.Gorlca' izhaja vsaki torek in ioboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pinma se ne sprejemajo, enako se ne uv»žujejo pisma brez podpisa. BoKopiHi dopisov se ue »račajo. GORICA TELEFON št. 201. .liorlra* stane na leto 10 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 250. (Jpravničtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni' uiica Vetturini it. 9. /a oglaHf se plačuje od čveterostolpm- petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoNamezne fttevilkt» stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonških traiikah. St. 12. V Gorici, v soboto dne 10. februvarja 1912. Leto XIII. flvsfrijski Furlani in njih sedanja voditelja Faidutti in ßugatto IV. 15. XI. 1911 sniesi »Fco« libcralnc Kalijane, češ, da lie bo iiuel iiobcn itali- janski liberalee ne mod, ne pominia. da l)i zapodil slovenske trgovce, slovenskc uradiiike in slovenske delavce. 5. avgusta 1909 trdi »Fco«, da bi bilo največjc narodno ponižanje Italija- nov (»la piu grande umiiiazione nazio- nale«), ko bi goriška občina prevzela slovenske Ijudske sole v Oorici. 15. inaja 1910 očita »Fco« deželne- niu glavarju Pajerju narodno izdajstvo, ker je doloeil za svojega namestnik-i najstarejšega dezeluega odbornika pro- fesorja Berbuča. Pravi, da je Pajer s tern dokazal, da zarnore tudi Slovenec deželo vladati; boji se, da dä ta prece- dens vladi povod, da bo inicnovala niorda že v bližnji bodoenosti Slovenca deželnim glavarjem. 24. maja 1910 piha: »Italijanski li- bcralni poslanci so v deželnem zboru dovolili podporo 5000 K »Slovenskemti sirotiščti« in 5000 K »Šolskemu donui", nueinii zavodu, ki je sprcjel pod svojo streho slovensko učiteljišče.« 15. febr. 1909 hujska: »Italijanski liheralui poslanci so postali uajpohlev- nejse ovčice pod šibo vsemogočuegn slavizma. Oni niinajo niti toliko pogu- nia, da bi zalitcvali v deželnem zboru italijanski pr*evod slovenskili govorov: s tem kažejo javno svoje prepricanje, da je slovcnšeina oiicielen jezik cele dežele. Železna roka dr. (iregorčiča jilt drži na uzdi, in oni, krotke ovčice, ližejo roko, ki iili tepe.« Zadnje Ijudsko štetje je izka/.alo v Ciorici 9.S19 Sloveneev; »Fco« pa trdi 25. jan. 1910, da je v (iorici jako malo Slovencev, ee se odštejejo slovenske dekle, ki služijo v družiuali goriških ita- lijanisimov . 1. febr. 1911 javka »Fco«: »Ko bi bili italijanski libcralei /.e pred leti poi- talijančili vse Slovence, ki so se prisc- Ijevali v Oorieo, bi danes Ooriea ne stela toliko tisoe Slovencev in tudi ne toliko slovenskih trgovin in slovensküi trgovcev.« 20. maja 1910 pise »II Popolo«: »Ta- kozvani liberalni Italijani so prodali Slo- venceni iz gole dobičkarije pol Oorice. Ooriški liberalni trgovci rabijo več slovenski nego italijanski jezik in delaio tudi reklamo v siovenskem jeziku.« Pri goriskeni elektrienem tramvaiu je vse italijansko: napisi, tiskovine. slu- žbeni jezik. A to se ue zadostnie našim Ijubezniviin prijateljem. Njih glasilo »Fco<> pozivlje 25. februarja 1911 ravnatelja goriškega tranivaja g. Bon- figliettija, naj jenilje v službo Italijane Mi naj ne liodi iskat tramvaiske iislužbence v Pevmo. Predvčerajšnjim sc je spravila »Fco<> nad ueiteljico na čipkarski šoli v Červi- njaiui. Pravi, da je ta ueiteljiea Sloven- ka in da piše »Červinjano« namesto »Cervignano«. Za to dela odgovornega dezelnc.ua glavarja dr. Pajcrja, katcrc- mu oeiia tudi to, da protežira pri fur- lanski zeleznici bolj Sloveuce kakor pre- ganjane Furlane. Da je to le nesraintia hujskarija.je ob sebi uuievno. Vse dežele imajo svoj deželni šol ski zalog, le Ooriško ga še niina. Nasi po- slanci so pred leti z dolgotrajuo obstrn- küjo vsaj toliko dosegli, da podpira de- zela okraine solske svete, ki niorajo sa- mi skrbeti za učiteljske place, vsako le- to z 25(1.1)1)1! K. \O podporo okrajnini šolskim svl- ton; inieniije >»Klo" izdajstvo nasjiroti h'urlaniji in posebno nasproli < j<>riei. C'dgovorne^a pa dela za to "izdajstvo" dr. Pajerja in pise 2. sept. 1909: »Ko je bil imenovan dr. Pajer dezelnim gla- variem, je obiskal vse slovenske po- slance in iim je zagotavljal, da on ni na- sproten Slovenceni. In res je dovoli! deželni zbor pod Paierje\riin predsed- stvoni okrajnini šolskim svetoin letno podporo 250.000 kron, med tem ko ie hotel dovoliti prejšnji dezelni ^lavar grof Coroniiii le 120.000 kron.u »II F'oi^olo" sunta IS. febr. 191 ii: »Italijanski liberalci so se prodajali / (iušo in telesom dr. Gregorčiču in Slo- vencem v neizmerno škodo cele Furla- nije. Liberalci so sramotno prodali svojo narodnost.'f i'Kcorc očita 20. oktobra 190s hjS- neinu posestniku lllicheriu narodno iz- dajstvo, ker je prodal svojo hiso na Kornu nekeinu Slovencu. )'Eeo« piše .^o. marca 1910: »Ita- lijanski liberalci so votirali 2non K za slovensko društvo ^>Svoj Ooni". da bo zidalo delavske hiše v (iorici. Edini na« poslanec Piccinini je glasoval v odseku proti tej podpori. Torej italijanski libe- r::!ji podpirajo slovensko društvo, da zida delavske hiše \- (lories. To ie strasno.ee Pri neki drugi priliki je ime- lunala »üeo« to podporo - zločin! Deželni odbor je bil podelii nekate- rim slovenskim pogorelcem niajhno podporo. ^Eeo« se je zaradi tega make jezila in je v svoji jezici S. jan. 1910 ble- knila: -\se ti>te. katerim zgori hi.