Leto XXVI. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Številka 13. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za V« leta 50 lir, za V* leta 25 lir, mesečno 9 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. Plača in toži se vLjubljani. LONCESSIONARIO ESCLDS1VO per la pubblicita di provemenza italiana ed eatera :STITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranil nlci v Ljubljani St. 11.063 IZKLJUČNO ZAblOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. hzaia vsak torek in pet^___________ Liubliana, petek 12. februaria 1943-XX! SHS 0 80 Številki Ur Nova uprava Združenih mestnih podjetij Uprava ljubljanskih občinskih podjetij je bila na novo imenovana in j>ri tem tudi smiselno preurejena. V Združenih mestnih podjetjih »o sedaj le elektrarna, plinarna, vodovod in na novo Maloželezni-ška družba, ne pa več klavnica, pogrebni zavod in mestna pristava, ker nimajo industrijskega značaja, temveč spadajo v normalno občinsko delavnost. Istočasno je župan general Leon Rupnik skrčil upravni odbor Združenih mestnih podjetij na 5 članov ter imenoval za člane odbora: podžupana comm. dr. Salvatora Iranehida, univ. prof. dr. Milana V idmarja, univ. prof. dr. Maksa Samca, univ. prof. dr. Alojzija kralja in univ. prof. inž. Feliksa Lobeja. V novi upravni odbor so torej imenovani naši najodličnejši strokovnjaki, ki bodo brez dvoma zboljšali vodstvo vseh podjetij in znižali ter poenostavili režijo. Generalni direktor za Združena mestna podjetja ni bil imenovan, temveč je vodstvo poverjeno najstarejšemu direktorju, kateremu bodo pomagali vsi drugi direktorji. Ti se bodo udeleževali tudi vseh sej upravnega sveta. Tako je vsem dana polna možnost za najbolj piodno iniciativnost, hkrati pa tudi prevzemo za svoje delovanje vso odgovornost. Upati zato smemo, da bo novj upravni odbor mogel premagati tudi sedaj najbolj težke probleme, da bo kljub mnogim pomanjkanjem povečal storilnost podjetij, in jim omogočil lepši razvoj. Posebno gospodarski krogi pozdravljajo imenovanje nove upra-ye Združenih mestnih podjetij, in čestitajo županu generalu Rupni-ld vtisnjenim kolkom v italijanščini in slovenščini besedilo: ^Ljubljanska pokrajina*. Člen 2. — Spodaj našteti pisni opravki so na ozemlju Ljubljanske pokrajine mimo plačila stalnih, postopnih in sorazmernih taks po veljajoči zakonodaji bivše Jugoslavije že takoj ob svojem pričetku zavezani sledeči kolko-vini: 1. po 6 lir za vsako polo: a) prepisi spisov v civilno-prav-ni in upravni javni obliki in overjene zasebne vloge, ki se vlagajo pri davčnem uradu radi predpisa in izterjave takse; b) drugi izvirnik neoverjenih zasebnih vlog, ki se vlagajo pri davčnem uradu radi predpisa in izterjave takse; c) ponudbe k dražbam, licitacijam in natečajem vobče; d) vloge, prošnje in pritožbe po upravni ali izvensodni poti, ki se vlagajo pri vladnih oblastvih in uradih in krajevnih javnih upravah; e) vsi odpravki, potrdila, izpričevala, privolila, dovolila, dopustila in drugi spisi, ki jih izdajajo oblastva, javne uprave in funkcionarji javnih uradov, za kakršen koli namen; f) potrdila, zapisniki, prošnje in izjave, posvedočbe, oglasi oklicev in vsak drug spis v izvirniku ali prepisu, ki se nanaša na osebni stan ali na stanje ali razmere oseb, kakor tudi za vsa potrdila, izjave in izpričevala, ki jih izdajajo cerkvena oblastva, če.se nameravajo porabiti za civilno-prav-ne namene; g) zaprosbe ali prošnje, ki se vlagajo radi vpisa v zemljiške knjige za nepremičnine in enakovredne pravice, kakor tudi prošnje za izbris ali za zaznambo takih vpisov; h) vpisne knjige, ki jih morajo hotelirji, gostilničarji in drugi imetniki gostinskih obratov po veljajočih zakonih in pravilnikih voditi radi vpisovanja oseb, katere prenočujejo: 2. po L. 8.