iadi.
Konferenca vseh poslancev poljske ljudske stranke je sklenila nezaupnico proti Kn in Stiirgklm in napoveduje boj proti vladi na celi črti. Poljski minister Dlugosz b<; moral ali d.:::.isioniritti ali pa iz stranke izstopiti, (lovori se že o njegovem nasledniku dr. Germanu.
N(.vi deželni predsednik za Solncgraško.
Uradno se z Dunaja poroča, da ie bil imenovan za solnograškega deželnega prcd.-cdiiika sekcijski šef v notranjem minister.'•tvu dr. Feliks Schniit-Gasteiger.
Sklicanje nižeavstrijskeg:. deželnega zbora.
Iz listov posnemljemo, da je sklican nižeavstrijski deželni zbor k jesenskemu zasedanju z dnem IS. septembra.
To zasedanje bo trajalo 4 do 5 tednov.
Meja med Srbijo in Crnogoro.
Dne K t. m. sta podpisaja srbski ministerski predsednik I ašie in črnogorski pooblaščenec v Belgradu Vuko-tič srbsko- črnogorski dogovor gled: meje med Srbijo in Crnogoro.
Baronu Skerlecz.
Baronu Skcrleczu se zdravje hitro vrača in bo še tekom tega tedna zamislil sanatorij, nakar bo takoj nadaljeval pogajanja s hrvaškimi strankini.
(iliški deželni zbor se ne skliče.
Glasom obvestil »No\vc Reforme« se gališki deželni zbor celih pet let ne bo sklical, ker centrmn in poljska konservativna stranka sploh ne privolila v kakršne,koli volilno utonilo za dcv.J.ii zbor.
Sklicanje državnega zbora.
Dunajski listi pišejo, da se je zbornični predsednik dr. Svlvester izjavil, da pred 15. oktobrom ni misliti na skli-vanje državnega zbora z ozirom mf to, ker bodo v mesecu septembru zborovali deželni zbori.
Reorganizacija črnogorskega vojaštva.
»Zcit« poroča, da se vršijo na Cetinju posvetovanja glede popolne preu-strojitve armade. Teh posvetovanj se udeležuje tudi ruski pooblaščenec na Cetinju, polkovnik Patapov.
Bolgari in Turki.
Pogajanja s Turčijo še niso končana. Bolgari še niso prav na jasnem, kako naj se lotijo tega težkega vprašanja. »Freie Presse« poroča, da so se v zadnji seji bolgarski ministri odločili za to, da se pogajajo naravnost s Turčijo brez
kakega posredovanja. Najtežja točka je nova meja, posebno ker se znani Envor bej noče udati na nobeni strani.
Bolgarski mirovni pogoji.
Bolgarska je poslala velesilam noto. v kateri naznanja svoje predloge glede miru s Turčijo in prosi obenem velesile, naj jo podpirajo pri pogajanjih s Turčijo. Bolgarski predlogi so sledeči :
Nova meja naj se prične nekaj kilometrov vzhodno od Enosa in naj teče potem Hi km vzhodno od reke Marice, neposredno južno do Gdrina. Odtu naj gre ob reki Marici do izliva reke Timdžc, nato ob Tundži nekaj kilometrov severno od Odrina in potem v pravem kotu do Črnega morja, tako, da prideta Lozengrad in Midija pod Bolgarsko. Večji in glavni del Odrina pride pod Turčijo, le predmestje Kara-gač s kolodvorom naj pripade Bolgarski. Kolodvor v Karagaču mora pripasti Bolgariji, ker je sicer Bolgarija brez zveze z Dcdeagačem.
Drobne politične vesti.
Avdijence ministerskega predsednika grofa Stiirgkha in zunanjega ministra grofa Berehtolda pri cesarju so se odgodile, dokler se cesar ne vrne v Sclioiibrunn. ~ V ogrskem trgovinskem ministerstvu se sestavlja nov opravilnik za hrvaške železničarje. Avstro-ogrski poslanik v Draždanih grof For-gaeli bo zapustil svoje mesto ter postane baje sekcijski načelnik mesto grofa Szaparv. ki bo sledil grofu Thurn Val-sa^sina v avstro-ogrskem poslaništvu v Peterburgu. Srbski kralj Peter je odpotoval v zdravilišče Ribarska Bar’j'i, kjer se bo zdravil več tednov. Grški ministerski predsednik Venizelos se u-inakne kot minister. Iz Belgrada se javlja, da je vest o kaki ministerski krizi popolnoma neosnovana. — V Haagu se je v nedeljo otvorila mirovna palača. —
V	soboto sc je ratificiral mir med Bolgarijo in Crnogoro. — Francoski poslanik v Peterbugu, Delcasse, baje odstopi, in sicer kakor se zatrjuje v Franciji zaradi diferenc z Izvolskim.
Tržaški laški regnikoli so še vedno razburjeni, ker je tržaški namestnik izdal odlok, da ne smejo biti v tržaški mestni službi Italjani iz Italije. — Časopisi poročajo, da odstopi v najkrajšem času naš zunanji minister grof Berchtold. — Predsednik bosanskega sabora dr. Mandič je bjl sprejet od cesarja v av-I dijenci.	Crnagora je odpustila do-
mov vse vojaštvo, ki je bilo poklicano pod orožje začasa vojske. Na Kitajskem je revolucija končana in udušena.
cer tupatam razširjeno, a je čisto krivo. Že lani smo ravno na tem mestu opozarjali na to, da naj gredo v šole samo res talentirani dečki. Edino ti bodo shajali dobro do konca in bodo prišli do primerne službe. Ako je preveč študiranih ljudi, jih ui kam deti in zgodi se lahko kot sedaj na Češkem, da je več tisoč absolviranih učiteljev brez kruha. Take razmere niso zdrave, to je jasno. Pri od-ločavanju za šole je treba v resnici izbirati iu sicer temeljito izbirati. Druga če se dečko peha par let po prvi ali drugi gimnaziji, potem pa pusti vse skupaj, ker dalje ne zmore. Vpoštevati je treba tudi dejstvo .da se je v zadnjih lepili število naših dijakov skoro potrojilo, laških tudi. Namesto enega ali dveh prvih razredov imamo sedaj vseli skupaj sedem. Da bi se bile pa tudi službe tako pomnožile, o tem še ni bilo slišati. Zato priporočamo vsem še enkrat previdnost. Ako že želimo previdnosti od vseh slojev, je to tem bolj želeti od manj premožnih, kajti bogati stariši si lahko privoščijo marsikaj, ubožnejši pa ne. Nočemo s tem reči. da ne sme nikdo manj premožen v šole; Bog varuj tega. saj ti so največkrat najboljši, četudi ne vsi. A dostikrat pride tak siromaček \ Gorico, se trudi in peha okoli po samostanih za hrano, za učenje pa ni za rabo.
V	takih slučajih je pač edino pametno, da ostane doma. Kaj pa naj začne, če nima glavice za študij? Taki dečki naj se lotijo drugega dela, sto in sto poti jim stoji odprtih. Se bolj nepravilno je. ako ta ali oni oče dela dolgove za to. da sina študira, češ, da mu bo sin potem povrnil. To je račun na medvedjo kožo m če fant ni talentiran, še tisto ne.
S temi vrsticami smo hoteli opozoriti na nekatere potrebne stvari sedaj ob začetku šolskega leta. Dobro naj vsak oče premisli, ali je fant za šolo ali ni in s kakšnimi sredstvi ga bo šolal. Pridni in talentirani dečki bodo že dobili tupatam nekaj podpore, a na šibkejše se pač ne bo dosti oziralo. To je popolnoma razumljivo, kajti pri velikem številu je treba izbirati, še tako ni vse zrnje.
Ob koncu teh razmotrivanj se je pa treba spomniti tudi mož, ki so se potrudili za naš najvišji slovenski zavod. Ravno naši poslanci so v tem oziru storili prav mnogo in imena dr. Gregorčiča pač ne smemo zamolčati, da bo naša mladina vedela za tistega moža, ki ji je v Gorici preskrbel poduk v slovenskem jeziku od prvega abc do konca klasični izoinike.
Zavržljvosl socijalne demokracije.
(Dalje.)