ša, i rjpozarjamo, da plača dezelni odbor skodo pozariiv. Tudi včeraj ie dezelni zbor sauiral 000 K, ki jih je dal dezelni odbor pogorrlceiiia Ivanu I »rašček in Antonu \idic. Odslej bo moral člove- koliubni dezelni odbor z vsemi pogorel- ci tako postopati.'c (ioriški magistrat je hotel prepu- stiti slo\enskim obeinam na \ ipavskem nekoliko vode iz hubeljskega vodovoda. "hcO"- je bila radi tega vsa iz sebe! 22. jiüia 1909 je očitala goriškini liberal- Ltm. da so izdali Oorico. ker m) pre|iu- stili drago vodo brezplačno največjemu narodnemu nasprotniku. Naš kruh jim disi. a nas ne maraio laski "demokristjani". Njih glasilo -f:co" je Is. nov. 1911 najprei pozivalo Italija- ne. naj se učijo slovenskega jezika. da pride.io kot uradniki do kruha. Svoj po- ziv pa je zakljueila z besedaini: ¦•Iniamo nesrečo (e un fatalitiVO, da smo \- do- tiki z narodoin. kojega literatura ie skoro še le v povojih (»quasi banibina«). in ne z narodom. ki ie nam enak.'< Koliko je vredna ta laška baharija, je povedala sama »Eco'f, ki je 27. febr. 1910 tožila, da je v Furlaniji 33'- anal- fabetov. Odkar so položili poslanci Faidut- tijevega kluba svoje deželnozborske mandate, sta postala »Eco« in »II Popo- \u« še strupenejša. 11. jan. 1912 hujska »Eco«: »Itali- janski liberalci so prodali Kranjcem s\ojo narodno cast (»dignitä naziona- !e«): liapravili so ^usteršiča za prokon- zula v Furlaniji. Slovenci slavijo svojo ztnago in imajo dobieek v narodnem oziru, četudi je njih načelo na izgubi...« «\'"sak sklep takega dcželnega zbora bo Neanderfalska rasa. Koncem leta 1899 je našel zagreb- ški profesor, ugleden ueenjak Oorjano- vie-Kramberger v Krapini »celo gnezdo praljudi«, in sicer 25 in nad potokom Krapina, \r diluvijaliiem pesku. Potok je ?^otovo tekel nekdaj višje. Dobil je elo- veske zobe, celjusti. teineniee, zatilnicc in kanienito orodje \- družbi z Rhinoce- ros tichorrhinus. Bos priinigenius, Ur- sus spelaens itd. Vsch odloinkov je bi!o nad 1000. Zobov so uašteli SO in sicer id Ijudi raznih starosti, 50 odlomkov je Jlovcskih lobanj, med druginii tudi kose /. znanimi svaljki nad oemi, kakor pri, Neandertalovcu. Leta 1905 so kraj se enkrat preiska- 'i in nasli še več stvari, okrog 200 delov eloveskih skeletov, ki so bili lepše ohra- 'ijeni kakor prejsnji. Zanimivo je, da so bile nekterc eloveške cevaste kosti pre- ^cpljene po dolgič, nektere so bile tudi ožgane. (llava ni bila nobena eela, toda cno se je lahko opazilo, da so bili oni svaljki nad oemi vcliki, vendar \r sredini votli. Torej bistveno razlieni od onih pri opieali, ki so kompaktni. Zatilniea je bi- la moeno izboeena. Med druginii so na- sli tudi 9 dobro ohranjenih spodnjili ee- liusti, ena je imela še mlečnjake, bila je torej čeljust sestletncga otroka. Zopot druga je imela moeno obrabljene zobe in jc bila nekdaj lastniua precej starega üloveka. Nekaj znainenitega na vsch ee- Ijustih je to, da jim manjka takozvani o- bradek (Kinnstachel). Zaradi tega so morala biti usta onih Ijudi nckako žival- ska, oni obradck namrce ublaži izraz o- braza in naredi. d.-i so nEdinost« toži, da smo na nje »mir- na, stvarna, na neoporečnadejstvaoprta izvajanja« v članku »Bilanca Goriške« odgovorili s psovko. »Mirna izvajanja<- — o da! Prisüjena mirnost, ali prav za prav priliznjeni, hinavski slog, to je »E- dinosti« staro orožje, v katerem išče svojo zmago. Nastopijo pa tudi časi, 'co »Edinost« izgubi zaupanje v to orožje, in takrat postane robata in se zateka k prav sočnatim psovkam. To smo videli vselej o volitvenem boju, ko je bila v strahu za zmago svojega šefa. Torei »Edinost«, le lepo jezik za zobe in ne o- čitaj drugim. kar sama delaš! Da pa ne poreče, da pavšalno sumničimo, navede- mo mimogrede le dva konkretna sluča- ja. Ali je pozabila, da je psovala dr. Qre- gorčiča za narodno izdajico, t. j. onega Oregorčiča, o katerem je prav te dni pi- sala, da uživa med ljudstvom posebno popularnost zarad svoje narodne rado- darnosti? Ali ne ve več »Edinost«, da ie psovala naše poslance z imenom Faka- nape, kar je ona sama indirektno pri- znala za grdo obrekovanje, ker je še ve- dno dolžna dokaza? Slika najodurnej- šega carlatanstva je torej vse svetohlin- sko moralizovanje, katero je »Fdinost" natvezila na pretvezo, da smo imenova- li njeno »Bilanco Ooriške« poiitično lo~ povščino. »Edinost« napiše lahko sto in sto bilanc o našem goriškem političnen položaju in ga naslika lahko še z mnogo temnejšimi barvami, mi ji ne bodemo u- govarjali, ker se zavedamo in britko ob- čutirno vso naš.o podrejenost laški pre- potenci, kar smo vselej priznavali z od- krito besedo; ali nikdar ne bodemo mol- čali in trpeli, da bi kdo zvračal odkrito ali prikrito, pa vsakomu prozorno, na nas in le na nas vso krivdo, katera na najmanj zadene. Razpora med goriškim slovenstvom nismo uprizorili mi, bil nam ie usiljen. Naša delegacija je pose- nore edino pomagati Slovencem, do- kler so v manjsiui. je bilo preprečeno in! slov. liberalne strani. Ko so bili pred tremi leti naši slovenski nasprotniki v veeini in med njiiui dr. (iregorin pravni konzuleut. se ni on nie brigal ne za na- rodno poinirjenje. ne za skupno delova- nje vseh slovenskih poslaucev, ne