— za vsako polo izvirnikov in prepisov: a) vsi zapisi, sestavljeni po javnih notarjih ali upravnih funkcionarjih; b) zasebni spisi o pogodbah vseh vrst ali njih razvezi, o zadolžitvah, privolitvah in podobnih dogovorih ali s popisi in inventarji, ki so dokazila med podpisanimi strankami: c) vsi spisi, navedeni pod črko d) prednje številke, če so naslovljeni na ministrstvo, na upravno sodišče ali na Visokega komisarja zaradi pritožbe zoper odredbe kakršne koli vrste, ki jih izdajo krajevna oblastva ali upravne ustanove; d) avtentični prepisi spisov in zapisov, katerih izvirniki niso ostali pri notarju; e) posvedočba pred občinskimi oblastvi v drugih stvareh, razen o osebnem stanu; f) prepisi in izvlečki iz knjig o osebnem stanu, najsi jih vodi kdor koli; g) vsa dopustila, potrdila, dovolila, privolila, izjave in izvlečki iz vpisnih knjig, ki jih izdajo oblastva javne varnosti; h) sodni oglasi in druge objave, ki se morajo po civilno-pravnih in trgovinskih zakonih objavljati v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino; 3. po L. 12.— za vsako polo: Obtožnice za kazniva dejanja zasebne obtožbe in spisi ter zapis- niki o umaknitvi obtožbe, tudi brez obtoženčeve pritrditve. Kakršne koli kolkovine so oproščeni izvirniki in prepisi javnih listin in zasebnih zapisov o od-platnih ali neodplatnih prenosih kmečkih posestev med živimi, kamor spada kmečka lastnina vsakršne vrste, v vrednosti ne nad lir 1000.—. Čl. 3. govori o uničenju davčnih kolkov in rabi taksnih pol. Člen 4. — Na taksnem papirju z vodnim tiskom se ne sme napisati več vrst, nego je začrtanih, ali pisati zunaj črt in okvira listov, z izjemo spisov in zapisov, ki se natisnejo ali pa litografi-rajo, pri katerih pa vsaka tiskana ali litografirana cela pola ne sme imeti več ko 120 vrst. Izvirniki in prepis civilno-pravnih, upravnih, trgovinskih in sodnih spisov, napisanih na taksnem papirju, tudi če so tiskani ali li-tografirani, ne smejo imeti v nobeni vrsti manj ko 14 in ne več ko 28 zlogov, razen če se izravnavajo presežki in manjki zlogov med raznimi vrstami spisa. Če se kršijo dolžnosti, predpisane s to naredbo glede spisov in listin, ki se zapisujejo na taksnem jvapirju z vodnim tiskom ali se taksirajo z nalepljenjem kolkov, se izreka globa od L. 10,— do L. 50.—. Kršitve ni, kadar je dokazano, da je opuščeno ali nezadostno taksiranje povzročila naglica, da ni bilo mogoče nabaviti taksnega papirja ali potrebnih kolkov in če se to izrečno navede v besedilu spisa in se ta v petih dneh predloži pristojnemu uradu za ureditev takse. Postopna taksa na menite Člen 5. — Postopna taksa na menice in druge trgovinske vrednostne papirje se določa takole: 1. na menice trgovcev, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini, z dospelostjo ne nad en mesec: L. 0.50 za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir; 2. na menice in druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo ne nad štiri mesece: taksa lir do L. 200 0.40 nad L. 200 do L. 400 . . . 0.80 nad L. 400 do L. 600 . . . 1.20 nad L. 600 do L. 800 . . . 1.60 nad L. 800 do L. 1000 . . . 2,— za zneske nad L. 1000 ali ulomke tisoča lir: taksa L. 2.— za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir; 3. na menice in druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo nad štiri mesece in do šestih mesecev: taksa lir do L. 200 .......................... 