DVA OBISKA
Tarnanje nad obiskom ameriškega zunanjega ministra g.Dullesa pri Titu in Edvarda Kardelja pri angleški vladi ne bo nič zaleglo. Eno kot đrugonje samo logičen razvoj anglosaške zunanje politike do Jugoslavi= je,ki jo v odločilni meri narekujejo Sovjeti,kot zveni na prvi pogled tnorda to nerazumljivo. Prav v jugoslovanskem primeru dobi poln pomen reklo,da tudi v politiki nasprotnik narekuje taktiko.
Tako Zapadu ae preostane dosti drugega kot "politika preračunane=: ga tveganja",ako noče, da bi se Jugoslavija na en ali drug način ne vr bila v stajo sovjetskih satelitov. Zaradi okoliščin seveda ZaPad krepi totalitarni režim Jugoslavije, toda po drugi strani preprečuje miselno osamljenost jugoslovanskega ljudstva. Po našem mnenju to drugo preteh* ta prvo, ker Zapad enostavno ne bi mogel na hitro osvoboditi Jugosla= je drugače kotva vojno, in tudi v tem primeru bi izid bil tvegan,da o razširitvi požara in opustošenju niti ne govorimo.
Pri tem vprašanju osamljenosti smo že v začetku septembra na tem ttcestu omenili zlasti mladi rod,ki odrašča pod jugoslovansko rdečo zve= 2do. Naši zaključki so bili, da so odprta vrata proti zapadu doslej Preprečevala, da bi komunistična indoktrinacija tako napredovala,kot je to primer .v satelitskih deželah. Hočeš nočeš se Jugoslavija ni mogla omejiti samo na ameriško žito in tanke.Z obojim so prišle tudi zapadne knjige, Časopisi, filmi (čeprav bi teh slednjih lahko poslali več z bolj Šo vsebino!), skratka ideje in obvestila, trgovinska izmenjava se je Pa nadaljevala z izmenjavo študentov in turistov, ki zdaj potujejo v Zapadni svet. Ta pohod svobodne misli v Jugoslavijo, če se bo nadalje= Val dovolj dolgo, bo nujno imel na daljšo dobo pozitivne posledice»Ti= tova Jugoslavija se temu ne bo mogla izogniti, če hoče ostati zares ne odvisna sredi med obema svetovnima blokoma. Sama je prešibka,da bi mo= gl a živeti za zaprtimi vrati; kakor hitro jih zaradi vprafianja življenja in smrti odpre, se izpostavi pogubnim klicam svobode. Kdo se je takšne Nevarnosti bolj zavedal kot sovjetski Molotov,ki je na pravkar minuli ženevski konferenci pokazalndo tretje točke dnevnega reda - stikov med Vzhodom in Zapadom - tak odpor,kot ga ni bilo niti pri prvih dveh toČ=
kah skupajl?
Pogubnosti toga sapadnega vetriča svoboda se zavedajo tudi komuni
atični veljaki v Jugoslaviji.To dokazuj© nekomunistična usmerjenost ju goslovanske mladine,kot priznava sam Titov tisk. Ugotovitve partijske konference študentov ljubljanske univerze so značilen primer prodiranja zapadne miselnosti v mlade slovenske glave.(O stvari bomo pisali prihod Njič.) Toda dokler ostanejo vrata ua zapad odprta,toliko časa Titov re Žim ne more preprečiti zdravih vplivov,:ki jih mlademu rodu prinaša za= Padna pošta.
Pa nazaj k Pullesu! Službeno obvestilo po njegovem obisku na Brio= Nih ne pove kaj posebnega.Važnejša pa je Dullesova iz jata na tiskovni konferenci,ko je med drugim rekel: "K0nčnl predmet naših razgovorov je bilo vprašanj© držav vzhodne Evrope. Prišli smo do soglasja glede pri= znavanja važnosti neodvisnosti teh držav, zunanjega ne_meiuv.anja v nji hove notranje Posle in njihove pravice, da razvijajo svoj «ooialni in" gospodarski sistem na način,ki ga bodo same izbrale." Tak soglasni za ključek je vzbudil senzacijo na Zapadu.
Toda očitna je razlika v tolmačenju Dullesovih besed,in ker se je z njimi strinjal tudi Tito, torej tolmačenja njunega "soglasja" v po =
gledn satelitskih držav. Britanski tisk je to tolmačil tako, 8eš da mo rajo postati satelitske države neodvisne od Moskve. Ker lahko vzamemo mnenje BORBINEGA diplomatskega dopisnika J.Smol eta kot uradno stališŠe jugoslovanske vlade, sklepamo, da zgornje britansko mnenje odgovarja tudi jugoslovanskemu tolmačenju izjave* TIMESOV posebni dopisnik je sporočil z Brionov, da spominja besedilo Dullesove izjave na pogosto izraženo mnenje jugoslovanskih voditeljev, ki če vedno verjamoJo,da bo do satelitske države, če se jim bo dalo dovolj časa, našle svojo pot do nekake neodvisnosti od sovjetske kontrole.