z;-. slov. abstinenco. ne za prisiljenje laške večine, da bi nekoliko bolj rešpektirala ravnopravnost obeli deželuih jezikov, ampak iskal in tuhtal je le to. kako bi le bolje pritisnil ob zid našo slov. nianjši- no. Le to je bilo njegov »narodni vzor«. »Edinost« zdaj kriei in vpije in se zgra- ža in skandalizuje, kako da more slo- venska stranka sodelovati z Lain proti dnigi slovenski stranki, a takrat so Ore- gorinovei sklenili z Lalii pravcato pisa- no zvezo zoper našo slovensko inanjši- lio, in takrat ni »Edinost« uič vpila, nič kričala, nic se zgražala, nič se škandali- zovala. In ko so zopet prišu naši v veči- no, so pač bili za eno skušr.jo bogatcjši in painetnejši, preostala jitn ni drugv. pot kot ona, katero so jim pokazali v prejsuji dobi slovenski nasprotniki. Tern zaupati niso več mogli, na nje se zano- šati, ni bilo več mogoee; skušati so to- rej morali, brez njih doseči za slov. ljud- stvo, kolikor tnogoce — vsaj na gospo- darskeni polju. In zdaj stojijo naši po- slanci tarn, kamor so je Oregorinovci potisnili. K temu je »Edinost« lep del pripomogla, in zdaj zavija oči in imenuje to narodni zločin!!! Zdravi logiki bi pač najbolje ustregla, da bi skesano vzdili- nila: Če je bilo nam prav in dovoljeno, zakaj bi ne smelo biti njim?! Kakor'smo sejali, tako zdaj žanjemo. 2a! nam je, da se bo »Edinost« še nadalje hudovala, ali reči ji moramo, da je razen »goriške bilance« se mnogo dejstev, v nje »goriški politiki«, ki spa- dajo v isto kategorijo. Naštevali jih tic bodemo vseh, saj jih »Edinost« sama dobro pozna, ali konstatirati pa mon«- mo, da je bil že inotiv »goriške politike« »politična lopovščina«. Pribito stoji, da je ustvarila »goriška politika« dejstvo, ki stoji v slovenski politiki osamljeno, da namreč politično vodstvo stranke ene dežele seže dejanski v politična de- janja druge dežele, odobruje, da se po- stavlja clan tega vodstva za volitvenc- ga kandidata ter dovoljuje, da se stran- kino glasilo peha za volitveni uspeh te- ga kandidata z istim ognjem in v istem obsegu kot za svoje kandidate v lastni deželi. Sadovi, katere nam rodi »Edino- stina« »goriška politika«, pričajo, da je bila njena svrha nemoralna, ker ni ime- la služiti blaginji ljudstva in dežele am- pak koristim ene klike ali pa slavohlep- nosti ene osebe. Taka politična dejanja pa imenuje vsak poštenjak politično lo- povščino. Tak je bil načrt »goriške politike«, in temu načrtu so sledila enakomerna dejanja. Le poglejmo prvi dejanski ko- rak v volitveni boj naše dežele! Javno- sti se je ta korak opisoval kot pričetek rešilne akcije v dosego gospodarskega napredka in narodnega miru na Gori- škem, dejanja so pa bik* taka, da so rho- rala roditi v dežeii še veče zmešnjave, poostriti narodne boje ter le še bolj o- nemogočiti delazmožnost na polju go- spodarskega in kulturrif ga napredka. Ne bilo bi nam težko, podpreti tc trditve s konkretnimi vzgledi; saj so le- ti našemu čitateljstvu itak že večinoma znani. Izjaviti pa moramo, da smatra- mo vsako tako dejansko poseganje vod- stva politične stranke ene dežele v poii- tiko druge dežele, poseganje, ki stoji v slovenski politični zgodovini brez pri- mere, poseganje, ki je bilo — kakor zdnj kažejo neovržno žalostni uspehi — brez vsake moraine podlage.... za nepošteno politiko, za poiitično lopovščino. Naše dežele in vodne cesfe. Pod vodstvom državnozborskih poslancev barona Fuchsa in Poberniga je imel v petek na Dunaju komite za se udeiežili državnozborski poslanci Markhl, Pantz, Hagcuhofer, Fink, ^u- steršič, Korosec, Zaunegger in dežclna odbornika Mayer in Beyer. Pri teni jc dr. Šusteršič sprožil mt- sel. naj bi se k tej akeiji pritegnile tudi Dalmacija, Istra in Goriška, kar bo vso akcijo gotovo ojačilo, če se tudi zastop- niki teh dežel za to zavzaniejo. Obenem želi. naj bi zastopniki podonavskih, aip- skih in južnili dežel v tem vprašanjn 'so- lidarno postopali. V nadaljni razpravi so se zediiiili uavzoči zastopniki v teh-le točkah in zahtevah: Vlada naj ustanovi priineren fond, ki se bo v to uporabljal, da se čim pre- je izvrše vodne regulacije in dela ena- ke vrste. Fond naj bi skrbel tudi za vzdrževanje teh naprav in naj bi se sa- mo za juzne dežele uporabljal. Ne glede na ta posebni fond imajo južne dešele neprikrajšane pravice do podpor iz ice obstoječega državnega vodnogospodar- skega fonda. Proti nameri vlade, da se severnim deželam na korist zviša melio- racijski fond za 4 milijone kron, se vloži protest. Razven ustanovitve fonda za gradnjo in vzdrževanje vodnih naprav se smatra za potrebno, da se ustanovi še fond za napravo vodovodov, kanali- zaeij in drugih podobnih naprav. Za hitro odpomoč proti elementarnim nez- godam naj se ustanove v teh deželah deželni pomožni fondi, katerinr naj delo- ma odkaže vlada podporo iz državnega kredita »melioracije«, deloma naj se de- zele s tem obremene. Vsi navzoči zastopniki so se izrekii z ozirom na ta program popolnoma so- lidarne nasproti vladi. Zasneženi Staler. Vsi neinški listi zavračajo krivdo radi odgoditve dež. zbora štajerskega na slovensko klerikalno stranko, češ da je ta ustopila v deželni zbor že z name- nom obstrujirati in z nevsprejemljivi- mi zahtevami. Kaj pa da! Dr. Korošec in njegov klub je