0.60 nad L. 200 do L. 400 . . . 1.20 nad L. 400 do L. 600 . . . 1.80 nad L. 600 do L 800 . . . 2.40 nad L. 800 do L. 1000 . . . 3.— za zneske nad L. 1000 ali ulomke tisoča lir: taksa L. 3.— za vsakih L. 1000 ali ulomek tisoča lir; 4. na menice in druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo nad šest mesecev in za bian-ko menice z datumom in dospelostjo ali brez datuma ali brez dospelosti: dvakratni znesek postopne takse na menice z dospelostjo ne nad šest mesecev kakor zgoraj pod št. 3. Taksa se sme plačati izključno le z uporabo posebnih obrazcev ali s tem, da se nalepijo kolki. Postopna taksa se zniža na polovico za menice z dospelostjo nad en mesec, izdane v Ljubljanski pokrajini in plačljive v inozemstvu; prav tako se znižuje na polovico za menice, ki so iz inozemstva, če je bila zanje plačana ustrezna kolkovina v izvorni državi. Če v izvorni državi ni bila plačana nikaka kolkovina, so inozemske menice zavezane celi postopni taksi, določeni za menice, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini in v ostalih pokrajinah Kraljevine. Kolke smejo nalepljati in uničevati izključno le davčni uradi. Izvzete so menice na znesek, ne presegajoč L. 10.000.—, na katere sme nalepiti kolke kdor tako menico uporabi na ozemlju Ljubljanske pokrajine in jih uničiti s podpisom tako, da je na vsakem kolku vsaj del podpisa. Podpis, s katerim se uničijo kolki, se mora napraviti neodvisno od podpisa, spadajočega k menici Kršitve predpisov glede vtisnjenega kolka na menicah in drugih trgovinskih vrednostnih papirjih se kaznujejo z globo 120kratnega zneska ne plačane takse, najmanj pa z L. 30.—. Člen 6. — Enakim postopnim taksam kakor menice so zavezani: a) blagovni nalogi; b) zastavni listi o blagu v javnih skladiščih; c) trgovske nakaznice; d) fakture, sprejete -na rokovno plačilo; e) odstopi, zapisani na koncu sprejetih ali ne sprejetih faktur; f) vsak drug spis o prenosu denarja ali priznanju dolga iz trgovinskih poslov, enakovreden po vsebini menicam, tudi če po obliki ni uporaben za indosainent. Kolke smejo nalepljati in uničevati izključno le davčni uradi. Člen 7. — Drugi in naslednji primerki menice; če znaša kolkovina za prvi primerek več ko L. 8.10: stalna taksa L. 8.10. V vseh drugih primerih: ista taksa kot za prvi primerek. Če sta bila prvi primerek in duplikat ločeno dana v obtek in sta krožila ločeno, ne velja zanju stalna taksa marveč postopna taksa iz prednjega člena 5. Člen 8. — Menični protest: izvirnik, za vsako polo: če menična vsota ne presega lir 50.—, taksa L. 2.—; če presega L. 50.— toda ne lir 100.—, taksa L. 4.—; če presega L. 100,— toda ne L. 500.—, taksa L. 6.—; če presega L. 500.— toda ne L. 2000.—, taksa L. 8.—; za vsako višjo vsoto taksa lir 18.—. Prepisi: za vsako polo, ne glede na menični znesek L. 8.—. Menični protest se mora pisati na taksni papir z vodnim tiskom. Če je treba kolkovino dopolniti z uporabo dopolnitvenih kolkov, sme te uničiti notar ali funkcionar, ki je napravil zapis o protestu, na način kakor ga predpisuje prvi odstavek člena 3. te na-redbe. Tar. št. 60 tarife k zakonu o sodnih taksah bivše Jugoslavije se ukinja. (Ostale najvažnejše določbe nove naredbe priobčimo v prihodnjih številkah.) Kmetijska razstava v Budimpešti bo od 27. marca do 4. aprila. Letošnja razstava bo še zlasti pomembna, ker bo v prvi vrsti namenjena vprašanjem vojne industrije, njenemu vodenju ter njenemu kakovostnemu in količinskemu dvigu. Razstava se že pripravlja z vso vnemo. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 12. februarja 1943-XXI. (BKMEVMMraai Štev. 13. Iz italijanskega gospodarstva Italijansko-madžarska petrolejska družba se je nedavno ustanovila s kapitalom 6 milijonov pengo. V upravnem svetu družbe je 5 Italijanov in 6 Madžarov. 51 odstotkov delnic je prevzela madžarska država, ostale delnice pa je prevzela neka italijanska finančna skupina. Tehnično vodstvo družbe bo v italijanskih rokah, komercialno pa v madžarskih. Nadalje se je ustanovila, Med-murska petrolejska industrija z glavnico 150.000 pengo. Pri novi družbi sta udeleženi Madžarsko-italijanska banka in italijanska skupina koncerna Agip. Predsednik družbe je Uuido Romanelli. V upravnem svetu družbe pa sta še po dva Italijana in Madžara. Nadalje se je ustanovila ltalijan-sko-nemška medmurska petrolejska družba s sedežem v Budapešti in z glavnico 2.2 milijona pengo. Družba bo prevzela izvrševanje koncesijskih pravic Medmurske petrolejske družbe za izkoriščanje ležišč mineralnega olja v Medmurju. Pri novi družbi je udeležen nemški kapital s 60%, italijanski (Agip) pa s 40%. V upravnem svetu nove družbe so trije Italijani in trije Nemci. Posebna bolgarska trgovinska delegacija je odpotovala v Italijo, da sklene dodatni gospodarski dogovor. Med drugim bo predvideval novi sporazum dobavo 60 milijonov škatel vžigalic za Bolgarsko. Zasedanje Italijansko-švedskega odbora za trgovinsko izmenjavo je bilo te dni zaključeno s podpisom raznih pogodb. Po teh dogovorih bo blagovna izmenjava med obema državama ista ko lani. Italija bo dobavila Švedski znatne količine tekstilnih proizvodov, zlasti fioceo in rajon, prejo, tkanine, razne oblačilne predmete ter pridelke. Švedska pa bo dobavila Italiji znatne količine celuloae za proizvajanje umetne svile, nadalje papir in papirnate izdelke. V dogovoru so tudi določene cene proiZ' vodov v medsebojni izmenjavi. Romunska usnjarska industrija potrebuje velike količine strojil, ki jih je sedaj naročila v Italiji za 80 milijonov lejev. Nadalje jie- naročila Romunija v Italiji 43.200 kg čevljarskega sukanca. Zavod za kulturo oljk se je ustanovil v Rimu. Predsednik zavoda je grof Pavoneili. Zavod bo proučeval vsa vprašanja, ki se tičejo gojitve oljk v Sredozemlju. Pogajanja med zastopniki italijanske in madžarske filmske industrije so se končala s sporazumom, ki je bil sklenjen med rimsko družbo Cinecitta in madžarsko družbo Hunnia. Obe firmi bosta sodelovali pri snemanju filmov v italijanščini in nemščini. Poleg tega sta sklenili, da se ustanovi v Budimpešti z italijanskim in madžarskim kapitalom družba za predvajanje filmov v balkanskih državah. i • Madžarsko gospodarstvo Iz letnega poročila madžarske narodne banke Novi davčni ukrepi na Bolgarskem Bolgarska vlada je zvišala davke od prodaje številnih predmetov, in sicer od 20 do 100 ostot-kov. Nadalje je vlada blokirala vse zaloge kovin in postavila vso tr govino s kovinami pod državno kontrolo. Za nakup in prodajo kovin bo v bodoče potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda trgovinsko ministrstvo. Zaloge dragocenih kovin se niso blokirale, na te kovine pa se je uvedel zelo visok davek. Francoski bankovci v Se verni Afriki se zamenjajo Po poročilu iz Rabata so prišli v Francoski severni Afriki bankovci Francoske narodne banke 30. januarja iz prometa. Zamenjati so se mogli samo do 3. februarja. Letno poročilo Madžarske narodne banke ugotavlja uvodoma, da je