Precej drugačen je bil pa komentar ameriškega tiska* Ta je v glav nem razumel Dullesovo izjavo in Titovo pritrdilo,’ da je treba osvobodi ti vzhodnoevropske države,nato pa jim dati demokratično obliko vlade, kot jo pojmujejo na Zapadu. Ameriški časopisi so enostavno pripisali Titu svoje lastne pöglede in tolmačili njegovo soglasje,češ da se zav= zema za osvoboditev vzhodne Evrope. Na ta način je ameriška politika spreobrnila bivšega nevernika in vzhodnoevropski narodi in begunci iz satelitskih držav so dobili novega zaveznika,kot se zdi ameriškemu ti= sku.
Naä takim tolmačenjem dejstev lahko pač le ostmmo<2opišimo si za uho, da bi Tita na zapadu, v Ameriki ali kjerkoli, radi imeli za zavez nika. Kardeljev obisk v Londonu je nadaljnji dokaz v tej smeri* Tudi ta,kot Du lesov, služi titovcem za reklamo in za proglašanje novih zu= nanjePolitičnih uspehov. 0 domačem pomenu takih obiskov si moramo biti na jasnem. Enako si moramo biti na jasnem glede prijaznosti,s katero gledajo Tita na zapadu.Da so mu pripisali zapadne poglede,je pač lep dokhz.
Takšno tolmačenje pa je seveda bilo za jugoslovanske komunist^ kot atomska bcmba. Tem bolj, ker je Tito kot star maček že zadovoljno predel, saj je dosegel ponoven zunanjepolitičen uspeh: soglasje z Arne» riko. Ob ameriškem tolmačenju pa se je seveda zbal reakcije v Moskvi, čije politično in gospodarsko naklonjenost prav sedaj potrebuje. Zato je beograjski radio obsodil tako pisanje ameriškega tiskaj ki bi v po= sledicah bilo vendar politični samomor samega Titovega rezina.
Ko to pišemo, državni tajnik Dulles še ni pojasnil, kaj je on mislil, ko je s Titom razpravljal o vzhodni Evropi in ko je izuatil ti ste besede.
Jugoslovanski zgled
Ne dvomimo, da si Tito želi,da bi bile satelitske države tako ne= odvisne od Moskve kot je Jugoslavija. S tem bi se vendar okrepil nje = gov položaj med komunističnimi sosedi in obenem zelo zmanjšala nevar = nost kakršnegakoli sovjetskega napada na Jugoslavijo. Samo v takem srni slu je mogel torej pritrditi Dullesu. Gotovo si kot komunist ne želi kakšne ameriške osvobodilne vojne proti satelitskim režimom. Ker je a= meriški državni tajnik jasno odklonil vmešavanje od zunaj, je po drugi strani to Titov adut proti Moskvi,češ, prepričal sem Ameriko o neumest nosti osvobojevalnih pohodov.
Ne bo nas presenetilo, če bi tako mislil tudi g.Dulles. Pred časom smo že opozorili na Eisenhower-Churchillovo izjavo na Potonacu 1.1954* Tedaj ni bilo govora o osvobojevanju ampak zgolj o odklanjanju satelit ske podrejenosti Sovjetski zvezi. Mnogi na znpadu so namreč mnenja, da je treba satelite najprej rešiti njihove odvisnosti od Moksve,potem pa bodo šele razmišljali o drugi potezi: kako doseči več svobode. Saj u ^ tegnG biti sama zapadna politika do Jugoslavije vendar jasen kažipot, kaj se dogaja v glavah Foreign Offica in State Departnenta v pogledu satelitskih držav. Ker zapadnjaki ne morejo pregovoriti 30vjetov,da bi dali tem državam tako samostojnost,kot si jo jepriborila Jugoslavija, ki kljub prijateljatvu z Zapadom še Vedno živi pod komunističnim režiš mom, poskušajo z Jugoslavijo - tudi znto razni obiski- vplivati na .■
— ---------—----------—------------ same vzhodnoevropske komunistične
KLIC,TRIGLAVA	režime*
57, Totland Road	Drugo' vprašanje pa je» ali mo=
LEICESTER	re taka politika uspeti.A je spet
res,da je treba upoštevati,kaj je Izhaja l.in 3»Ponedeljek v mesecu. sploh možno._____________"•;; '_____
11 GOSPODARSKI KRIMINAL»1 V JUGOSLAVIJI (Od posebnega dopisnika iz Trsta)
^ '"Vse krade!" Ali pa: "Vse je naše!" S temi besedami označi mar= sikateri obiskovalec iz sosednje Jugoslavije tamkajšnji odnos posa = meznika do države, do skupne lastnine v "socialistični družbi". Po = tem pa še pojasni, da so temu primerno polni tudi zapori, seveda ne od političnih obsojencev,ki sp zdaj v veliki manjšini proti gospodar skim kriminalcem,kot jih kličejo zdaj v Jugoslaviji.