dovolj koncilijantnega značaja, ker uvidi bedo in revo svojega ljud- stva; le nemška brezbrižnost hoče si po navodilu: Drang nach Osten pridobiti korak za korakom tla na že itak izože- nem okrožju slovenskem. Česa pač Nemci nemajo v Avstriji? Posest njihova sega čez mejo držav- ljanske postave § 19 ustanovnih zako- nov, in trditev, da so le oni »das staats- erhaltende Element« se v najvišjih kro- gih še vedno žalibog priznava na škodo Slovanov. Toda prorokujmo — danda- nes je vsakovrstnih vrednih in nevred- nili prerokov — pr>dejo časi, žalostni časi, ko bo Avstrija siljena odtrgati se nemški zvezi, ločilo se bo seme od se- mena, in Avstrija bode morala na ža- lost trkati se ne prsa: sami smo si jamo kopali, in po svoji krivdi padli vanjo. Tedaj bode prepozno nasianjati se edino na slovanski element; zakaj ta bo več kot apatičen do svojih — zatiralcev. Na svojo lastno korist deluje Avstrija, ako vzdržuje in podpira slovansko pro- titežje na severu — proti nemškemu, in na jugu — proti italijanskemu navalu. Kaj se pa godi? Kam plovemo? Nemci se maste ob državnih jaslih, — Italija- ni pa so vsaj enkrat priznali očito: in fin dei conti, noi siamo signori, e loro (Slovani) i servi: mi smo gospodje, in oni naši sluge. In taka gesla vzdržuj.' vlada! Bog z nami! /.nal pridobiti dokaj zaveznikov in tako su \- tudi Rusija čisto odtujila Avstriji, pt.sci.no še po znanern sestanku med carj-.m in Eduardoni v Rcvalu. Eduarda vcc ni, njegova »Eiukreisungspolitik« je izgubiki dokaj svojega pomena in Nem- cija se je vkljub vsein njcgovini manev- r')ni vendar povzdignila. Prihod ruskc- ga velikega kneza na Oimaj sicer ni tako Cudo, če pomislimo, da je bila Ru- sija še leta 1903 z nami v prijateljski zvezi. Sprejein Andrcja Vladiiniroviča na Ouiui'u je bil dostojanstven in prisrčen ob • uem in izkazale so se inn vse dvor- nr oHcijelne časti. In istočasno skoro kakor na Dunaju se je vršil tudi v Pe- terljirgii slavnostni banket, na katerem se je pc>vdarjalo stäro prijateljstvo med chenKi državama. V Peterburgu se je banketa v avstrijskem poslaništvu vde- ležil tudi ministerski predsednik, kar ;j(iiovo ni brez pomena. Ker pripisujejo obi* i u ruskega velikega kneza na Du- na;i; veliko politično važnost, je skoro gotova vest, da" obiščekmalu naš pre- stolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdi- nand ruskega carja v Peterburgu in ta- ko vrne obisk. Ce pomislimo, da je bil ravno naš prestolonaslednik pred kratkim v Berlinu na nemškem dvoru in imel z nemškim cesarjem daljši razgovor, bi se iz tega dalo skle- pati na razne politične kombinacije. — »Nowoje Vremja« poroča tudi, da Ae- renthal ostane, kakor je. Ako Aeren- thal detnisjonira, potem je baje vsako spoiazumljenie med Avstrijo in Rusijo otezkocenq. Tudi »Tagespost« ga seve- da ščiti kot navadno. Iz Beljaka ima te dni poročilo, ki trdi, da Italija ni posta- vila niti ene stotnije več v obmejnih krajih kot navadno. Sicer ima 200,000 niož. v Tripolitaniji in ne more na kako mobilizacijo v severnih provincah niti misliti. Sicer se to malo vjema z znani- mi izjavami kršč. socijalnih listov, ki ornenjajo čisto druge stvari onstran naše meje. No, pa upajmo, da se stvari urede, da se države zbližajo in sporazumejo. Sicer vlada pri nas že doma dokaj na- sprotij. Orof Khuen se je mudil te dni na Dunaju, da bi uredil ogerske zavožene razniere. Listi trde, da je bil on do se- daj preveč pasiven in tako mu je opozi- cija zrasla čez glavo. Brambna reforma je sedaj na dnevnem redu, a stvar ne gre izpod rok. Magjari hočejo zase ve- like koncesije, svoj annadni jezik ltd. in »Reichspost« pravi prav dobro, da je sedaj čas, da mi pokažemo Magjarom zobe, kakor so storili oni proti nam gle- dc argentinskega mesa. Zob za zob! — Pričakovati je, da se stranke zbližajo, da se razmere urede, ker bo drugače baje moral tudi Khuen odstopiti. Zbližanja Po veliki politični napetosti, ki je trajala v zadnjein času, je začel pihati nckuüko drug vetcr. Prihod velikega Kneza Andreja Vladimiroviča na Dunaj da vs'-m političnim lis.tom širom Avstn- je in iisdi izven nje dovolj gradiva za raziiii: lJLvanje. Svoj čas je vladal v PoliHčni pregled. Odlikovanje poljedelskega ministra dr. Brafa. Cesar je podelil poljedelskemu mi- nistru dr. Brafu, ki je, kakor znano, naj- znamenitejši nacijonalni ekonom, in pa profesorju kazenskega in mednarodne- ga prava na dunajski univerzi, dr. La- maschu, častno znamenje za zasluge na polju kulture in znanosti. To znamenje je največje odlikovanje na tem polju. Odlikovani justični minister. Cesar je odlikoval justicnega mini- stra Hochenburgerja z redom železne krone T. reda. Gališki deželni zbor. Včeraj so Malorusi zopct uprizorili ,'-\ipno obstrukcijo v gališkem dežel- nem zboru. Poljaki pa so vseeno reše- vali razna vprašanja. Konečno pa je po- stalo delovanje vsled lirupa nemogoče in je moral deželni glavar zaključiti se- jo. Na cesti so bile nato demonstracije. Volitve »ia Bavarskem. Pri vo'itvah, ki so se vrsile v pon- deljek na Bavarskem je dobil centrum od 163 mandatov 87. Naprednjaki so dobili 35 majidatov, socialni demokratje cev 7. Centrum ima vedno še absolutno večino. Predsednikom neniškega državnega zbora jo bil izvoljcn potein, ko se je vršila ožja volitcv ,posl. S p a h n. Srbska ministerska kriza je s tcm rešena, da je kralj zopet imeno- viil odstopivše Milovanovičevo mini- sterstvo v ncspremenjeni sestavi. Laško - turška vojska zc skoro nikogar vcč ne razburja. AM jili dobijo Lulii enkrat več ali manj, to že ne briga nikogar vee. V zadnjem ča- sii so tudi poročila o »zmagah« postala bolj redka in baje niti v Italiji več dosti ne verujejo raznim listoni. Če pomisli- nio, da iniajo Italijani v Afriki okoli 120.