2.	Pri vsaki priliki kažejo sovraštvo do vere.
V	svojem programu (sporedu) v Erfurtu so postavili te točke. Vera je privatna, zasebna reč. — Odpraviti je vsako uporabo iz javnih zalogov za cerkvene in verske namene. Šola bodi svetna. Prva očka je le pesek v oči. Ne primerno - pravijo je (Molkenbuhr), da mora biti zaveden socialni demokrat tudi gotovo brezbožnež in bogota-jec. Ce se prid j s tein na deželo, kjer so pobožni ljudje, se jih dobi po hrbtu, ali se jih sploh ne vjame v mreže. (Enako tudi postopajo neki framasoni v nem. deželah.) Vsi so jedini v sovraštvu do kršč. vere; ali zmagala je za enkrat tista stranka, ki se h i n a v s k o d el a, kot bi vero trpel a. Včasih pa so bolj odkriti: L. KS71 5. julija je dejal voditelj v Stutgartu; Smatramo, da je Bog pribežališče neumnosti, da je Bog največje zlo na svetu, in zato napovemo Bogu vojsko!
Za verske namene nič več iz javnih blagajn! Tu je zopet njih rog! iu kopito. Vsi potrebujejo vere, tudi društve-nost in država, in tudi država je odvisna od vsemogočega Stvarnika; ne armada ne policija ne omika ne more nadomestiti vere. Cerkev mora imeti sredstva za samostane, cerkve, pobožne ustanove, potrebuje torej, da jo država krepko podpira. Ce ni podpore: kako naj obstoje semenišča in ccrkv. šole? Petem ni mogoče več, da bi si vzgojili duhovščino itd.
Vera. da se mora iztrebiti iz šole in javnega življenja in otroci da morajo obiskovati brezverske šole in social, demokr. šola da je najboljše sredstvo zoper vero (LiebkncJit) in proti Cerkvi da je treba šolo mobilizirati. (Dietzgen) Kaj naj bo iz take mladine? Kako je na visokih šolah, pripoveduje n. pr. Limbo-nog (1895): Trideset let sem poslušal modroslovna predavanja velikih zastopnikov moderne vede, v tem času nisem niti enkrat slišal v akademični dvorani besede »Kristusu; le enkrat sem slišal imenovati božje ime. in takrat ga je izrekel naš svetli cesar Fr. I.!
Se vidi. kakega duha ljudje pridejo večkrat z vseučilišč! Se \idi. kak zistem
vlada večkrat po šolah. Sad je že tu; a ta ni razveseljiv!
Sovraštvo do vsega svetega se kaže v njih govorih, polnih bogokletstva in njihovih spisih. (Prim. Kiiser. Cakrein Dr. Pichler.) Vedno in vedno ponavljajo, da je krščanstvo sovražno veri; le v polnem brezverstvu da je-pravi blagor ljudstva; upanje na nebesa imenujejo zasmchljivo »menico na drug svet«.
I	)obro hočemo imeti na tem svetu, nebesa prepustimo angeljem in vrabcem (Heine - Bebel). Duhovnike sramotijo kar se da surovo in sovražno eerkv. praznike, še božični praznik, p reki i n j a j o Boga!
3. Sovraštvo do vere kažejo tudi v vedenju. Zato se vidi, kako hrupno pritrjujejo veri sovražnim in bogokletnim govorom v social, dem. zborih! In vsak duhovnik posebno v večjih mestih ve dovolj zgledov: kako ovirajo večkrat socialnodemokraški starši versko vzgojo otrok in kako jih laže zadržujejo (kolikor morejo po obstoječih šol. postavali) od verskega pouka, božje službe in prejemanja sv. Sakramentov. — Mnogi socialni demokrati ne dajo več krstit svojih otrok; če se pa zgodi, ima navadno le žena še toliko čustva, da
) 6
Bulgarsko-turški spor še ui rešen Razmere s*, postale spet napete. Bati se je novih bojev. Na Češkem nameravajo upeljati za volitev v deželni zbor četrto kurijo. Volili bodo vsi nemaniči.
\ Dublinu na Angleškem je štrajk. Poulične demonstracije se množe. Te dni je bilo .55 demonstrantov ranjenih.
Darovi.
.1 u h i I e j n i d a r o v i z a "S love u-s k o s i roti š č e«:
P. n. gg. Gregor Marinaz 2 K, č. g. Andrej Rusija, kaplan 5 K. Ivan Reščič, vodja v zavodu gluhonemih v spomin svoje pokojne matere H) K. Ivan Podobnik, žiip. upravitelj 2 K. Josip Bali:, nadučitelj 2 K. za prodane razglednice <iii vin.. Prijor pri usmiljenih bratih 50 vin.. Nekdo v Gorici .50 vin.. Iv. K. župnik 2 K JI vin.. Anton Jakončič, vodja na montu namesto srečk za Tombolo
2	K. Frančiška Gorkič 2 K, Ana Uršič (za Kapelo) 5 K. Dr. Peter Defrances-clii mesto nakupu kartel lo K.
Za S k 1 a d »S I o v. siroti š č a«:
I . n. gg. v Stržišču še-:Ter. Torkar I K. Miha Kleč 4(1 v. Ana Torkar 20 v, Margar. Bizjak I K, Ana Kikl 14 v, Tom. Torkar 3(1 v. I. Kemperle 3(1 v, v vasi Kuk; Jan. Bizjak 1 K. Luk. Zefran 40 v, Ant. Kovač <S() v. Jan. Bizjak 1 K. Jak. Drole 2 K. Jurij Kovač 1 K. Mih. Cufer 1 K. Ant. Cufer 1 K. Mart. Cufer 1 K, v Stržišču: K. Kovač 1 K, č. g. Iv. Seljak Ki K, Fr. Beguš 1 K. Iv. Bizjak 20 v, Al. Bravničar 1 K 40 v, .los. Rijavce 4(1 v, v Podbrdu: C. g. Val. Kragelj 3 K. Kuk. Zgaga in v. A. Leban 40 v, M. Brezigar 8 v. Lapanja I K. Trojar 1 K, Drole I K, A. Torkar 20 v, Tom. Mihelič 40 v, Ana Kaltnekar 1 K, Tom. Torkar 1 K, Ant. Valentinčič 60 v, Urb. Kaltnekar 2o v, J. Kajžar 10 v, Kat. Pajntar 10 v, Tom. Grohar 50 v, Iv. Pajntar 20 v. A. Pajntar 80 v, Mat. Pirih 40 v, Jos. Cufer 40 vin., Mih. Kaltnekar 00 v, G. Dakskobler 40 v. Pet. Kajzer 40. v. Peter Dakskobler 3 K.	(Dalje	prih.)
V	Kamnjah, v gorenjem in dolenjem Vrtovin se je nabralo 31 K 95 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Domače in razne vesli.
Izpreiiiembe pri oo. kapucinih. P.
Edvard Bervar, provincial. se je preselil iz Schu anberga v Celje. P. Hilarij
skrbi vsaj za krst otrok. Kak razloček je med družinskim življenjem pridnega vernega delavca in trdovratnega demokrata. Ali niso drugi zakoni posebno med social, demokrati? Se ve. Saj pravi Bebci: da je zakon »le zasebna pogodba brez pričujočnosti kakega javnega o-praviluika,« Ali ne ve povedati vsak kršč. pomočnik in delavec, da še učenec. ki mora z demokrati skupaj delati: kake sramotne, bogokletne brezverske, nenravne pogovore vedejo uprav so-cialnodemokraškega duha napojeni delavci dan na dan! In le poglejte enkrat mladiče, ki so že okuženi se socialno-demokraškimi nauki kaka surovost na ulici, kaka predrznost in prešernost do staršev in predstojnikov, kako oskrunjenje nedelj, kake nenravnosti!
Prosto ljubezen hočejo — kako naj se potem ločijo od bestije? Zakon naj bo razvezljiv še zamorec je v tem boljši otroci naj se vzamejo materam in naj se vzgajajo v kasarnah. Ce dajo matere otroke prostovoljno potem niso več matere, ampak zaslužijo drugo ime.
(Dalje prih.)
Priloga »Primorskega iisla" ši. 36 z dne 4. septembra 1913
Perpar ju šel iz Celja v Sv. Križ na Vipavskem; iz Sv. Križa I’. Jožef Lapuh v Celje. Iz Škofje Loke je šel I'. Vilibald Rupar v Gorico in P. Valerijan Sartori v Celovec. V Škofjo Loko je prišel P. Efrem Majcen iz Knittelfelda in P. Ka-mil Požar iz Krškega. V Krško je prišel P. Joaliim Ferd iz (lorice. P. Janez Ažbe je prestavljen iz Gorice v Gradec za superiora; na njegovo mesto je prišel P. Otokar Cejan iz Celovca.