tudi lani v prvi vrsti vojna vplivala na razvoj madžarskega gospodarstva. Zaposlitev v industrijskih podjetjih je še nadalje naraščala in produkcijski aparat je bil znatno razširjen. Za investicije potrebna sredstva so se dobila največ z emisijo delnic oziroma s krediti Zavoda za industrijsko zaposlitev. Glede razvoja na borzah naglasa poročilo, da bi bilo želeti, tla se odpravijo ovire za najem kapitalov po borzah. Pomanjkanje obratnega kapitala pri industrijah bi bilo s tem po vsej verjetnosti znatno zmanjšano. Poročilo govori nato o kreditih, ki so jih dali denarni zavodi državi in industriji. Vrednostnih papirjev so imeli denarni zavodi za 1572 milijonov pengo, državi so dali posojil za 1343 milijonov, od katerih je država vrnila 463 milijonov. Za finansiranje terjatev v nemški marki so dali denarni zavodi 328 milijonov pengo. Denarne potrebe industrijskih podjetij so talno naraščale. Vloge v denarnih zavodih so mnogo manj naraščale kakor pa zahtev©' po kreditih. Ce se upoštevajo samo one vloge, ki imajo značaj hranilnih vlog, potem so se te pomnožile v 12 mesecih pri vseh denarnih zavodih člani centrale za 213, pri Poštni hranilnici pa za 13 milijonov pengo, t. j. samo za odstotka narodnega dohodka. To je zelo malo in želeti je, da se varčevanje poveča, ker bi se predvsem z varčevanjem morali zajeti presežki denarnih sredstev, ki so nastali zaradi vojnih razmer. Pridobivanje denarnih sredstev emisijami delnic ni bilo posebno veliko. Z vračunanjem novih ustanovitev je bilo izdanih proti vplačilom v gotovini delnic v nominalni vrednosti 106 milijonov pengo. Od novih emisij je odpadel le majhen del, namreč 17 milijonov pengo na delnice, ki notirajo na borzi. Poslovanje denarnih zavodov se je razvijalo večinoma ugodno. To velja zlasti za denarne zavode v Budapešti in velikih mestih. V manj prometnih krajih pa so imeli zavodi težavo, da so zaradi naraslih režijskih stroškov vsaj krili svoje izdatke. Posebno poglavje posvieča poročilo banke finansiranju terjatev v nemških markah. Vpliv vojne se zlasti občuti V deviznem gospodarstvu. Devizni promet se vrši skoraj samo v evropskih valutah, le neznaten del v prostih devizah. Trajno pomanjkanje ravnovesja v madžar-sko-nemškem plačilnem prometu in iz tega izvirajoče stopnjevanje terjatev v nemških markah je zahtevalo sklenitev novih plačilnih sporazumov. Že L 1941 so dali Madžarska narodna banka in madžarski denarni zavodi Nemški obračunski blagajni na razpolago predujme, da so se mogli plačati madžarski izvozniki. L. 1942 so dali Obračunski blagajni še nadaljnjih 100 milijonov pengo preduj' ma. S tem se je celotni kredit zvi šal na 300 milijonov RM ali na približno 500 milijonov pengo. Denarni zavodi so si dali znaten diel teh predujmov od Madžarske narodne banke refinansirati v obliki kontokorentnih kreditov. Na podlagi v avgustu 1942 sklenjenega sporazuma je začela tudi država sodelovati pri finansiranju terjatev v markah. Do konca leta je kupil erar za 225 milijonov RM teh terjatev. Za odkup potrebna sredstva si je nabavila država z izdajo zakladnih listov, ki so jih denarni zavodi večinoma predložili narodni banki v rediskonti-ranje. Skupna vsota zneskov v markah, ki so madžarska last, ter Nemški obračunski blagajni dovoljeni predujmi so se zvišali v 1. 1942 jev in so se zvišale v 1. 