Izraz "gospodarski kriminal",kot ga uporabljajo v Titovi deželi, ima tipičen komunistični pomen. To ne pomeni samo okoriščanja za svoj račun s tem, da kršišj.kazenskopravne predpise; socialistična družba sevfeda nudi za tak pošel nešteto možnosti, zlasti,če se nahaja gospo darstvo v takšni džungli predpisov kot je to primer v vsaki super-bi rokratski državi.Ako je ta povrhu še komunistična,in to mora biti bi rokratizirana do temeljev, potem je prilik za prekrške na pretek. V drugi skrajnosti obsega "gospodarski kriminal" tudi protipredpisno Poslovanje v korist socialističnih podjetij in ustanov. Tako si gospo darsko kriminalen tip, če prekršič kak .predpis v lastno korist ali če ga prekršiš v korist skupnosti. Nekaj tipičnih primerov utegne lepo Pojasniti to pojmovanje.
Praktično je mogoče spraviti pod pojem gospodarskega kriminala vsako gospodarsko delovanje, ki je zasnovana na osebni pobudi,pa nu= di nekoliko večje dohodke. Zaradi nedovoljene trgovine so bile n.pr. obsojene osebe, ki so prodale nekaj parov nogavic, pol ducata črtal za ustnice( "ružev") in podobno. Nek Ljubljančan je bil obsojen na 5 mesecev zapora, ker je na službenem potovanju v London iz prihranje= hih dnevnic kupil magnetofon, ga legalno spravil preko carine in na= to po posredovanju državne komisijske trgovine prodal Akademiji zna= nosti in umetnosti. Mnogi so bili obsojeni, ker so prodajali iz da = rilnih paketov iz tujine kavo in slično. Poseben primer so že omenje ne državne komisijske trgovine,ki so kupovale čisto zakonito od posa meznikov predmete,ki jih v Jugoslaviji sicer ni dobiti,in jih prepro dajale naprej. Njihovo poslovanje so pregledali državni varnostni or gani, posameznike, od katerih so trgovine kupile predmete, so pa za= ališevali ter mnoge obtožili zaradi nedovoljene trgovine. Zanimiv je Primer, ko je bila obsojena cela vrsta obrtnikev-finih mehanikov,ki so kupovali pomanjkljive pisalne in računske stroje, jih. izpopolnili in popravljali ter nato prodajali preko komisijskih trgovin.
Druga veja gospodarskega kriminala je poslovanje podjetij,pri katerem ni šlo za okoriščanje vodilnih uslužbencev, marveč za pro.= speh podjetij kot takih. Pred leti, ko so še ves material dodeljeva= li po načrtu in je bilo marsikaj težko dobiti, so podjetja zamenjava la proizvedene predtoete za tisto,kar so potrebovala. To je bilo v mnogih primerih nujno, da so sploh ohranili proizvodnjo. Taka zamenja va pa je prepovedana in zato so postavili pred sodišče vrsto ravnate Ijev in šefov komerciale,od katerih so bili nekateri obsojeni tudi do 5 let zapora, dasi se osebno niso nič okoristili in čeprav so do= kazali,da so bili k taki zamenjavi naravnost prisilj eni,če so hoteli ohraniti podjetje. Seveda pa gre tu često tudi za osebna obračunava= Hija.
•V tretjo vrsto gospodarskega kriminala spada potem okoriščanje Uslužbencev podjetij in sicer na tak način,ki spada že v navadni kri min al(-tatvine, poneverbe itd). 7 takih prinerihtki gredo mnogokrat v milijone, je prišlo tudi že do smrtnih obs;odb. Številnost takih pri= merov kaže, da je pojem nedotakljive družbene lastnine zelo slabo za sidran med ljudmi in da ta še zdaleka nima tistega spoštovanja,kot ga uživa zasebna lastnina.
Borba proti gospodarskemu kriminalu je zelo ostro.Vendar pa o= blast pri tem zelo greši. Večina primerov je starih po več let( tudi do 8 let!) in nov oster kurz bo zadel predvsem tiste,katerih preiska va traja zaradi zapletenosti primerov že več let. Nič niso krivi,da "niso prišli na vrsto" prej,ko so bile kazni še relativno mile.