(100 niož in so tain že okrogle 4 me- sece, bi bilo pričakovati večjih vspehov kot jili imajo. Sedaj so tam kot prvi te- den. Eclino rnesto Tripolis in nekolikd obrežja iniajo v oblasti, povsod drugod jili odbivajo Arabei in Turki prav krep- ko. Tripolis so Lain utrdili in težko, da bi ga dobili Arabei nazaj. Zato pa bra- nijo toliko bolj vhod v deželo. Jako za- nimiva točka je Oarian, okoli 100 km od Tripolisa. Naselbina je na hribu ka- kih 800 m nad morjem in ena najvaž- nejših točk na poti v Sudan — takore- koč obljubljeno deželo za Italijane. Oa- rian je scdaj cilj vsega laškega strem- ljenja, a pripravljenih iniajo tam.le bli- zo 1.5.000 mož, katerim stoji nasproti 11.000 Arabeev in okoli 3000 Turkov. Pot j.e nevarna, transport zelo.otežko- een. Vsako točko bi si morali Italijani z mečem v roki pridobiti in pustiti na ceJi črti moene posadke. Kakor poročajo po- ročevalu z lica niesta, je v resniei sta- lišče italjanske vojske v Afriki eisto drugačno kot se čita v laških listili, kjer sledi zmaga za zniago. Tudi srenost in bojno razpoloženje zapušča italijanske vojake, nasprotno rase pogum in razv- netost pri domačinih. Darovi. Z a »Š o 1 s k i Dom«: G. Julij S^velliv Šempasu nabral med prijatelji v gostilni g. Humarja 9 K; Ani- hrozij Rusjan, ueiteij v Rutih pri Volčali 1 K. — Domače in razne vesti. Snirtna kosa. V Qorici je umrl poštni poduradnik v p. g. Anton Podgor- n l k. — V 82. letu svoje starosti je umrl v Šturjah bivši župan gosp. Ivan D e f r a n c e s ch/i. Snirtna kosa .V sredo je neizprosna smrt pobrala mlado življenje učiteljice Angele § u s t e r š i č, ki je doživela ko- maj 20 let. Pogreb se je vršil včeraj po- poludne. N.p.vm,! Nov kanonik tržaškega stolnega ka- pitelja. Cesar je imenoval častnega ka- nonika, župnika in dekana na Opčinah monsgr. Ivana S 1 a v e c kanonikorn stolnega kapitelja pri sv. Justu v Trstu. Naslov in značaj dvornega svetnika je podelil cesar deželnemu šolskemu nadzorniku v Trstu Nikolaju R a v a- 1 i e o. t Odlikovanje. — Cesar je podelil g. Ivanu Kramarju, e. kr. eestnemu moj- stru v Volčah, zlati križec za zasluge s krono. Cestitattio. OnemogH član jugoslovanske aka- demije pravi v zadnji »Soči«, da se kle- rikal izem poslužuje znanih sredstev pod krinko resnienosti — zakrivati resnico in zagovarjati ncresuico. Kdo nuj inu to veruje? Saj je sploh znana ž a 1 o s t n a r e s n i c a, da se uprav »profesorji« pri- rodoznanstva iz samega sovraštva do katoliške cerkve izmišljujejo raznili lii- potez o pokolenju človeka iz živali. S tern zapeljujejo mladino na srednjih iw visokili šolah in sleparijo z raznimi po- tvorami tudi drugo občinstvo. Liberalna stranka na Goriškem je luknjasta. Oglašajo se krojaei, ki svetu- jejo, kako bi se jo poflikalo. Pravijo, da je preveč raztrgana. »Soča" z njeniin šefom jo je raztrgala. Sedaj hočejo fli- kati. Bo šlo etžko. Najbrž bo: Flika na fliki, na fliki pa luknja! Ooriška okrajna bolniška blagajna. Kakor je znano spada v delokrog gori- ške okrajne blagajne najprej mesto Oo- rica, poteni sodni okraj goriška okolica, sodni okraj kanalski ter vsi sodni okraji tolrniriskega političnega okraja. Po pra- vilih oinenjene okrajne bolniške blagaj- ne je za pritožbc proti morebitnim kri- vičnini odredbam doloeena kot prva in- štanea goriški municipij. To je sicer ne- kaj neverjetnega, pa vendar je res tako. Že s stališča jezikovne enakoprav- nosti je to — bodi naravnost rečeno — velik Skandal, da so se od strani deželni* politične oblasti potrdila pravila, ki iz- roeajo v jezikovnempogledu vse obrtni- raejo v jezikovneni pogledu vse obrtni- ke in rokodelce samovolji goriškega municipija, ki rešuje vse pritožbe, naj prihajajo od strani slovenskili strank tu- di iz zadnjega gorskega kotiča, kjer ita- lijanščine živa duša ne ume, zgolj le v italijanskem jeziku, tako da ne more ta- ka stranka daleč na okrog dobiti elove- ka, ki bi ji znal raztolmačiti to, kar mu je goriški numicipij odgovoril na njegovo pritožbo; —- pa ne samo to, marveč proti gorostasnemu nesmislu takih pravil govore še drugi jako tehtni razlogi, in sieer v prvi vrsti govori proti temu, da je goriški municipij prva in- štanca za eventuelne pritožbe proti u- krepom goriške okrajne bolniške blagaj- ne, nepoznanje razmervgoreimenovanili krajili od strani goriških niagistratov- cev. .Je torej zadnji čas, da se pride v o- kom tern abnonnalnostim, in sicer na ta način, da se naši slovenski okraji popol- noma locijo od goriške okrajne bolniške blagajne ter se za nje ustanove nove sa- mostojne bolniške blagajne. V Tolminu se že dlje časa dela na to, da se ustanovi v Tolminu posebna o- krajna bolniska blagajna za gorate o- kraje naše dežele. Skrajni čas je, da se začne delati tudi na to, da