Iz Rodnijske službe. Okrajni sodnik in predstojnik Just Dietz v Cerknem je premeščen v Tolmin; dež. sod. svetnik in predstojnik okr. sodišča v Tolminu, Matej Primožič, in okrajni sodnik z naslovom in značajem dež. sod. svetnika dr. Viktor R i g a 11 i - L u-c li i n i pri trgovskem in pomorskem sodišču sta imenovana za dež. sod. svetnika za tržaško deželno sodišče; pravna praktikanta Ivan Štrk in Rajko Š e s t a n sta imenovana za sodna avsukltanta.
Slovenska gitnuadja v Gorici. Pod tem naslovom piše včerajšnji »Slovenec«; Slovenska gimnazija v Gorici je velik kulturen dogodek za naš majhni in povsod zapostavljam narod, fo jt edina državna gimnazija na jugu, ki bo izključno slovenska Pomembno je pa tudi, da bo nameščena v narodno tako važni točki kakor je Gorica. .Ni nobena tajnost, da je to predvsem sad prizadevanj dr. Gregorčič a, kojega zasluge zlasti na šolskem polju mora vsak Slovence hvaležno priznati, naj sicer z njim v vsein sogmsa ali ne.
Deželni zbor goriški. Predsednik državnega zbora dr. Sylvester je rekei minuli pondeljek na nekem zborovanju v Zalcburgu, da med deželnimi zbori, ki se skličejo k svojemu zasedanju je tudi goriški deželni zbor, ki bo moral izvoliti novi deželni odbor.
Učiteljska imenovanja in premešče-nja. C. kr. pomnoženi okrajni šolski svet za goriško okolico je imel svojo sejo včeraj in je imenoval oziroma premestil sledeče gg. učitelje in g.čne učiteljice: Za definitivnega nadučitelja v Cerovem je imenovan dosedanji provizorični nadučitelj Josip Poberaj; za definitivnega učitelja - voditelja v Tevčah je imenovan Albera Raje r, ki je . bil dosedaj tamkaj provizorično nameščen; za definitivnega nadučitelja v Šmarjah je imenovan Rihard Orel, ki je dosedaj služboval v Višnjcviku; za definitivnega učitelja - voditelja v Tevčah je imenovan Albert Raje r, ki je bil istotam dosedaj le provizorično nameščen; za definitivno učiteljico v Opa-tjemselu je imenovana Avgusta Podgornik, dosedaj provizorično nameščena istotam; za definitivnega učitelja-voditelja v Kostanjevici nad Kanalom je imenovan Franc Mavrič, dosedaj provizorično nameščen istotam; za definitivnega učitelja v Kanalu je imenovan Alojzij Poljšak, dosedaj provizorično nameščen istotam; za definitivno učiteljico v Kronbergu je imenovana Marija .1 u g, dosedaj def. nameščena v Oseku; za definitivnega nadučitelja na Vogerskem je imenovan Josip Bali č, dosedaj def. nameščen na Vrhu nad Rubijami; za definitivnega nadučitelja v Mirnu je imenovan Alojzij U r b a n č i č, dosedaj na Vogerskem; za definitivno učiteljico v Rihenbergu je imenovana Otilija Strel, dosedaj def. nameščena v Šmarjah; za def. učitelja v Kojskcm je imenovan Rudolf R e j a, dosedaj prov. nameščen v Zapotoku; za defin. nadučitelja v Biljah je imenovan Rudolf Kumar, dosedaj def. nameščen v Šmartnem; za def. učitclju-voditelja v Vrtovinu je imenovan Anton Tuša r, dosedaj prov. nameščen isto-tam; za def. učiteljico v Ajdovščini je imenovana Katarina Boštjančič, dosedaj def. nameščena na Dolu pri Ajdovščini; za def. učitelja v Prvačini je imenovan Anton Lenarčič, dosedaj prov. namešen v Rihenbergu; za defi-
nitivnega učitelja voditelja v Batah je imenovan Valentin Dol ja k; za potovalnega učitelja za Dolenji Lokovec je imenovan Franc Troha; za def. učitelja v Solkanu sta imenovana Emil Z o r n in pa Mirko K a c a f u r aa.
Definitivna učiteljska imenovanja in prenieščenja stopijo v veljavo šele tedaj, ko deželni šolski svet potrdi ta imenovanja in prenieščenja.
Provizorično je nameščeno v Goriškem političnem okraju sledeče učiteljsko osebje in sicer gg. in g.čne: .los. Berce iz Prvačine v Osek; A. Vodo p i v e c iz Oseka v Prvačino; Marija Sre b e r n i č, potovalna učiteljica za Levpo in Zavrh; Emilija Črnigoj za Kal; Makuc Valerija iz Kojskega v Miren; Martinc Franc iz Zalošč na Vrh nad Kanalom; Ana M u n g e r I i iz Zavrha - Levpa v Kronberg; Anton M u n g e r 1 i je prideljen pisarni c. kr. okr. šol. sveta; Bensa Peter v Ločni-ku- je imenovan za prov. učitelja v 'I orjak.
Iz, različnih vzrokov se ni imenova-
lo	učitelje oziroma učiteljice za: Podsa-botin, Šebreljak, Cepovan, Grgar, Go-jače, Kal, Zalošče, Lokve, Kamnje, Vitovlje, Skrilje in Cerovo.
Iz seje ožjega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega; Gruntar Anton dobi H. petletnino. Repič Marica dobi 3mesečni dopust zaradi bolezni. Provizorično so nameščeni, oz. premeščeni naslednji: Blok v Orehek, Milena Stres v Kal, Ljudmila Ivančič v Brcginj, Ravtar v Lo-gje, Rutar v Otalež, Cičigoj v Staroselo, Bogataj na Pečine, Belin v Sočo, Muz-nik v Trento in Bradaškija v Police-Vrli. Kot suplentinja se namesti uč. kan didatinja Slejko.
Učiteljske vesti iz sežanskega okr.
V	seji ožjega in pomnoženega e. kr. okr. šol. sveta v Sežani dne 11. avg. 1913 so bila določena ta prenieščenja učiteljev in učiteljic: Ravbar iz Zgonika v Re-pentabor, Tomšič v Skopem nastopi začasni pokoj in na njegovo mesto pride Grahli iz Štanjela, v Štanjel Rojic iz Velikega Dola, Toroš v Veliki Dol, Benko iz Štjaka v Štomaž, Čopič v Štjak, Fakin Vinko v Barko, RustjU v Branico, Sardoč v Škofije, Skomina, u. kand. v Komen, Vižin, uč. kand. v Kazlje, Fajgelj v Misliče, Vičič v Tomaj; učiteljica Gre! iz Zgonika v Štanjel, Konig iz Štanjela v Zgonik iu kandidatinja Brumen začasno v Gorjansko.
Deželni šolski svet je razposlal vsem okrajnim šolskim svetom odlok, v katerem naznanja, naj le-ti učiteljstvu ne dajajo predolgih dopustov zaradi bolezni, marveč naj preskrbijo dotičnemu učiteljstvu spričevala, da ni zmožno za delovanje.
Dopust zaradi bolezni je dobilo sledeče učiteljsko osebje iz goriškega političnega okraja: Slavica Vilhar v Mirnu, Edmund Čibej na Dolu, Vinko B a n d e I na Vrlin nad Kanalom, Jo-sipina Sr e b e r n i č v Črničah, Tomaž L u k a n č i č v Gabrijah pri Rubijah in Ljudmila Medvešček v Kronbergu.
Odbor »Zveze slovenskih kolonov« vabi svoje člane na sejo, ki se bo vršila v Vipolžah dne K t. m. po popoldanski službi Božji.
Kanonična vizitacija in delitev sv.
birme se bo vršila v gradiščanskem in viškem dekanatu od 12. septembra do prve dni oktobra.
Velika Konstantinova slavnost se bo vršila dne 14. septembra v Ogleju.
Sociuldeiuokraški sadovi. Amcri-kanski list »Amerikanski Slovenec« poroča, da je v Babertonu slovenski socialist, ki pluje pri vsaki priložnosti \ nabožne podobe in med tem preklinja Boga. Ravno tam je veliko slovenskih hiš in družili, katere so norčujejo javno iz sv. maše in zasmehujejo tiste, ki hodijo v cerkev. Ravno v tem mestu je u-mrla Slovencu F. Z. hčerka. Oče je šel
v župnišče, da se z g. župnikom dogovori za pogreb. Ko gre iz župnišča, sreča ga socialist iu zakolne ter reče; »Kaj pa li tukaj delaš?« Oče umrlega otroka odgovori, da je bil v župnišču radi poglobil. Socialist nadaljuje: »Ali si h.....
neumen. Pokoplji otroka kar na vrt kakci psa.« Ce bi sodili verske razmere med amerikanskimi Slovenci po glasu, ki odmeva iz večine slovenskih ame-rikanskih listov, ki dohajajo k nam, bi morali priznati, da so nad vse žalostne. Tudi radi te li žalostnih razmer med našimi amerikanskimi izseljenci svarimo naše ljudi pred nesmiselnim begom v nepoznano tujino.