JEZIKOVNA ENAKOPRAVNOST
Po vsteh celovškega NAŠEGA TEDNIKA-KRONIKE je v začetku okto = Lra okrajno sodišče v Celovcu odločilo proti odredLi avstrijske dr-.* žavne, po kateri sta slovenski in nemški jezik v gotovih področjih Avstrije'enakopravna. Sodnik sicer ni zanikal enakopravnosti oheh je zikov, vendar pa je Lil mnenja, da ho na sodnih razpravah dovoljeval slovenski jezik le tedaj, če znata obe sporni stranki slovenski in če zahtevata razpravo v slovenskem jeziku. Po sodnikovem odloku je treba tem bolj razpravljati v nemščini, če je bila tožba vložena v nemškem jeziku in če toženec pri tem celo razume nemško.
S slovenskega stališča je tako tolmačenje državne pogodbe nepra vilno, kajti^potem bi se pravde vršile v slovenščini samo tedaj,ka*» dar bi se tožili med seboj zgolj Slovenci. V vseh drugih primerih pa je več kot gotovo, da bi se slovenska stranka morala podrediti volji nemške.
Take primere so koroški Slovenci pričakovali in zgornji gotovo ni zadnji. Državno pogodbo - kakor vsak zakon - je mogoče različno tolmačiti. Enakost in obveznost tolmačenja urejajo potem zakoni ali pravni predpisiV našem primeru bi ti morali biti v skladu z duhom in črko državne pogodbe. Da bi v naprej preprečili izigravanje pogodbe, so predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ( čijih pravice so tudi zaščitene v 7.členu državne pogodbe,)prosili za spre jem pri avstrijskem zveznem kanclerju na Dunaju. Zg ta obisk so pri= pravili spomenico s predlogi, ki naj bi jih oblasti upoštevale pri izdelavi zakonov k državni pogodbi. Po dobrem mesecu kancler še ni odgovoril. Ker bi utegnilo biti čakanje'usodno, je bila spomenica ne davno odposlana pismeno in sicer dunajski vladi ter predstavnikom "na državni pogodbi zainteresiranih držav",kar bi mogli razumeti kot predstavnikom štirih velesil,ki bodo nadzorovale izvajanje državne pogodbe,in Jugoslaviji. Öe je slednja bila koncesija netitovskih Slo vencev, da so za spomenico pridobili tudi titofile,potem je bila go« tovo vredna. Kajti dobro je, da so pri tem važnem koraku nastopili koroški Slovenci enotno. Spomenico sta podpisala "Narodni svet koroš kih Slovencev" in titovska "Zveza slovenskih organizacij na K0roš =
V Združenih državah že mislijo na predsedniške volitve,ki bodo prihodnje leto v novembru.Razgovor poteka okoli najprimernejših kan= didatov.BTedtem ko se Republikanci Še nadajo,da bo Eisenhower kandidi ral drugič,Demokrati omenjajo različne kandidate.Zvezno strankino zborovanje poleti 1956.bo odločilo. A do tedaj je treba misliti in delati. Za Demokrate predstavlja Jug poseben problem: čeprav je tra= dicionalno demokratski,je 1.1952. v glavnem volil za Ikeja. To je vo dilo angleškega publicista D.W.Brogana,da se je podal v Georgijo in popisal svoje vtise v MANCHESTER GUARDIAN.Nas zanima predvsem,kaj je ugotovil glede Eranka Lauscheta,slovenskega rojaka,ki že četrtič vla da Ohijčanom iz Columbusa. Takole piše Brogan:
'Na Jugu moraš biti seveda dober barantač tudi v pogledu voli = tev.To je verjetno razlog,da je tamkajšnji senator Russell izustil nekaj lepih besedi na račun governerja Lauscheta iz Ohija*Ta imaiiniir pogled .. kvalifikacije za predsedniško mesto .Prihaja iz Ohija>tekme= ca državama Virginiji in New Torku za naslov "matere prezidentov".
Na čudovit način zna pridobivati volivce v Ohiju,toda ohijski politi ki niso dobri popotniki,kot je rekel senator Taft.Dalje more pred = stavijati Lausche najslabšega od obeh svetov,ker je "katoličan,ki ne deluje kot tak",kakor mi je pred dnevi rekel nek časnika^ iz Cleve = ianđa. Odprto" vprašanje je, če ni večja ovira v tem, če si ex-katoličan kot pa vnet katolik...Sicer pa nisem opazil,da bi na Jugu kdo jemal
kem".