1942. za S milijard. Število vseh hranilnih vlog se je zvišalo od 435 na 495 milijonov, število imetnikov čekovnih računov pa od 10 na 12 ti-za 357 na 540 milijonov pengo. soč. Ves promet čekovnega oddel- Erar je porabil 137 milijonov pen go za izredna in takšna plačila, ki se v normalnih časih ne bi izvr- ka se je dvignil od 237.5 na 278 milijard. Gotovina zavoda je znašala 31. decembra 1942 3.7 mili šila. Brez teh plačil bi bile ter- jarde lejev. Naložbena politika za-jatve v markah še višje. voda je bila v skladu s kreditnimi L. 1941 jie- sklenila Madžarska potrebami narodnega gospodar-tudi z Italijo dogovor o finansira- stva ter so se pri zelo strogem nju izvoznih terjatev. V smislu presojanju varnosti posojil dovo-tega dogovora dovoljujejo narodna ljevala kratko in srednjeročna po-banka in denarni zavodi — po- pojila. Vseh se je dovolilo za 12.5 dobno kakor po dogovoru z Nem- milijarde. Vrednostni portfelj čijo — kredite za plačilo terjatev Poštne hranilnice je izkazan z 2.4 madžarskih izvoznikov. V smislu milijarde. V 1. 1942. je odprla te pogodbe je dala Madžarska na- Poštna hranilnica dve podružnici, rodna banka skupno 16 milijonov | in sicer v Kišinevu in v Černovi-pengo predujmov. Poročilo govori nato o deviznem poslovanju, ki je močno naraslo-V prostih devizah pa se je poslovanje dvignilo le neznatno, skupno za 6.3 odstotka. Služba za inozemske dolgove se je izvrševala proti Švici, Švedski in Franciji. Bla cah. Gospodarske vesti Hrvatsko-romunska trg. pogaja nja so se v Zagrebu srečno končala Kajna za zunanje kredite je prejela I ter je bila sprejeta nova trgovin- 15 milijonov pengo deviz in o zen,- dpogodbf bo skim upnikom pa je izplačala 1- I Hrvatska dobavljala Romuniji živimi li jo no v P. Od teh je šlo 6 za la, zlasti prašiče, mast ter zelenja-obresti 1 za dividende in 5 za vo, žitarice in oljnate pogače, Ro-*•’ munija pa Hrvatski železno rudo in amortizacijo, bredstva za službo naftoJ posojila Zveze narodov ter lastne I potrošnja čevljev je bila v Zdru-zunanje obveznosti je plačevala ženih državah Sev. Amerike zaradi narodna banka sama. Za druge pomanjkanja usnja, racionirana. Po nelacije jo bilo pol.ienil, 229-mi- SA£w£ffiS; lijonov P, od katerih je bilo dano I prociaja čevljev, upnikom na razpolago 190 mili-1 Ker trgovinska pogajanja med ionov Večina tega denarja je bila Nemčijo in Švico še niso bila uspeš-transferirana sa obveznice, ki » 1° danes v nemških rokah. Kovinski zaklad se je pa je potekla, ze nastalo med tema državama brezpogodibeno sta- 7ir'irii I nJe- Zato se je bati|’ da bo še na~ 1 dalje padel uvoz nemškega premo- zmanjšanja devizne postavke zni- ga gamo ta premog pa dobiva žal za 16 na 102 milijona, zlati svica. Zato se bo civilna potrošnja zaklad je ostal s 100 milijoni P. nespremenjen Menični portfeuille je na raste 11 lijona ton premoga, leta 1940 2.7 •a 011 nn 9107 m i I i ionov np.nffo 70 ^41 2.2, lani pa samo 1.9 mi i premoga po vsej verjetnosti še nadalje omejila. V normalnih letih je uvažala Švica iz Nemčije 3.3 mi za 911 na 2107 milijonov pengo. 70. . a ton odstotkov vseh teh kreditov je šlo Državnih nameščencev je na Hrza investicije podjetij. Delež pro- vatskem za primer bolezni zavaro-vince na meničnih kreditih je. I vanih 120.000 s 300.000 rodbinskimi močno narastel, delež Budimpešto cl^1a1redba 0 obvezni delovni službi pa se dvignil od 86.9 na 94.9°/« I i7.^n na Hrvatskem. Po tej na bo vsi moški in ženske od 15. do 70. leta. Japonski parlament je odobril izredni vojni proračun v višini 27 milijard jen. Celotni japonski proračun za leto 1943 pa znaša 36 milijard jen. Prva hrvatska tovarna za olje v Zagrebu je imela v letu 1941/42 2.6 (v prejšnjem letu 1.7) milijona kun čistega dobička. Glavnica podjetja znaša 8.25 milijona kun. Japonska vlada je uvedla za ves čas vojne monopol na petrolej in sicer tako glede proizvodnje ko prodaje. 