»Slovenski dekliški zavod« v G irici. Via Potite Isonzo 32. je dobil te dni krasen nadpis. Iz programa, ki ga je zavod objavil, posnemljcmo:
»Za hrano in stanovanje se plačajo redno 4d K na mesec. Priboljške v hrani bo trebil posebe plačevati. Vsaka gojenka naj prinese dovolj obleke za zimo in poletje: Štiri rjuhe, slamnieo ali žimnico. blazino, štiri prevleke za blazino, šest brisač, štiri namizne prtiče (servi-jete), deset žepnih rutic, dve odeji za posteljo, dva ali tri pare črcvljev glavnike in ščitko za zobe. Posteljnjuk dobi v zavodu. Obleka, ki se vpelje za vse gojenke, se določi kasneje. Za pranje obleke bo treba posebe plačevati.
Častite šolske sestre, ki so se naselile v »Slov. dekliškem zavodu« in v »Sirotišču« sprejmejo kmečko d e-k I e. ki bi se hotelo priučiti umnemu gospodinjstvu. Oglasiti se je v zavodu v Gorici Via Pon te Isonzo 32.
Začetek šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Dne 16. in
17. septembra od 8. 12. predpoldne bo \ pisovanje za gojenke učiteljišča, za deško in dekliško vadnico. Ponavljalni in drugi izpiti bodo 16. iu 17. sept. od
3.	6. popoldne. Učenci in učenke za L razred vadnice naj prineso: krstni ali rojstni list. zdravniško spričevalo, da so zdravi na očeh. o cepljenju koz in ubož-ni list, ako želijo biti oproščeni od šolnine, ki znaša pet kron za poluletje.
Vpisovanje se vrši: za 111. in IV. razr. deške vadnice v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturini), za III. Vlil. razr. dekliške vadnice v Malem Domu ( Via Bertolini), za vse druge razrede iu tečaje pa na učiteljišču (Corso Giuseppe Verdi št. 3).
Slovesna služba božja bo dne 18. sept. ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. V petek, dne 19. sept., se začne redni pouk.
Ponavljalni izpiti zrelosti (pismeno) bodo dne 24. sept. od 8. 12. Ponavljalni izpiti za otroške vrtnarice in za učiteljice ročnih del se obavljo dne 23. sept. od 8.- 12. iu 3.-6.
Ravnateljstvo.
Gospodinjski tečaj na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole se zaključi v soboto, dne 6. t. m. ob HFL predp. Od četrtka 4. t. m. do inklu-zivno sobote so razstavljena na šoli ročna dela iu razni drugi izdelki gojenk. Razstavo si more ogledati vsakdo.
Tržaški Slovenci in naniestništveni odlok glede laških nameščencev na tržaškem magistratu. I >a zavzame slovensko prebivalstvo Trsta svoje stališče napram odlokom tržaškega namestništva. ki se tičejo nastavljanja regni-colov na tržaškem magistratu, je sklicalo politično društvo »Edinost« shod v »Narodnem Domu«, ki se je vršil sinoči ob 8. uri zvečer. Dvorana v »Narodnem Domu« je bila natlačena občinstva vseh slojev. Shodu je predsedoval dr. Slavik. Glavni poročevalec je bil dr. R y b a f. Stališče tržaških Slovencev glede namestništvenih odlokov se izraža v sledeči resoluciji, ki je bila soglasno vsprejeta:
Slovenci, zbrani dne 1. septembra 1913. I. na shodu v Narodnem domu v Trstu
o	d o h r a v a j o stališče, ki ga je vendar enkrat zavzela avstrijska vlada nasproti nastavljanju laških državljanov v javnih službah v Trstu, ker je to podpiranje tujih elementov na škodo domačega, dela potrebnega življa in državnih interesov iu
p r i č a k u i e j o, da bo vlada svoje stališče branila iu uveljavljala nasproti vsem vplivom ter tudi v bodoče skrbela za to, da v vseh javnih službah iu podjetjih najdejo zaslužek domačini.
Na koncu shoda se je izvolila de-putaeija, ki naj ponese resolucijo namestniku in ki je dobila nalog, naj namestniku natančno pojasni stališče tržaških Slovencev.
Koliko regnicolov (italijanskih podanikov) je na Primorskem? Da bodo naši čitatelji vedeli, kako gospodarsko škodo nam prizadevajo regnicoli, ki so nastavljeni v raznih službah in tiri raznih delili pri nas na Primorskem, jim l odajemo v naslednjem številke, pri nas živečih laških podanikov, ki so se dognale pri zadnjem ljudskem štetju leta 191(1. Vseh italijanskih podanikov na Primorskem je najmanj 60.000. Ti so razdeljeni naslednje: v Trstu jih je 38.597, na Goriškem 10.828 (Tržič sam šteje 5,152, Gradiška 2.834, Gorica 1.304 regnicolov), v Istri jih je pa 17.103 (v Puli 6.040, v Kopru 1.341, v Rovinju 1.015 itd.). Ako pomislimo, da bi na mesto teh 60.000 privandranccv imelo delo in zaslužek veliko število naših, domačih ljudi, potem bi gotovo izslejcvanje našega ljudstva skoro popolnoma ponehalo. Razim tega pa so ti regnicoli, čeravno se mogoče javno ne izpostavljajo, za državo nevaren element, ki mora biti v političnem oziru vedno pod gotovo kontrolo.
Danes bodo končane vojaške vaje na Krasu.
Tri velike križarke bodo zgradili v tržiški ladjedelnici za kitajsko cesarstvo.
Nadvojvoda Karl Franc Josip pride v Miramar. Listi poročajo, da pride naš bodoči prestolonaslednik s soprogo iu sinčkom te dni v Miramar, kjet se nastani za več časa.
Huda ura v Trsu, Takega naliva kakor v nedeljo jutro proti 6. uri Trst že leta iu leta ni doživel. Kake tri četrt ure je bilo obzorji tako čudno zelen-kasto-rumeno-rdečkasto in tako metno, da se je zdelo, da ie izbruhnil v bližini kak vulkan, kojega pepei s; meša z ognjenim odsevom bljuvajočega Kraterja. Ploha je bila silna, vmes pa je padala toča in grom in blisk Ga motila grozno monotonijo hude ure. Voda je napravila po nižje se nahajajočih skladiščili pie-cej škode. Čez dve ali tri ure pa je sijalo najlepše solnce.
Tržaški Lahi in njih protesti ter demonstracije. V torek zvečer so imeli tržaški Lahi v prostorih društva »Asso-ciazione Patria« protestni shod proti volitvam v furlanskem veleposestvu iu proti znanim namestništvenim odlokom glede nastavljenja regnicolov na tržaškem magistratu. Po shodu so uprizorili pocestne demonstracije s kričanjem, petjem itd., a policija jih je kmalu razgnala. Njih protesti pa jim bodo presneto malo pomagali, to je toliko kot nič.
Trgovina med Avstrijo iu Ogrsko.
I o štatistiki, ki jo je priobčilo trgovinsko ministerstvo je znašal uvoz iz Ogr-ske 111.3 iu izvoz na Ogrsko 121.9 mil. kron. V prvih sedmih mesecih je znašal uvoz 697, izvoz pa 787.1 mil. kron.
30 igralnic v Opatiji. V Opatiji je tamošnja policija zasledila -hi hazardnih igralnic, kjer se je igralo na >roulette«. Te igralnice je bil organiziral italijanski podanik Ivan Locatelli.
Drobne vesti. Nečloveška liči je pač 1 ajtarica Marija Mušič iz Trbiža, ki je svojega S3-letnega očeta zaprla v sobico iu ga popolnoma izstradala. Pred ne-
kaj dnevi ga je sunila pod klop kjer je obležal mrtev. Na železniški provji Niš-Vranja v Srbiji je dne 2. t. m. trčil vojaški transportni vlak z drugim vlakom. K) vojakov je bilo mrtvili. Tudi na progi Solun-Carigrad sta trčila dva vojaška transportna vlaka. Bili so -1 mrtvi in 22 poškodovnih. Blizu Londona sta trčila dva brzovlaka. Mrtvili je 1(1. V Nashville je pri automohiliu dirki zgubil eden autoinobil kolo. Dva šoferja sta bila mrtva. V I Hiblinu sta se podrli dve hiši. Dvanajst družin j'1 našlo smrt pod razvalinami. Premog se bo podražil za 6 vin. pri 100 kg.