(ps)
7 ALI BO LAUSCHE NASLEDIL EISENHÖUERJA?
"KOROŠKI SLOVENCI"
Celovška Družba sv.M0horja je v avgustu izdala v prikupni obliki 1.zvezek "Koroških Slovencev". Avtor tega dela je g.Fran Erjavec,ki ga poznamo že po številnih zgodovinskih in političnihvrazpravah. Prvi zvezek opisuje srednji vek. Dejansko je ponatis iz NAŠEG-A TEDNIKA-KRO NIKE,kjer je delo izhajalo približno eno leto v podlistkuj vendar pa ga je avtor pred izidom v knjižni obliki precej dopolnil in popravil. Istotam izhaja zdaj II.del, ki ga bomo kasneje gotovo tudi mogli dobi ti v obliki knjige.
Že stara misel g.Erjavca je pravzaprav, napisati obširno politič no zgodovino Slovencev. V njenem okviru naj bi prišli na svoj račun tudi koroški Slovenci. Vendar pa je iz povsem objektivnih razlogov ne mogoče misliti, da bi takšna splošna zgodovina mogla iziti kaj kmalu, verjetno sploh ne za avtorjevega življenja. Iz tega razloga se je g. Erjavec lotil obdelave trenutno aktualnejših poglavij ter jih nekaj že tudi objavil v raznih listih in revijah. Med taka poglavja je tre= ba šteti tudi "Koroške Slovence", čeprav bodo morali sami zase pred= stavi j ati precej zaključeno celoto, da bo našim rojakom ob Dravi nji= gova preteklost razumljiva. To je imel g.Erjavec v mislih,ko se je lo til tega dela. Ker še ni o kaki politični zgodovini Slovencev v sred= njem veku mogoče govoriti (razen za 8.in 9.stoletje),je nastal prav = kar izdani zvezek zgolj zato, da bodo imeli koroški rojaki v rokah celotno zgodovino. Tako je to le nekak pregled in nič več, saj se bo' pisec dejansko lotil koroških Slovencev šele z reformacijo odnosno Še le z 18.stoletjem. Tedaj pa utegnemo zvedeti marsikaj novega,kar do = slej sploh še ni bilo raziskano ali pa objavljeno.
Hvalevredno je prizadevanje avtorja kot tudi založnice,Mohorjeve družbe v Celovcu, da posreduje koroškim Slovencem v knjižni obliki njihovo zgodovino. Na ta način je dana možnost,da se našim koroškim bratom vzbudi samozavest,ki jim v prvi vrsti manjka. Čeprav je to ne= redko lastnost itak vsake narodne manjšine, postaja to pri koroških Slovencih že dejansko Ahilova peta.
PISMA UREDNIKU
Slovenski otrok v tujini: G.urednik! Nekaj misli k Vaši anketi: K0li= Kor bolj otroci rastejo, toliko bolj je pereče vprašanje otrokove go= vorice v tujini. Dolžnost staršev je, da malčka že od malega učijo materino in očetovo govorico,zlasti če sta oba različne narodnosti. V tem primeru je namreč za otroka najtežje. To je v mojem primeru,ko mi je žena Nemka. Najina petletna hčerkica razume tako slovenščino kot o eetov jezik kakor nemščino kot materin jezika od otrok pa naravno po= bere avstralščino. Dobro pa razlikuje vse tri jezike ter točno preve= de iz enega v drugega odnosno v tretji jezik. Pri zakoncih mešane na= rodnosti se morata oba zanimati za jezik svojega sodruga,kar velja po sebej za mater,na katero je otrok bolj navezan kot na očeta. S hčerko govorim samo slovenski, v kolikor pa ne razume, ji prestavim v nemšči no; tako se mimogrede nauči obeh jezikov. Naravno se pa mati oziroma žena istotako zanima za slovenski jezik. Seveda pa otrok v enem stav= ku meša vse tri jezike.Toda pri govoru v domači hiši trdno vztrajava z ženo pri enem in drugem jeziku. Otrok bo kasneje to mešanico sam od sebe^odstranil. Izbiti pa je treba otroku trmo, da bi rabil doma an = glešČino odnosno jezik zemlje,v kateri živi. Kasneje se bo pokazalo, koliko bo vredno,ko bodo otroci izseljencev govorili več jezikov. Na pomoč bi.pa morale prsikočiti organizacije z izdajo primernih knjig in slovnic,kaj ti domača govorica je le do neke mere pokvarjena.Že se= daj moramo misliti na vse to, da nas ne bodo bodoči rodovi preklinja= li, češ da smo zanemarili jezikaočetov in mater, ki je prav tako lep in zveneč kot jezik kakega velikega naroda.	j.p.