se tudi za so- dni okraj goriška okolica ustanovi samo stalna okrajna bolniška blagajna. Ceima zc ajdovski sodni okraj svojo samostal- no boiniško blagajno, katera dobro vs- peva, zakaj bi je ne imel tudi sodni o- kraj goriška okolica, v katerem se na- haja gotovo več, in večjih industrijal- nih podjetij in vsled tega tudi več delav- cev nego v ajdovskem sodnem okraju. Goriška okrajna bolniška blagajna pn naj ostane le za Gorico in pa za Furla- nijo, ako so s tem Furlani zadovoljni. Srečen Trst, srečna Istra! — Naše brate v Trstu in Istri je doletela nepriča- kovana sreča. Le pomislite! Na trža- skewi inagistratu in deželnem zboru i- strskem je upeljana do zadnje pičice ravnopravnost našega jezika z laškim. In sJkrbna narodna mamica »Edmostct pretaka zdaj svoje neusahljive solze le še nad »Ubogo Ooriško«! in Družba sv. Mohorja. Udom dru- žbe sv. Mohorja naznanjamo: Cas za vpisovanje se zaključi 5. marca. Kdor se želi vpisati, naj stori to takoj. Nasa želja je da bi stari udje ostali družbi zvesti in šc novi pristopili. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri prvem cer- kovniku stolne cerkve g. Cigonu. Knjige Matice Slovenske so došle. Clani jih lahko vsak dan dobe pri po- verjeniku na Corso Verdi, st. 17.. drugo nadstropje. Vedno slepomišenje si dovoljuje stara »Edinost«. Z vztrajnostjo, ki bi za- služila pametnejšega početja, natika na- se vedno ista plašila in strašila, rnisleč: če že ta sredstva sama ne oplašijo, opla- ši pa njih vedno pogrevanje in premle- vanje. Tako so »Edinostini« čitatelii inenda že do grla siti, čitati vedno in ve- dno isto prezvekovanie razveljavljenjn (jabrščekovega mandata. Te dni ga je utaknila celo ined svoje »lamentacije" o položaju v kranjskem dežel. zboru! Za- kaj ne natoči enkrat svoji publiki čiste- ga vina? Zakaj ji ne razodene. da bi se ona (»Edinost") ne smela prav nič »zgrazati'f, ker so njeni liberalni somi- šljeniki goriški pred nekterimi leti rav- notako razveljavili en naš mandat? Je pač uprav tržaška inorala, da se hoče slikati resnica s prikrivanjem resnice!! Nesrečen konec mladeniča. V petek popoludne okoli 3. ure in pol je prišel na poštni urad na državnem kolodvoru v Oorici nek neznani, okoli 20 let star mladenič ter hotel vzdigniti iz poštne hranilnice svoto 40 K na ime Franc Mu- lej iz Ljubljanc, na katerega ime se ie glasila hranilna knjižica. Pri sebi je imel še par hranilnih knjižic. Službujočemu poštnemu uradniku se je to čudno zdelo, tembolj. ker je opazil na hranilniknjižici. da je nepoklicana roka ponaredila šte- vilke pri poštni hranilnici uložene svote ter naredila veliko večjo svoto. Zato je dal poklicaii redarja. V tern času pa jo je neznani mladenič že pobrisal iz poštne- ga urada in tekel kar so ga mogle nogc nesti preko polia naravnost proti Soči. Redar, ki je videl bežečega mladeniča jo je ucedil za njim. Ko je opazil bežeči mladenič, da mu sledi redar in pa še drugi ljudje je potegnil iz žepa samokres in ž njim v roki tekel in tekel do brega Soče pri mestnem konjedercu. Brž ie slekel jopo in sezul čevlje zavil vse v omot in ga del pod pazduhc. nakar se je vrgel v Sočine valove hoteč plavati na nasprotno stran. A da bi tega ne storil. Sočini valovi so bili namreč ta dan še precej veliki in penili so se ob sivem skalovju. Ljudje, ki so videli mladeničn skočiti v Sočo pravijo. da je padel na skalovje in da se je moral že pri padeu hudo raniti. Kinalu na to so ga videli, kako se je boril s Sočinimi valovi. ki so ga zagnali v hud vrtinec. ki je nesrečne- ga mladeniča potegnil na duo. Mladenič je izginil. Sočini valovi ga niso več vr- gli na površje. Vse iskanje ob Sočinem bregu je bilo zaman. — Kdo je bil ta mladenič, se ne ve. Oblečen je bil še pre- cej čedno. Jaroslav Kocian, slavni virtuoz na gosli, bode sviral pri današnjem koncer- tu v «Trgoskem Poniu«. Sodeloval bode tudi M. Eisner, virtuoz na klavir iz Či- kage. Začetek ob 8. uri. , Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo hlapca Jakopa Miserit iz St. Ferjana, ki je hotel umoriti svojo gospodinjo Alojzijo Žkerjanc, a jo je težko ranil na vratu in v lieu, na 13 mesecev težke ječe. Odprti lekarni. Od 11. do 18. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni: C r i s t o f o 1 e 11 i - K ii r n e r. Dvignjena obsodba. Svoj čas je bil obosojen pred trza?' poroto Josip Ga- brovec iz Mavhinj na 6 let ječe radi ubojstva, izvršenega nad krčmarjem Fran. Blažina. Proti tej obsodbi je bila uložena pritožba ničnosti, kateri je te dni najvišje sodišče na Dtinaju ugodilo. g Občinske volitve v Št. Ferjanu. V pondeljek, torek in sredo so se ko- nečno vcndarle enkrat vršile in izvrširc občinske volitve v St. Ferjanu. \ pon- deljek in torek je volil III. razred in v tem razredu so dobili kandidatje S. L. S. 50 glasov večine. Včeraj pa sta volila II. in I. razred. V II. razredu so bili iz- voljeni 3 pristaši naše stranke in 5 na- prednjakov. \ 1. razredu pa je odločil žreb 5 starešin S. L. stranki in 3 na- prednjakom. S. L. S. ima torej v no- vem starešinstvu 16 novih zastopnikov, a naprednjaki jih imajo S. Iz teh podatkov ie razvidno, da je moral biti volilni boj jako hud. Toliko za danes. Zgradba ceste po Banjški piano- ti. Koncem tekoeega meseca ali pa me- seca marca se bo vršila cenitev zem- Ijišč, ki se vzamejo za novo cesto. in to nepretrgoma od Levpe mimo Kala. skozi Banjšice. Bate do Orgarja. Ta ce- nitev bo utegnila trajati več časa. Pri cenitvi zemljišč se bodo ista posest. tudi takoj izplačala po od vla- de določeni visokosti. Odkupnina obre- menjenHi zemljišč se bode položila v sodnijo ali pa se bode izplačala lastni- kom, ako bodo uknjiženi upniki v to privolili s podpisom upnika. Po končani cenitvi vseh zemljišč se bode takoj razpisala javna dražba za oddajo gradnje ceste in sicer v posa- meznih delih tako-le: 1. Levpa-Kal, 2. Kal-Banjsice. 