V	Milanu je eksplodiral top. Ranjeni so bili trije častniki, mrtev pa eden vojak.
Nemškega učenjaka \Yarnerja. ki je prepotoval otok Nova (liiicja so divjaki vjeli in ga poržli. V Bosni je še vedno kolera. Spet je bilo N smrtnih slučajev. — Tudi na Dunaju so dognali en slučaj azijatske kolere.
Mestne novice.
Goriški Slovenci, na shod I
Prihodnjo nedeljo ob 101 /a uri do-poludne se bo vršil v veliki dvorani »Trgovskega doma« velik javni shod za slovenske ljudske šole v Goriei. Shod sklicuje »Narodni odbor združenih Slovencev«. Stojimo pred začetkom šolskega leta in marsikateri oče. in marsikatera mati sc bodeta pomišljala, kam naj dasta svojega otroka v šolo. Se vedno se dobe slovenski nezavedni sta riši. ki pošiljajo svoje otroke v italijanske ali v nemške šole in s tem izredijo slovenske odpadnike in renegate. To se ne sme več dogajati. Na shodu bo govora tudi o Italijanih, ki nočejo dati nam goriškim Slovencem slovenske ljudske šole \ mestu. Italijani it.iaio v mestu prave kraljevske palače za ljudske šole, Slovencem pa so priponudili staro vojašnico Podturnom. I4.o'o gor iških Lahov ima S- 10 mestnih krasnih šolskih zgradeb, 12.000 Slovencev pa nobene. To je krivica, katera se 1 o morala odstraniti. Slovenske mestne šole i»<i sc preselijo v sredino mesvet l'o bi bilo pravično. In ako sc Lahi vedno ponašajo s svojo 2000 !?tn i kultvito in s tem hočejo pokazati ,da so ljudstvo izobraženo, naj pokažejo, t j tudi v dejanju, s tein, da dajo Slovencem šoie in jim bodo s tem nudili priliko do večje šolske izobrazbe.
Nemška slavnost na telovadnem trgu v Gorici. V nedeljo, dne 7. t. m. se bode, kakor smo že poročali, vršila na telovadnem trgu slavnost razvitja zastave nemškega železničarskega pevskega društva, pri kateri slavnosti bode sodelovala tudi goriška mestna godba. Ce sc pomisli, da so naši goriški Lah1,, na čelu jim goriški municipij, vsakikrat vse sile napeli, da bi zabranili vsako slovensko prireditev v okrožju goriške-ga mesta, čeravno tvorijo Slovenci avtohtonih del mestnega prebivalstva, je popolnoma naravno, če smatrajo Slovenci tako slavnost kot izzivanje od strani Lahov in Nemcev, ki so se začeli zadnji čas, kakor kaže nastop tržaških Nemcev v zadevi znanih namestništve-nih odredb glede nastavijenja italijanskih uradnikov iz onkraj meje na tržaškem magistratu, nekam čudno bratiti. In da je taka slavnost nekaj izzivalnega za Slovence je najbrže spoznala tudi politična oblast; kajti po prvotnem programu te slavnosti je bilo namenjeno, da bodo imeli Nemci že v soboto zvečer obhod po mestu kakor tudi v nedeljo zjutraj, a so to namero opustili pa ne radovoljno, kakor hočejo dati razumeti, ampak le zaraditega. ker ni politična oblast tega dovolila. Po našem mnenju bilo bi pač najbolje, ako bi bila politična oblast celo to slavnost prepovedala.
t Msgr. I.ukežič Ivan je dne L sept. zjutraj ob 7previden z vsem v Gospodu zaspal. Rajni je bil Protonotarij apostolski, nadštcvilni domač prelat N.i.
Sv., ud nadškofijskega konzistorja, presednik cerkvenega dijocezanskega in nadškofijskega sodišča, arhidijakon slovenskega dela nadškofije, prosino-dalni izpraševavec, ud nadziralnega -sveta (Cous. vigil.). predsednik slov. Alojzijevišča itd.
Bolehal je pokojni že delj časa. na posteljo privezan je bil pa samo zadnja dva dni in ni mogel, kedor ga je tudi v zadnjem času videl, nihče kaj tacega pričakovati.
Rajni je bil rojen v Renčah dne lv. maja 1845, posvečen je bil v duhovnika dne 19. septembra 1808. Služboval je delj časa v Mirnem kot župnik, potem kot dekan v Komnu, odkoder je prišel v Gorico kot kanonik goriške prvostolni-i.e. Pustil je za sabo kot goreč in vzgle-den duhovnik povsod najbolji spomin.
Pogreb pok. mons. Lukežiča se je vršil minulo sredo ob 10. uri Jopolud-ne. Mrtvaški sprevod je vodil stolni prošt mons. dr. Faidutti ob obilni asistenci višje duhovščine. V stolnici .je prisostvoval mrtvaškim obredom tudi naš prevzvišeni knezonadškof. Pogreba se je udeležila velika množica najodličnejših oseb iz mesta iu z dežele. Veliko število čč. duhovščine je šlo za mrtvaškim vozom, za katerim so najprej korakali pokojnikovi sorodniki, potem »Kat. del. društvo« se zastavo, nakar so sledili odlični uradniki njim na čelu prebl. g. A. Rebek. Na Goriščeku se je mrtvaški sprevod razšel in voz s pokojnikovim truplom sc je podal proti pokopališču. Rakev so položili v grobnico duhovskega društva »Pio Soveg-no«. kjer se nahajajo že tri rakve.
N. p. v m.!
m Smrtna kos;». V torek popoludne so pokopali mater preč. g. R e š i č a, ravnatelja deželne gluhoneimee v (ionu. N.-p. v m.!
Isti dan dopohidn: so pokrpali go-jpo soprogo zidarskega moj-tia g. Pr. Mozetiča. Prepeval, so jo na štan-drežko pokopališče. N. p. v m !
Tečaj za uporabo sadja in zelenjave. Na željo več naših gospodinj se privedi prihodnji četrtek, dne 11. t. m. na slov. deželni kmetijski šoli v Gorici tečaj za uporabo sadja iu zelenjave. 1 i j-davalo, oz. razkazovalo se bo o konser-viranju sadja in zelenjave v steklenicah po napravi sokov itd. Tečaj se začne ob 8. in pol uri zjutraj iu traja s prekinkom za kosilo do 4. pop.
Gospodinje in dekleta, ki se žele vdeležiti tečaja, naj pridejo ob določeni uri na šolo (Tržaška cesta št. ‘43.)
m Služba lekarn. V nedeljo iu pon-dcljok (praznik) bodete odprti tudi po-poludne lekarni L i b e"r i - T r o m b e-t a. Ti dve lekarni bodete imeli tudi od 7. do 14. t. m. ponočno službo.
m Čebelarski shod. Podpisano društvo vabi vse slovenske goriške čebe-lorejce na čebelarski shod, kateri se bo vršil v četrtek, dne II. septembra t. I. ob 11. uri predpoldne v prostorih hotela »Pri zlatem jelenu« v Gorici. Spored:
I. Otvoritev shoda po zastopniku »Go\ kmet. društva«. 2. Kaj naj se ukrene, da se prepreči razširjanje čebelne bolezni, takozvane »gnitje zalege«, ki se je pojavila na Goriškem. 3. Raznoterosti. Ker je ta shod za našo čebeloreje velike važnosti, zato priporočamo našim čebelorejcem, naj se ga udeleže v kolikor mogoče obilem številu. "Goriško kmetijsko društvo«.
S polentarjem po glavi je udarila Gizela Gorjan v Gorici nekega 1 .Metnega Antona Konjedica. Polentar so spravili na goriško policijo, od tam so
ga prenesli na sodnijo, kjer pride v sodno dvorano. Gizelo Gorjan pa bo polentar obtoževal in obteževal.
Porotno sodišče. Tretje porotno zasedanje v Gorici v tekočem letu se bode pričelo dne 20. oktobra. V tem zasedanju se bo vršila tudi obravnava proti ponarejevalcem in razpečevalcem ponarejenega denarja.
Iz goriške okolice.