"Kralj in londonske vlade": G.urednik! G.V.P. se v svoji kritiki mo=s jega olanka (KT 174) zelo moti. Vse vlade na svetu na zunaj vedno predstavljajo in bodo predstavljale svoje države(narode) in za njiho va dejanja vedno odgovarjajo njihove države( narodi),ne pa Slani teh vlad osebno. To je staro pravilo,pa naj bo to g.V.P.ali meni prav aH ne. Italijo je pognal v zadnjo vojno samo Mussolini osebno,a raSun za to je morala plaSati Italija (izgubila je vse kolonije). In gene= ral de Gaulle je 1.1940. čisto osebno proglasil nadaljnji francoski odpor, a nagrade za to ni dobil on, temveč Francija. Celo pri zaseb= nih ustanovah je tako. Ako falira banka, plačajo izgubo vsi delničar ji in večkrat celo nedolžni vlagatelji, ne pa člani upravnega odbora sami* Tudi dr.Krek ni zastopal v londonski vladi svoje osebice (e= nako seveda ne dr.Krnjevid in noben drug), temveč najmanj svojo stra nko in preko nje ves narod. Lahko je pač protestirati proti upraviče nosti takega zastopanja, toda na stvari sami to vendarle ničesar ne spremeni. To so na zunaj vedno le "notranja vprašanja", ki zunanjega sveta ne zanimajo. In končno: kdaj smo pa Slovenci sploh povedali,da zastopa dr.Krek v^londosnki vladi ( ali poprej v beograjski) le sebe in ne Slovencev? Še celo sedaj, po vseh njegovih polomijah,so ga iz= volili za predsednika "Slovenskega narodnega odbora" in predsednika "Slovenske ljudske stranke". Zato v teh svojstvih potem na zunaj se= veda čisto legitimno zastopa Narodni odbor in SLS, pa naj se midva z g.V.P. s tem strinjava ali ne.	p.B.
Gos£odarske_vesti_iz_Jugoslavi^e
Združene države Amerike so podarile Jugoslaviji 20 milijonov do =» . larjev za dograditev nove avtoceste Zagreb-Ljubljana. CPsta ie stra* teškega značaja.
Po osemletni gradnji sta v začetku novembra pričeli delovati hi = droelektrarni Vrla 1 in 2.To sta dve izmed štirih planiranih elektrarn vlasinskega vodnega sistema v Srbiji.
Predvidoma bo koncem decembra stekel prvi agregat največje sloven ske elekrarne v Vuhredu.öe bo dovolj sredstev na razpolago,- razpisa no je bilo posojilo, - naj bi bil dograjen prihodnje poletje drugi agregat.
Kljub tem vestem pa ostaja še vedno odprto vprašanje daljnovodaiz Zagreba v osrčje Bosne.Sele potem bi bili Slovenija in Hrvatska de =	-
jansko preskrbljeni z elektriko tudi v zimskih mesecih,ko je vodostaj nizek. Pretekli mesec so n.pr. v Bosni imeli preveč elektrike,ni pa bilo potrošnika,da bi jo rabil, - ker ni bilo daljnovoda. Zato ni mo gel redno delovati tretji agregat jablaniške hidrocentrale,dočim ni deloval drugi agregat v Zvorniku na Drini,prvi pa le delno. Med tem so pa v Sloveniji delno ustavili proizvodnjo v tovarni glinice in a = luminija v Strnišču,ugasnili so plavž v Štorah in karbidne peči v Ru= šah.Prizadeti sta bili tudi železarni na Jesenicah in v Ravnah ter Li tostroj in številne manjše tovarne.
Dve angleški tvrdki bosta poslali v Jugoslavijo poljedelske stro = j e,med katerimi bo skoro 4000 traktorjev.Dnij e je bil dosežen spora = zum,da bodo odslej lahko jugoslovanske tovarne same izdelovale Fergu= son traktorje in kombajne,za katere bo angleški Perkins dobavil Diesel motorje v vrednosti enega milijona funtov.
V Maglaju v Bosni je pričela delovati tovarna močnega ovojnega pa= ■ pirja( natronski papir),ki ga potrebujejo za cementne vreče. Z dogradit vijo te bosanske papirnice in pred nekaj tedni tovarne za rotacijski papir v Vidmu pri Krškem, se bo papirna proizvodnja povečala od 60.000 ton letno na 100.000 ton. To bi zdaj zadostovalo za jugoslovanske po= trebe.Ker bosta tovarni zmogli kasneje več,bo možen izvoz. Toda karto na pa Jugoslaviji še vedno primanjkuje.