3. Banjšice-Bate, 4. Bate- Ravne, 5. Ravne-Qrgar. Seveda daljavo posameznih delov ne moremo za sedaj natančno označiti, ker nimamo pri ro- kah načrta. Dražba vseh delov in po- goii bodo razglašeni po občinah in po časopisih. Izvanredni vojaški nabori. Ker so letošnji vojaški nabori preloženi na ne- določen čas in ker je samo po sebi ume- vno, da ne more vsak čakati nedoločen čas doma, kjer nima ne dela ne zasluž- ka. se bodo letos vršili izvanredni na- bori za take, ki bodo prinesli od župan- stva potrdilo, da so vsled poraanjkanja ali iz drugih vzrokov primorani zapu- stiti dorn ter se podati v svet na delo. V goriškem okr. glavarstvu se bodo vr- šili ti nabori 5., 12.. 20. in 27. marca ter 3., 12., 20. in 27. aprila. Zalivala. Podpisano solsko vodstvo se najtopleje zahvaljuje tuk. slav. žu- panstvu oziroma slav. starešinstvu. ker je izvolilo podeliti 60 K za šolske po- trebščine ubožnim šolskim otrokorn. Bog plati! Vodstvo trirazrednice v Vr- tojbi, S. februvarja 1912. Vojaške vesti. Konečno je naredbe- nim potom dolocena ustanovitev štirih novih pehotnih brigad in sicer 94. v Tol- minu, 96. v Roveretu, 121 v Tridentu in 122 v Brunecku. V kolesarsko stotnijo spremene po eno stotnijo lovski bataljo- ni št. 11.. 20., 24. in 29. Požar v Šmarjah. Od nedelje na ponedeljek ponoči pogoreli ste liiši z gospodarskimi poslopji vred Fil. Jako- bu Vertovec in .ložefu Vertovec pri Oornjih Lisjakih. ' Prveniu je pogorelo vse; s hišo in gospodarskim poslopjem vred vsa živlna, vsa krma, pohištvo, vinska posoda in 23. hek. vlna — z eno besedo vse, rešili so komaj življenje. — Drugi je vsaj živino in nekaj drugega rešil. Govori se, da je zlobna roka za- žgala in ker osumljen, da je zažgal, ie zandarnierija prijela Amona Kosa, p. A. Imate li bolecine? Revmatične bolečine, trganje, 20bo- ali glavobol ? Ste li oboleli vsled prepiha ali prehlajenja ? Poskusite uporabljati blagodejno, zdravilno, moc dajajoče Feller-jevo mazilo z znamko „Elsafluäd" tudi proti trganju, proti bolečinam v hrbtu in kolenih. To je v resnici dobro ! To ni le reklama ! Ducat za poskušnjo 5 krön franko. Izdeluje le lekarnar Feiler v Stubici, Elsatrg št. 264. (Hrvatska.) Vseui gOHpodinjam toplo priporočaiuo KOilNSKO CIKORIJ = edipo pristni, po kakovosti aedosesliivi slövon«lrl i»HoIäI«l v korist obmejnitn sloveiroem. Durnika od isto tain, ki se je mciida večkrat izražal. da bo eno naredil, da se bodo vsi Lisjačani jokali. Pristojne oblasti, ki so vedele, da je ta človek veekrat pomešan in neva- ren, bi bile vetidar morale gledati, da hi nui ne hilo mo/.no izvršiti tako grozne- ga eina, ee La je res izvrsil. Prvi slovenski najveeji glasheni pra/.nik bo v dneh l.\ 14. in 17. matwi, ko ho (ilasbena Matica v Ljubljani i/.- vajala z ogrotnnim pevskim in vjlasbe- nini matcrijalom MM} moei prvi sloven- ski oratorij skladatelja pater Hu^olin Sattnerja. Nova nemška «ininazija v Trstu. > Presse> iavlja. da je vlada vkupila v Trstu poslopie mariborskih šolskih sc- ster za 1 mil. kron. Oovori se. da misli vlada namestiti v tern poslopiu drugo iienisko gimnazijo, katere pa ni pra\ prav eisto nič treba. Kakor se vidi, iina naša vlada. ko gre za zidanje nemskega niostu od Belta do Adrije. na razpola- go celo milijone. Za nas Slovence, ki sino tu doma. dočim so Neniei privan- dranci. nima vlada niti toliko denaria na razpolago. da bi napravila na tukaj- šnji gimnaziji prepotrebno tretio sloven- sko paralelko. Potreba take paraielke je pripoznana od vseh strani. Pri vsem tem pa je, kakor ihuenio. dež. sol. svet naznanil ravnateljstvu ginmazije? da se ne more ugoditi zahtevi po omenjeni tietii paralelki, ker ni dotičnih denartiih sredstev na razpolago. Za Nernce so miliioni na razpolago. za Slovence pa niti par sto kron ne. To naj služi v do- kaz. koliko resnice je na frazah raznih avstrijskih ministerskili predsednikov. eeš. vlada hoče postopati nasproti vsem narodom v državi enako pravično. Rovinjski mestni svet razpuščen. Namestništvo je v sporazutmi z dežel- niin odborom razpustilo rovinjski mest- ni svet, ker se ni niogel koiistituirati. — Laški kršeanski soeialci, ki imajo tretji- no mandatov, se namreč niso udeleže- vali sej in zato ni bilo možno izvoliti zupana.» Ponarejeni bankovci po 50 kron. — Avstro-ogrska banka naznanja. da so prišli v promet ialsifikati 50 kronskih bankovcev, ki so pa slabo ponarejeni. Spozna se jib najlažje na stevilkah se- rije in komadov, ki so napravljene s prosto roko. medtem ko so na originalili tiskane. Umestna odredba. V umestniškili kiogih se govori, da so gledališki cen- zorji dobili navodilo, naj pazijo na to. da se