Iz Pevme. Gosp. urednik, prosim, .sprejmite par vrst iz naše občine. Naša občina stoji na slabem. Nobenega občinskega zastopnika nima v županstvu. Sicer je eden, a nič ne ukaže. Gori v Oslavju pa jih je več. Voda primanjkuje
v	naši občini. Imamo sesalko, ki je mnogo stala, a se rada kvari. Sedaj se je spet pokvarila. Ljudstvo se jezi, ker nima vode, posebno ker mora plačevati razne davke iu doklade. Nobenega moža pa ni, da bi nam pomagal do vode. Za vodo kakor rečeno sc mnogi ne zmenijo. Pač pa imamo v našem županstvu preveč plesov. Ti bi se mogli omejiti, in nam vode preskrbeti. Potem hi bilo prav. Dne 13. septembra poteče sedanjemu županstvu triletna doba. Pri novih volitvah bo treba skrbeti, da izberemo Pevmčani može, ki bodo skrbeli /a naš blagor. Bodoči zastopniki Devinske občine v županstvu naj bodo skrbeli. da se v Pcvmi marsikaj preustroji iu kaj dobrega v splošno korist ljudstva napravi.	Nekateri.
Iz ajdovskega okraja.
a Z Vipavskega. Nemški veletrgovci z vinom so si tudi letos že ogledali naše vinograde ter zagotovili, da bodo tudi letos kupili Božjo kapljico, če je kmet ne bo predrago ponujal.
Nesreča. Alojzij Rustja, star 45 let, posestnik v Skriljah, je prišel s konjem in koleseljem minuli četrtek na trg v Goriei. Domov grede pa je — ne ve se kako padel iz koleslja tam blizu Šempasa in si pri padcu zlomil desno nogo. Konja, pa, ki je vožnjo nadaljeval so ustavili v Šempasu. Nesrečneža so prepeljali v goriško bolnišnico.
9
(z tolminskega okraja.
t Iz Podbrda. Posestvo znanega Štravsa v Podbrdu, katero je na javni dražbi kupila neka ljubljanska hranilnica, se je sedaj razcepilo in prodalo. — Staro hišo, v kateri je bila krčma, je kupil domačin Tomaž (i roba r, mesar v Podbrdu, liišo, v kateri je bila trgovina iu vinska klet, je kupil Janez Zgaga podomače »Palnnanov Janez«. Odprla se bo v tej hiši zopet gostilna, ker je hiša blizu železniške postaje. Od novega krčmarja pa želimo, da bode skrbel za pošteno pijačo iu postrežbo iu da bode red v hiši. Pred očmi naj ima novi lastnik, da obrtnik, ki nima redu, propade. I lokaz smo imeli v lastni občini.
t Iz Nem. Ruta. I Jelo pri novem vodovodu je končano. Napravilo se je nabiralnik za 2000 lil vode. Za napajališče so napravljena 3 korita. Vodo so napeljali tudi v zasebne hiše. Prebivalci spodnjega dela vasi žele, da bi se vodovod podaljšal do njihovih hiš. Ker so napeljali v nabiralnik še drug studenec, se je množina vode precej pomnožila. Zato ni izključeno, da bode vladni inženir dovolil podaljšanje vodovoda do spodnjega dela vasi.Čudno pa je.dasenekaterini Nemškimrutarjem ne more dopovedati, da se gradnja vodovoda vrši pod nadzorstvom c. kr. melioracijskega u-rada ter da vlada in dežela je dovolila podporo le za glavni vodovod ne pa za to, da se bo voda napeljavala vsakemu posestniku na dom. Vse delo vodi inže-ner od katerega je mnogo odvisno, kdo d«,1 i vodo. To pa ni odvisno od podžupana, katerega mnogi po krivici napadajo.
t Cesta Nemški Rut. Glede ceste v Nem. Rut je dal deželni odbor županstvu na Grahovem sledeči odlok:
Odgovor na tamošnjo pospešnieo z dne 7. svečana t. I. št. 1033 12 v zade-
vi	načrtov za cesto od Koritnice v Nem. Rut in Grant se obvešča isto, da so vsled poročila deželnega tehničnega tirada na isti cesti potrebne 4 korekcije. Za prve tri se izdelujejo načrti v ozna-
čenem uradu, za zadnjo korekcijo pa, ki zahteva preložitev ceste /.a 2 5 km, napravi deželni tehnični urad kasneje le približni situacijski naris v svrho, da se popraša vlada, ali bode kaj v la namen Pi ispevala.
Ko bodo prvi načrti, ki so v delu dovršeni, jih takoj dobi županstvo v nn-daljno uradno poslovanje.
t Iz graliovske občine. I 'ne 20. pr. m.
je okrajna bolniška blagajna v < loriei s privoljenjem c. kr. okr. glavarstva v Tolminu poklicala v občinski urad ua Grahovem (Koritnici) vse žive iu mrtve obrtnike graliovske občine od 10 let nazaj. Poklicani so bili tudi obrtniki, ki so pred (> leti v občini obrt opustili. Namen tega pozvanja je bil. da sc zaslišijo o zavarovanju njili delavcev iu uslužbencev. Svetujemo bolniški blagajni, da si priskrbi prihodnjič natanj-čnejše podatke, da ne bode ljudi brez potrebe skupaj gonila, ker sedaj v poletnem času je škoda za denar in za čas, katerega se brez potrebe zapravi.
Obrtnikom pa nazimajamo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici pooblaščeno reševati pritožbe proti okrajni bolniški blagajni v Gorici in filjalki v Tolminu.
Iz Hudajiižnc. N e m š k a n e s t r-
p n o s t. Nad železniškim predorom pri Bukovem je viseča skala, o kateri se boje, da bi se utrgala ter padla na železniški tir. Da se to ne zgodi, je železniška uprava odredila, da se ima skala podzidati. To se vrši te dni in delo nadzoruje nek nemški polir iz Trsta. Na delu so bili iz začetka zaposleni slovenski domači delavci. To nemškemu polirju ni bilo prav. Zato je koj prve dni skrbel za to, da so prišli drugi, nemški delavci odjedat kruh domačim, slovenskim delavcem. Odpustil je več Slovencev in mesto njih nastavil tri Nemce. Imel pa je ta German še druge nemške delavce zabilježene. Da bi tem pripomogel do dela, hotel je odpustiti še nekaj slovenskih delavcev in to brez ni-kakega povoda. Tega pa slovenski delavci niso mogli več prenašati in njihovim protestom in grožnjam, da se bodo pritožili, se je moral germanizator ukloniti ter vsprejeti vse prej odpuščene Slovence zopet v delo. Netilce pa je moral odpustiti. Kako jezi lega po.skus-ponciiičevalea naših gor vse, kar je slovenskega, dokaže sledeči slučaj: V soboto zvečer se je peljal dotični polir kot običajno vsako soboto v Trst. V vagonu sta sedela dva gospoda, ki sta se pogovarjala slovenski. Ko je dospel vlak na postajo Grahovo, omeni eden izmed teh dveh gospodov, da imena te postaje niso mogli na noben način ponemčiti, k večjemu če bi je prestavili v »Krbsen-dorf«. Ko je dotični polir ta slišal, je jezno pograbil svojo prtljago ter jo pobrisal iz vagona v drugi. Omeniti treba, da dotična dva gospoda nemškega polirja nista poznala in tudi o njegovem germaiiizatoričiiem delovanju nista ničesar vedela. To sta izvedela od nekega sopotnika iz tamošnjih krajev. To si moramo zapomniti!
t Tolmin. Pretečeni teden se je poslovil od nas prečastiti gosp. Peter Zor-zciion, II. kaplan. Bil je pri nas II mescev. V tem času se ie precej dob'o naučil slovenščine, da je preve) gladko govoril slovensko, izjemoma nek ij besed, ko se mu je zareklo. Ako se pa pomisli, da on ni bil našega na oda, ampak Ita-Ijan iz Romansa, iz središča Furlanije, mu ne more nikdo tega zameriti. Našli pa so se gotovi IjuJj'* iz okolice iu tržnih. ki so se mu javno iu glasno v cerkvi rogali, ko je imel gjvor, ker ni mogel pravilno vseh besedi izgovarjati. Tukaj se vidi. da feni ljudem je i otreba izobrazbe (niso še /.a Ionih > :>tesan:), ne pa da se jih podpihuje na politično no-vostrujarsko stranko. GospiJti kaplanu se je tukajšnji kraj oimli!*. rad bi bil še ostal pri nas, :i ni mr I il-.» dano; rjJ bi
bil bolje spoznal naše ljudstvo in se do dobrega priučil slovenskimi jeziku. Obžaloval je. tla se je moral lako hitro posloviti od nas.