Po vesteh iz Trsta gradijo Öehi neke objekte za vojno industrijo v Bosni. Jugoslavija je dalje tudi dobila od Sovjetske zveze dovoljenje za izdelovanje MIG jet letal.	(gs)
POVRATEK S CIPRA
Ko sem zgovornemu angleškemu brivcu povedal, da aem se pravkar vrnil s Cipra, mi je od presenečenja skoraj odstrigel uho. Skoraj ni Še nikoli zajca ujel, je rekel moj stari oče. Še vedno imam celo uho, a tudi na Cipru ni tako strašno, kot si je predstavljal zvedani fri = zer. Vidim, da po časopisnih vesteh res lahko misliš, da je ves otok v plamenih in da se zatirano ljudstvo dviga proti tujemu okupatorju . V resnici pa mirno življenje še teče svojo pot. Če živiš na Cipru,b6= reš sem in tja o strelih, ali bombah ali demonstracijah v lokalnem Ča= sopisu z radovednostjo. Ciprčani razpravljajo o dogodkih in poslušajo 'grški radio, sedeč pred kavarnami. Mladi angleški fantje-vojaki, v svojem prostem času ližejo sladoled v istih kavarnah in bi seveda ra= je poslušali glasbo. A nihče se ne zmedi za navado domačinov, da pod "sovražno okupacijo" poslušajo radio Atene, ki vpije na ves glas.
Kljub obilnemu govorjenju po svetu in kljub visokim besedam in donečim frazam teče življenje svojo pot. Obiranje rožičev se je konča lo. Zdaj na oslih in tovornih avtomobilih tovorijo vreče smrdljivih rožičev v pristanišča, da v skladiščih, ki jih vohaš že od daleč,poča kajo ladij za izvoz. Kmetje, zdaj na svojih osličih jahajo v olivne ga je. Z dolgimi prekljami klestijo olive, ki jih nato pobirajo ženske in otroci čepeč pod drevesi. Olive s fižolom so menda njihova, glavna hrana*	„
Ko sem se pred tednom vračal z otoka, sem med darili za svoje pii jateljice nosil steklenico ciprskega žganja in lončen vrček,star vec kot 3000 let. Kmetje pri oranju z voli ali traktorji cesto nalete na ostanke starih civilizacij,ki so na otoku pustile številne sledove. V muzeju v Nicosiji - „ali Lefkosiji,kot ji pravijo Grki - vidiš'izkopai nine. iz kremenčevega orodja, lončenih posod in smešnih lončenih kip = cev iz bronaste dobe do kipov z ravnimi grškimi nosovi in ostankov rimskih časov. Na Cipru se je baje rodila grška boginja Afrodita iz morske pene v ljubkem zalim. Danes se tam kopljejo izletniki in pole žavajo na pesku v vročem soncu - morda s tihim upanjem, da se bo vsaj kakšna hčerka boginje lepote dvignila iz morske pene.
Zaradi bogate zgodovine otoka in sedanjega malo pomembnega polo= žaja Grki radi zabrusijo Angležem, da so bili na Cipru že civilizire= hi, ko so v Angliji še plezali po drevesih. Današnji prebivalci C^pra •sicer ne žive na drevesih, a poleti često vidiš postelje pod drevesi sredi polja, ker je v vročini pač prijetneje spati no prostem. Hiše , v katerih ljudje žive, so večinoma kamenite. Mnoge izgledaflo kot ruše
vine, kakšnih je na otoku..mnogo zelo dobro ohranjenih. Mislil sem, do
je veter tem hišam streho odnesel, predno sem opazil,da imajo ravne strehe, napravljene iz^blata in morske trave. Nekaj turških vasi ob glavni cesti iz Nicosij.e proti severu je sezidanih iz opeke, ki jo menda delajo iz blata,pomešanega z rezano slamo in posušenega na son= cu. Po vsakem deževju sem pričakoval, da se bodo hiše sesedle na kup, iz katerega bodo kobacali nesrečni prebivalci. T0da hiše se krepko zoperstavljajo naravi in ljudje so v njih prav zadovoljni, čeprav ko = koši in osel stanujejo pod isto streho.