67 milijonov cigaret »Drava«, 49 milijonov »Morava«, 19.6 milijona »Zeta«, 34 milijonov »Ibar« ter 5.8 milijona »Neretva« so lani pokadili v Ljubljani in okolici. Skupno je lani izdala Ljubljana in okolica za tobak nad 42 milijonov lir. Za novega predsednika Trgovin ske zbornice v Zagrebu je bil imenovan gen. ravnatelj dr. Branko Krnic. Dosedanji predsednik Lorko-vič je bil imenovan za šefa državnega urada za cene in mezde. Nov kontingent španskih delavcev odide v kratkem v Nemčijo, kjer bodo delavci zaposleni v vojnih delavnicah. Steklarna v Arandjelovcu, ki je last Jovana Stefanoviča, je začela malo pred božičem obratovati. Zaenkrat izdeluje samo literske in polliterske steklenice. Tovarna bo mogla pri polnem obratovanju izdelati na dan 5000 steklenic. Sedaj je zaposlenih v tovarni samo 50 delavcev. Bolgarsko finančno ministrstvo je s takojšnjo veljavnostjo prepovedalo prodajo luksuznih predme tov. Vse tvrdke morajo takoj prijaviti vse zaloge luksuznega blaga. Prodaja permanentnih kart za posamezne proge je na hrvatskih železnicah ukinjena. Odpravljene so tudi vse ugodnosti za skupinske vožnje krožna in poročna potovanja Tudi šolarji in trgovski potniki izgube vse vozne olajšave. S 1. marcem pa se zviša potniška in tovorna tarifa za 50%. Madžarska vlada je naročila iz-gotovitev načrta za av tast rado, ki bo vezala Madžarsko z Adrijo. Nova cesta bi veljala okoli 3 milijarde pengo. vseli kreditov, Dolgoročni in kratkoročni dolg države se je zmanjšal od 790 na. 727 milijonov pengo. Povečanje obtoka so povzro'-čile zvišane cene, povečanje proizvodnje in rastoče potrebe vojske. Nadaljnji vzrok za povečanje obtoka je tudi v (tem, ker znaten de izdanih bankovcev ne kroži v plačilnem prometu, kar je posledica premaknitve v razdeljevanju do hodkov. Zvišana zaposlitev industrije ter rastoča mezde so zelo zvišale dohodek ljudi. Ker pa se blago nabavlja le s težavo, ostajajo ljudem bankovci. Sploh se je razvada kupičenja bankovcev zielo razširila. To je vzrok, da mora banka izdati več bankovcev, kakor pa bi bilo skladno s potrebami prometa. Na glavo prebivalca je prišlo bankovcev in drobiža za 213 pen go proti 144 pengo v prejšnjem letu. redbi so zavezani na delovno' služ- Ali ste že poravnali naročnino? Cenjenim trgovcem priporočamo svoje izdelke: Toaletno milo ANITA, kozmetično kremo ANITA, rožno vodo, rožno mleko, muholovce itd. ..Merkur tovarna mila in kemičnih izdelkov Ljubljana, Stari trg itev. 17 ••M Otroške vozičke #®®© globoke ali športne, zopet dobite v lepi izbiri, domače izdelave, pri tvrdki: ..TRIBUNA" - Lazar Ferdo Karlovška cesta št. 4 Napredek romunske Poštne hranilnice Med prvimi romunskimi denarnimi zavodi, ki so objavili svojo bilanco je bila Poštna hranilnica, ki spada danes že med prve denarne zavode Romunije. Hranilne vloge so narasle na 9, vloge na tekoče račune na 9.1 milijarde le- Novo ustanovljeno! Novo ustanovljeno! | Trgovina] z železnino in poljedelskimi stroji FE R RUM LEON STUPICA Ljubljana, Grad išče 2 (poleg Uršulink) li 121 grah barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domaže perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72. F. HREHORIC HlanufaUluena vetehgwina w* vMc^ LJUBLJANA Tekfm Zt-Ot T-eUfan W~04 OKVIRJE izdeluje specialist Wollova 4 KLEIN Izdajatelj »Konzorcij Trgov*kega Uita<, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.