Poslovil se je >d nas / besedami: () ljubezni sem začel razlagati in z ljubeznijo končam. Ljubite se med seboj! 'lorej prav je imel. ljubezen je najbolj potrebna v sedanj1! časih.
Faran.
I	Kmečka hranilnica in pos. pri S\.
Luciji reg. zadr. z neom. zav. ima v nedeljo. dne 14. t. m. popoldne ob .5 v župnišču svoj letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: a) Citanjc revizijskega poročila »Goriške Zveze«. b> Poročilo načelstva in nadzorstva, c/ Potrjenjc računskega zaključka za I. I'.i|2. č) Sprememba pravil, d) Volitev načelstva in nadzorstva, e) Slučajnosti.
Načelstvo.
i	Iz baške doline. Po nekaterih vaseh in krajih se sedaj drugega ne sliši kakor :kašnc časnike si morajo ljudje naročiti. Posebno se udriha po »Gorici'.' in »Prim. Listu«. Stari »Mohar« na Grahovem, eden najbolj pobožnih mož, je izrekel Inido obsodbo nad novostru Jarskim početjem proti prvemu katoli škenui listu na Goriškem, proti »Prim. Listu«, katerega izganjajo novostrujarji kakor okuženega človeka. Bog se usmi
li	in nevednežem razsvetli pamet!
t Z Grahovega. Za napravo elektri ene razsvetljave na Grahovem-Koritnici se izdelujeta dva načrta; in sieer od tvrdke »Union« v Trstu in od zavoda električnih naprav v Ljubljani. V poštev pride potok Koritnica, ker je za tako napravo zelo ugoden in voda izdatna. Tozadevne načrte napravijo tvrdke brezplačno in brez obveznosti!
Iz komenskega okraja.
km Nesreči. (K o s t a n j e v i e a.) —■ Dne 27. pr. m. zgodila se je pri nas huda nesreča. Dva pastirja sta gnala živino s paše proti domu. Ko se je eden pastirjev za nekaj časa ustavil, dohitela ga je junica, ki ga je vrgla tako močno ob tla, da je dobil na glavi nevarne poškodbe. Prepeljati so ga morali v goriš-ko bolnišnico. Dne 31. pr. m. pa je gnal 56-letni Ivan Grobiša na vrvi kravo na pašo. Med potoma si je hotel užgati cigaro. Zalo se je za hip ustavil. Mož je imel nogo pohabljeno, a na palico sc nj opiral že več let ne. V hipu pa, ko je stal na mestu, krava naglo potegne in moža je vrgla na tla. Mož si je že itak pohabljeno nogo zlomil. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico.
km Iz kostanjeviške okolice. Letina kaže pri nas do sedaj hvala Bogu prav dobro. Grozdje zori. Vreme je ugodno. Imeli bomo - če Bog obvaruje nesreče — dobro kapljico. Tudi drugi pridelki obetajo dobro, posebno ajda je v najlepšem cvetju. Pogled na polje, kjer ajda cvete je lep. Zdi se, kakor bi snežna odeja pokrivala polje. Ako nas ljubi Bog obvaruje še nadalje kake nesreče, bomo peli veselo »Te De um«.
km Komen. Dopisnik »Dneva« se trudi že tri leta, da bi ugonobil našega župana. A to se mu ni posrečilo. Storil je različne korake, da bi se to zgodilo in da bi sam postal župan.
km S Krasa. Pred časom, še pred prav kratkim časom so gospodje priporočali »Primorski List« vsaki hiši. Sedaj pa ga vun tirajo. Kdo naj to razu- |
me?! Da se je ustavil »Gospodov dan«, mora pač obžalovati vsak kristjan. Kmet se veseli Gospodovega dneva, da se odpočije in čita kaj lepega.
km Rubije. Pogled na naše trte nas navdaja z žalostjo. Zraven pobitega grozdja vidiš zelene mladike, kar nam jemlje up za bodočnost. Zato ni čuda. da se nekateri odpravljajo v Ameriko.
km Lipa. Še 711 lil dobrega »Vipavca« je na prodaj v naši vasi. Letošnja trgatev kaže v naših krajih nekaterim pridnim dobro, nekaterim malomarnim pa slabo; zraven toče je malomarnim še oidium grozdje pokvaril. Malomarni naj skrbijo, da bodo ob nedeljah v cerkvi molili, ob delavnikih pa pridno žvcpljaii in škropili, potem bo Bog blagoslovil njih vinograde.
km Sveto. Sejem sv. Tillta se je letos prav dobro obnesel. Zjutraj je malce porosilo, a vreme seje kmalu popravilo. Vršilo se je vse v redu brez plesa in pretepa.
Krava je udarila v Temnici 11 letnega Franca Spačal in mu zadala nevarno rano. Zdravi so v goriški bolnišnici.
Iz sežanskega okraja.
s S Krasa. - Med tem ko smo imeli milo hladno poletje ie anglist bil vroč, (vsaj zadnji dnevi). V septembru so nastopili lepi in topli dnevi. Poljščina kaže lepo, grozdje lepo zori. Upamo, da bodo letos boljši terani kakor druga leta. Vinska trta, ta najžlahtnejša naša rastlina kaže lepo. Izjeme se redke. Ponekod so trte več ali manj napadene od rudečice in rje. Ljudje ttgibljejo, odkod pride to? Nekateri so mnenja, da sedanji novi. trtni nasadi ne bodo trajali veliko let, češ. da že pešajo. To pa ni tako Pri dobrem oskrbovanju rastejo trte na Krasu in sicer cepljene na Riparja Por tališ že dvajset let, a so kljub temu jako lepe.
Da rdečica napada trte je več vzrokov. Letos je vzrok te bolezni premokro vreme. Vsled preobilne mokroto se trtne korenine ne morejo povoljno razvijati. Da pa rja napada trte in da take trte tudi slabo obrodijo in naposled tako opešajo da vsahnejo je vzrok pomanjkanja gnoja ali pa sc gnoji s slabim gnojem. Osobito premalo kalija, te dragocene redilne snovi, porabljajo nasi vinogradniki pri gnojenju. Kdor sadi trte. mora poznati lastnosti zemlje, da bo vedel česa zemlji primanjkuje.
Da je zemlja bodisi za rastlinstvo in za vinsko trto rodovitna in da ne pogreša redilnih snovi, mora vsebovati sledeče redilne snovi: L amonijak, 2. kalijev okis, 3. magnezijev okis, 4. železni okis, 5. soliterno kislino, f>. kremi-kovo kislino. 7. klor, 8. natrijev okis. Ali se vse te snovi nahajajo v zemlji v zadostni množini, da trte zamorejo rasti. in roditi nam pove kemija, ako damo zemlje preiskati. Iz lastnih posku-šenj in kemične analize, ko sem pisec teh vrstic dal zemljo analizirati, se je dognalo, da primanjkuje naši zemlji fos-forova kislina, osobito pa dušik in kalij. Kalija, tega dragocenega gnojila je res premalo Kakor ne more človek živeti v slabem zraku, ravno tako ne more tudi trta roditi, ako nima dovolj kalija. Priporočam trtorejcem, da ko gnoje bodisi z umetnimi gnojili ali tudi z domačim gnojem, da gnoje svoje vinograde v zgodnji spomladi. Gnoji pa naj se tudi s kalijevo soljo.
ISKRICE.
Z a lenuha ni mesa, ne kruha . . .
O
Delo.čedno, zlata vredno.
<*
Vsak naj pazi. da ne skazi.
\ cerkvi in v šoli ne gledat okoli.
Uboga, tužna domovina.
Kjer nevedna je mladina.
Vsak dan starejši,
vsak dan modrejši.
*
Malo mislil, dosti rekel, večkrat hudo se opekel.
Novi vek.
Romantičen Igrokaz v petih dejanjih.
Spisal *.„*
Sedmi prizor.
Na pozorišče prineseta dva moža Uršulo. ki je v nezavesti. Okolu nje ste dve ženski, ki jočete.
Piv i m o ž (ko položita Uršulo na tla): Uboga Uršula. Kakšno plačilo je dobila!
Drugi m o ž: Upam, da ne bo hudega. l i Lutrovci so pravi divjaki. — (Proti ženskama). Tecite k Krivičevim po nošala ali po kako lestev, da jo položimo na njo, in nesemo domov. Prinesite tudi kaj za vzglavje. (Zenski odidete.)
Prvi mož: To je tudi novi vek, ki se nam obeta, to je svoboda, o kateri nam prorokujejo.