Po pustih pobočjih, ki ozelene le spomladi, pasejo slikoviti pa= stirji črede ovac. Čudiš se, od česa ovce žive. Ovčji sir, ki ga de = lajo, je prav dober; a kadar je na mizi, vedno sumiš soseda,da si že dolgo ni umil nog. Na.ta sir in^druge prigrizke na majhnih krožnikih, ki jih prinesejo na mizo v domačih gostilnah, se prav dobro pije. Še taka žolna bi .bila zadovoljna z dobrin vinom, ki je v starih časih ga silo žejo in jasnilo čelo križarjem in drugim gospodarjem otoka. G0 = spodarji sose Menjavali, a zanimivo je, da otok ni nikdar pripadal Grčiji. Križarjem so sledili Benečani in tem Turki, ki so otok osvoji li s krvjo in vladali še pozno v 19.stoletju,ko je pripadel Angliji. Sedanje turško prebivalstvo se je priselilo na otok v tistih časih. Grki, ki predstavljajo kake tri četrtine prebivalstva, so se priseli=
f
f
li dokaj preje. Med Angleži na otoku je mnogo upokojencev, ker mirno in udobno življenje prija njihovi starosti, a toplo podnebje njihovemu revmatizmu.	-•
Sadovi angleške uprave se vidijo vsaj v tem, da avtomobili vozi= jo po levi po asfaltiranih cestah, ki preprezajo otok, na katerem imaš lahko sijajne počitnice. Počitniško razpoloženje Angležev in vzhodna površnost se odražata v upravi otoka. Le višji uradniki so Angleži;med ostalimi j^morda večji odstotek Turkov, kot bi jim pripadalo po razmer ju prebivalstva. Nič čudnega ni, da so Turki kot manjšina vedno podpi= rali oblast, ki jim zagotavlja svobodo in enakopravnost. Enako ni'nič čudnega, da se Grki protivijo oblasti* kjer nimajo glavne besede. Poli tično se niso mogli izživljati na drug način, kot da so se zavzemali za Enosis - priključitev Cipra Grčiji. Zadevali so ob zastarelo kolo = nialno miselnost tamkajšnjih Angležev, kajti kolonije so menda zadnje zatočišče ljudi z miselnostjo, ki bi v demokratični Angliji ne imela obstanka.
Stvar je v zadnjem času ušla v roke skrajnežem, pri katerih ču = stva ali. posebni interesi popolnoma zatemne razumne razloge« G^ška pravoslavna cerkev Ima takorekoč politični monopol na otoku, kar izvi= ra še iz tistih davnih časov, ko so haračili Turki. Örnobradi nadškpf Makarios v svojih strastnih pridigah rohni proti Angležem. Enako malo razumskih razlogov za svoje cilje navede katerikoli Grk, s katerim sem govoril. Enosis in samo enosis je njihovo geslo in z njim se začne in konča vsa njihova politična teorija. Včasih slišiš poredne pripombe,da Grki zato nočejo ustave in z njo samouprave, ker bi se ljudem priljubi la samostojnost in nato ne bi hoteli zveze z Grčijo.
Srednješolci, ki razgrajajo ob demonstracijah, kajpak mislijo mno go manj in se zadovolje s predloženimi gesli. Na vasi je ,cerkev najime nitnejša zgradba in tudi politični voditelj. Delavcev ni mnogo; in = dustrijo predstavljajo rudniki bakra in azbesta ter izvoz vin. Trgovci in trgovčiči in kavarnarji in lastniki velikih in malih hotelov, ki vsi žive od tujcev, pa s skrbjo opazujejo, kako se jim krčijo dohodki, ker se letoviščarji pač izogibljejo otoku, kjer bi namesto miru in po= maranč lahko doživeli demonstracije in bombe. V skrbeh se praskajo po glavi, a reči se ne upajo nič, da jih ne bi zanesenjaki obtožili, da so slabi domoljubi. Ti, ki pravijo, da so dobri domoljubi, se ne u = kvarjajo z gospodarsko bodočnostjo otoka. 0 tem, kaj bo, če odide an= gleška vojska in če ne pridejo angleški turisti, si mladina in Cerkev ne belita glave.	-0-
Slovenska pesem iz Londona
Slovenski oktet iz Ljubljane je sredi oktobra nastopil na Lahkem programu britanskega Radia s tremi pesmimi,ki so bile vse lepo poda = ne.Na sporedu je bilo Prelovčevih "Sedem rož",nato je sledil Mokranj= čev "I.Rukovet",za zaključek smo pa Čuli Oskar Devovo "Splavarsko".
Med glasbenim svetom je vzbudil zanimanje štiridesetletni Stjepan Šulek,rodom Hrvat,čigar 2.simfonijo je 19.oktobra igral manches terski Halle orkester,ki ga moremo šteti med najboljše ustanove te vrste v Angliji. Simfonija je bila tu izvajana prvič. Glasbeniki kritiki sma= trajo Šulekg kot "resničnega skladatelja",ki ga je moč primerjati Pro kofjevu in Šoštakovidu,ver jetno bolj kot pa kateregakoli skladatelja
CVETKA IZ DOMAČEGA LOGA
"Počim poročajo časniki, da so se ustaši pridružili Peronu in ga pod pirali s Paveličem vred, so sloven ski izseljenci vedno simpatizirali z revolucionarji, saj smo vedno bi li zoper diktature..."
(Dopis iz Argentine v "Katoliškem glasu", 2o.oktobra 1955.)
iz komunističnih dežel, čijih dela do doslej predvajali v Angliji.R
Prejeli smo
Ivan Korošec: "Čas pod streli". Izdala in založila "Svobodna Slo venija",Buenos Aires, 1955.
Naročnina za KLIC TRIGLAVA: 24/ -za celo leto, za četrtletje pa 6/-