pri igrali ne bo /.alii verski etit isledalcev. ^olarici nasli v sneuti smrt. Iz Žva- beka: Strasen sne/.en vibar je divjal v soboto popoldne. Otroei so šli ravno i/. sole, kar zaideta dve dekliei in oble/ita v snegn. Iskali so in celo noe, a nasli šele v nedeljo ob 2. mi poiioldne, sevc- da mrtvi. DrobHnice. Veliko poneverjenje pri itialoruskih zadrugalt. Pri revi/.i.ii maloruske za- družne zveze so baje prisli na sled veli- kenni pone\ erjenju. I'oneverjene svotc znasajo okrog S milijonov kron. Izkopine v Nazaretu. \ Nazaretn se peea neka anglezka družba z izkopavn- njem starin. Izkopali so inozaieni tlak. ki je jako dobro konserviran. Ta drnz- ba je izkopala tudi delavnico sv. Jo'zeta. Nad delavnico je dala kraljica Helena sezidati kapelico, ki je pa bila pornsenn od potresa. Sedaj pa se je posrecilo iz- kopati celo kapelico in se je pri izkopa- \anin naslo vec svetili reci, luei in drn- gih predmetov iz kristjanskih casov. ZAHVALÄ. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so skazali našemu blagemu pokojniku poslednjo cast. V Gorki, dne 7. II. 12, Družina Podgomih. Jrihuna' ,SplindL najlazja dvokolesa amerikanskega tipa so došla v velikanskem stevilu v Gorico Stolno ulico šuv. 2-4. Štev. 352 E Razglas. Naznanja se, da Ijayna dražba ijHjy. Cetrtletja, t. j. mesecev oitobra, novembro in decembra 1910 zacne v ponedeljek 4. marca 1912, tcr se bo nadaljevala näslednje delavnike in sicer četrtke in po- nedeljke od 9, ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 6.. 9., 13., 16., 20. in 27. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 30. jan. 1912. Od ravnattljstva zastavlialnice. §tcv. 346 RAZPIS. učiteljskib niestvdefinitivno naniesčcnic- v se/.anskein solskein okraju. I. Mesto višega učitelja na dvoraz- r.'dni liudski soli v I")ivaei. 1. Mesto ncitelja-voditelja na Ijud- ski soli na Harki, v Lipi, Štomažn, na Vojščici. Službeni prcjemki so določeni v de- /elneni zakonu od dne 14. jan. 19OC) 1. dež. zak. in uk. St. 10. Za mesta navedena pod zaporedno štev. I in 2 zavrača se na določbo § 48, 2 odstavek drža\nega šolskega zakona od dne 2. maja 1883 I. drž. zak. St. 5.^. Pravilno opremljene prošnje mora se predložiti slnžbenim poteni podpisa- nemu okrajnenm solskeinu svetu v dob. •\ (s'ir.h) tediiov po oglasii tega razpisa v iiradiieni časopisu »Osservatore Tri- estino«. Nezadostno opremljene prosnjc in po clG.'ocenem roku vložeiie prošnje se /avint'O. (Okrožnica okr. sol. sveta 2. avgusta 1906 1. stev. 1860). C. kr. okrajni šolski svet v Sežani, dne 3. februvarja 1912. Velikn zjiIo^h (ivokolos. Siv;ilnili in knu-tij" skill strojev, gnunofonuv. orkcstiijonov ilil. Me- h.'iniCna delavnica. Poliranje z ek'ktiiCiio ^oiiiliiü silo, (er cnuijliiauja dvokoles na plin. Kolesarjvm v korist! Kclor hitČL- staro dviikok) obtioviti iiuj j^a takoj pošlje emajliiat ki stane K 6, v različnih baivali K 8 pri BATJEL-U Gorlca, ST0LNÄ ULIOA 2 4 Mehaniüna dolavnica. P rod a j a tudi na nbrn kt Ceniki poštnine prosti. Vt-lika izbira žc rabljenili dvokoles in vsako- vrstnih strojev. Pozor tamburaškain pevska društva! Naročajte za prireditve vaših zabav na novo izšle šaljive igrokaze. Saljive skladbe s spremljanjem tanibnric in glasovirja ter nove tamburaSkc parti- ture Stabnljaka, Hruze, Farkasa. Machača itd. pri prvi Izdelovalnici tamburic I. Stjepušin. Slsek. flova trgovlna z železnlno Pinter & Lenard Velika zalcga železa, cementa, kuliinjske posode, raziiovrst- ne* orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, kio- se' ifcči, šted Inike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. "ene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Kupujte! le pri tvrdki Kupujte! Kerševani & Čuk G O Rl C A — Stclni trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker la vam midi le najbcljse in najceiioje šivahie stroje, dvokolfsa, puške, samokrese, »Gramofo- iio-v« in plošče, vtakovistno knietijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — mastpiije grozdje) orala, brane itd., itd. — „Original Victoria" Sivalni stroji so pripravni za unu'lno vezanje in krpanjc, imajo lahki Uk. šivajo naprej in nazaj. Original Vif- toiia sivalni so napravljeni z dvema gasovania za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še vcdi si brczzuiiiiii. Z „Original Victoria" stroji se napravi v «ni niinuti od 2000 do 300O ubo- d(,v (štihov). Za „Originalni Victoria" iivalne stroje jamčimo 10 let. Trvdka BERŠEVANI &. CUE, opazarja conj. kolesarje, da ima ko- lesa raznih tovarn, kakor Puch, S t y r i a, MT a f fe n r a d, D ü r k o p p ter donmče izdelke. Vsak kolesar, katori kupi pri tvrdki Kerše- rani & Ču k dvokolo, dobi solidno in pošteno pCBtrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdkane vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani in Cuk po ceni blago. Tvrdka BERŠEVaNI & ÖUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. PoflnMoa Dclnlška glavnlca K 8,000.000. „Ljubljanske kreditne banke" ------se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.------- Qloge na hnjizice obrestuje po 's1,",, uloge v tehocem racunu po dogouoru. Centrala v Ljubljani. vGORICI — ^ezervnl zaklad K 800.000. — Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)