Drugi mož: Človek ne bo več gotov svojega življenja.
P r v i m o ž: Res, nobena stvar se ne da izvršiti brez žrtve. Tako tudi cerkev na Skalniei ne!
Drugi mož: Ne bi bil mislil, da se bodo lotili nedolžnega otroka.
Prvi mož:	Dvigni jej nekoliko
glavo. (Drugi jej dvigne glavo, do ogledujeta.)
Drugi mož: Udarjena je na glavi. (Oba jo ogledujeta.)
Osmi prizor.
Prejšnja in soseda Antonija Krivičeva.
Za njo nesete ženski nošala.
Antonija K r i v i č: Kaj se je pa zgodilo za Božjo voljo?
Prvi mož: Urško so lopovi pobili. Tam le za ograjo je ležala skoraj mrtva.
A n t o n ij a K r i v i č (ki se skloni k Uršuli): O ti moje drago dete! Dajmo ji nekoliko kisa! (Jej da nekoliko kisa iti jej riblje senci.) Urška, Urška, Kako ti je kaj? (Uršula vzdahne.) Hvala Bogu! Mislila sem, da je mrtva, pa ne bo hudega. (Zenski prinesete nošala.)
(Dalje prih.)
Za kratek čas.
Težka naloga. Krčmar (pijancu, ki leži na tleli): »Domov pojdi, če ne moreš več stati!«
Slutnja. Gospa: »Ali pojde Vaš sin res k mornarjem?«
Soseda: »On si je vtepel v glavo, da mora postati na vsak način mornar.«
Gos p a: »No, ali Vam nisem rekla takoj ob njegovem rojstvu, da ima vodo v glavi!«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj .... 2fi, 23, 58, 30,	.3
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
JOSIP CULOT
v Raštelju št. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov
za božično drevesce in punčk za igračo.
Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rakovice iz volne in sukna, moške in ženske no-povice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd itd.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 („Pri Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje in najboljših to-vaten. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježtm JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Dalaonlca cBrhvenlh posod In csphvsnsfli orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralno ulica itsv. S.
Priporoči preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnlžjlh cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Sante Busolini
trgovce z!jedilnim blogom VjGorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13
v ulica sv. aniona štev. Z
tik trgovine g. Ig. Saunig.
V	rovih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
m
Najboljše in najmodernejše sukno mm moške in volneno na zenske obleke ran-pošilja najceneje 'Jugoslov. ranpošiljaltiM
R. STERMECKI v Celju št. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Mauufakturua trgovina Hedžet & Koritnik na Jos. Verdijevem tekalisču in v Šolski ulici v GORICI naznanja, da je za časa preuredite trgovine uhod le iz Šolske ulice. Zaradi preuredite trgovine in pomanjkanja prostorov so cene blagu
znatno znižane in stalne.
Ugodna prilika!
V	novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil ve-liko innož'no blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Anton Jug.
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre R6 št. 9
v GORICI.
<*****»«****x*» ********
^ Odlikovana pekarija 0 ^ H in eladčlčarna ^	^
5 K. Oraščik j
+ ♦
A v Gorici na Korun f
♦
J
(v lastni hlll)
Izvršuj« naročil* vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače »* birmano« ▼
♦ in porok«, pince Itd. Prodaja MA različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri- ^
• poroča se sl. občinstvu. Cene jako nizke.
Odda se v najem meblirana soba primerna za dva dijaka v ulici Dietro Castello št. 1 a) v II. nadstropju. Hiši je nova. Poizve se samotam. — — —
ODLIKOVANA rjSKARNA
Gorica, vla formlca
li priporoča za odjcmanje raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilepoaet.n S spoštovanjem	E. Jakin
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
MIHAEL TURK
)RICA na Kornu štev. 6. GORICA
poroča slavnemu občinstvo svojo vnico. Zagotavlja točno postrežbo Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Prva slovenska trgovin* z Jedil-
nini blagom	't
Anton Kuštrin,
v ao^iei
Gosposka ulica Štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.	.
Pošilja se po železnici in pošti. Q
Usnje podplati. Vrvarsko
n n m im n iiiiini im mn 11111 im m n i im Hlinili n
blago. I. Drufovka, Gorica
II11IIIIIII Ulil lili I MII Ulil INI lllll lllll MII MIHI MII II
nasproti „Monla“, odli-
M lllll III llllll MII lllll lllll lili lllll lllll lllll Hill MII II
kovana delavnica nadpla-
IIIIIII lllll IIIIIIIIIIIIIlllll lilillllln IIIIIIIIIIIIIIIIIII
tov. — Velika izbera obuvala.
IIII MII III lllll lllll lllll MII lllll lllll lllll III llllll llllll
Poštena slo\ enska družina sprejme (Iva mala učenca na stanovanje in hrano. Nasi v: Gorica, ulica Korenj (Via Corno) št. 13. na dvorišču.
Trvdka 0. ZAJEC
trgovina z žele/jem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice11
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava.
Poatreibu točna, domača in cene konkurenčne.
*****
Alojzij Gril, mizarski niojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
[panizianq]
□ Voda „Vichy“ g
□ umetno napravljena, najboljša hladilna pijača v poletnem času, se uiiva naj- |l prikladneie kot Dridatek vinu ali siru- U
□
prikladnejc kot pridatek vinu ali sirupom. Umetna voda »Vichy<se priprav- na ija iz praškov, ki odgovarjajo natančno 13 analizi pristne vode »Vichy«. 1 škal- •—
□ Ijica z 10 praški, zadostujoči za (0 I >_ vode, stane 70 vin. Praški se izdelu- I I jejo le v lekarni CRISTOFOLETTI. “ _ Svari se pred ničvrednimi ponaredbami. .
Pot na nogah, rokah ter sploh na celem telesu, opraske in nepri- « jetni itnh pota odstrani brez škod- ||
ljivih posledic
□
□ Jntisudol Douglas" □
□ zdravniško izkušen in najboljše priznan || preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje se le LJ1
v lekarni
□ GRISTOFOLETTI, D
p|	Gorica.	Travnik.
ju so vsa naročila tja nasloviti.
□zi □ □ □ □ □ riJ
IJ OSI P TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke iu šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga zn kramarje, krošnjarje, prodajalce po se> mih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih c djtmalcet
Zu pa n s tv o Do boni o J)
razpisuje
!l
z mesečno piano 24 kron. Uradni dan st1 vrši dvakrat na teden, nastop službo z 1. septembrom 11) 13.
v
Županstvo Doberdob
d ti e ji. avgusta it) ij župan A. Larenčlč
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via Tcatro 16, Via Semimrio 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost lz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nizza, Onoglja.
Cene so sledeče ;
Jedino olje ....	liter	Kron	1.04
Namizno olje .. . .	„	„	1.12
Istrsko oljkino olje .	„	„	1.28
Valona.................„	„	1.40
Bari...................„	„	1.40
Oneglia................„	„	1.60
l-ucca ................„	„	2.—
Nizza..................„	„	2.40
Spnjemu naročilu ter pošilja franko na tlom. kakor tndl na dežele In izven države.
USNJE
A. DRUFOVKA
GORICA
RAŠTELJ ŠTV. 3
IZDELOVALNICA NADPLAT0V IN GAMAŠ
&
3 »CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5 "Iu. Daje članom posojila na vknjižbo po <3uj0, na menice po 7° 0, na me-
sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GlilS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
m
Čitajte!
Čltajte 1
Vaižon (»glas »Slotcnskc Straže!
V današnjih težavnih razmerah zninorute oliogitetllo s srečko!
je v lo-svrho prva in najpriporoiljivejša srečka, kor ima šest Tii««ol#o ni-nnl/O žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, I Ul oKd Ol tJUKd iOO.OOO, 400.000, 200.000, 200000. 200.000 zlatili frankov, ker
je tedaj zanjo izdan denar m r.i zadeti najmanj 400.000 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let In obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo I krone 75 vinarjev, in ker zudobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno
.. ...---- _—.	   —	igralno pravico. - ■ -r..—=——   ■- _ .
1*07,011! Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1013!
I turška srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. Podaje pojasnila in naročila sprejema za »Slovenski Stražo« s. Valentin Urbančič,
Ljubljana, Kun.resni trg štev. 10.
Sprejmejo se marljivi Jsotrudniki pod ugodnimi pogoji,1^:	—-—	■
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna <*
Gene zmerne.
zdatatel) in odjovorni urednik J Viu-j..	dorli
Tiska.Narodna ! ! an<* v Bond (od?ov, L. I. 'keU