I lot oko« ©I I
v
m korleti MftV' »llueva. Dala v-> oprtvlitni do kar produclra|o.
Thit papar I« dovotod
•o tha I nt« root* of tho working olaoo. Work* oro oro ontttlod to oil what t hoy produoo.
r. at »to aaa» «
•immTM,
9Mm: 4001 V* II. Wf* 8Wsi|t
"Delavci vseh dežela, združite ae!'
PAZITE
no Atovllko vokUpafu. ki oo noho|o pola g va« ftogo naolova. prilaplfa-naga apodal ali
no ovitku. Ako (494)
to itovllko . . 1 todo| vam • prihodnjo itovllko nafto g* llota po« tofto naročnina. Froto-mov ponovita |o ta kol.
ŠTEV. (NO.) 493.	SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
•••
CHICAGO» ILL., DNE 20. FEBRUARJA, (FE0RUARY) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Protest jugoslovanskih socialistov.
V nedeljo je »klical konferenčni odbor jugoslovanskih socialističnih klubov v i hicagi ljudski shod v Narodno dvorano. Velik obisk, klub temu, da je .bil sočasno shod v "Colliseum", katerega se je udelrfilo'tudi mnogo naših sodrugov, je pričal, kako iivahno je zanimanje zavednega jugoslovanskega delavstva za sldanji položaj in za nevarnoat, ki preti delavskemu razredu. *
Shod je otvoril
sodrug Žikic,
ki je pozdravil navzoče in se jim zahvalil, da so s svojo udeležbo pokazali svojo resno pozornost za velike probleme, ki stoje preti nami. Naglasil je nevarnost, da se pahnejo tudi Zedinjene države v krvavi pekel in omenil, da je naloga shoda izraziti mnenje jugoslovanskega delavstva vpričo grozeče krize. Soeialistička stranka je takoj, ko se je pokazala nevarnost, stopila na noge in pričela akcijo, da se ohrani mir. Del te akcije je tudi naš današnji shod.
Potem je dal besedo govorniku, ki je -bil določen, da poroča v srbsko-hrvaškem jeziku. To je bil
sodrng Etbin Kristan.
Poročevalec je omenil znane dogodke zadnjega časa, zlasti prekinjenje diplomatičnih stikov z Nemčijo, ki so napravili nevarnost vojne med obema deželama vidno. Ampak ta nevarnost ni nastala šele tedaj, ko sta zapustila poslanika A-merike in Nemčije svoje mesta, temveč je obstojala od začetka vojne. Gospodarske razmere naše dobe prepletajo ves svet s svojimi interesi tako, da se ne inore noben del več ograditi s kitajskim zidom, za katerim bi se mogel čutiti tako varnega, da ga ne'«bi mogli zadeti zunanji viharji. Vojna takega obsega, kakršna je sedanja, postaja neizogibno nevarna vsemu svetu, krši interese nevtralnih dežel in nanaša neprenehoma snovi za konflikte na kup. Kakor je Amerika dobila spor z Nemčijo, ga je imela tudi z Anglijo, in vsak dan ga lahko dobi s katerokoli vojskujočo se deželo.
Nevarnost vojne torej ni nova. Prekinjeni
bolj očitno in ji dali gotovo smer.
Toda če gremo stvari do dna, lahko izjavimo,
da ni vojna nevarnost sama ob sebi tako akutna, kakor bi človek sodil po gotovih vsiljivih pojavih. Z dobrimi razlogi mislimo, da predsednik Wilson baš ne hrepeni po vojni. Kongres se je v tem vprašanju doslej še precej prendarno obnašal, in tudi Nemčija ravna v praksi kljub svojimi izjavam nepopustljivosti nekam previdno.
Veliko večja je nevarnost vojnega hujskanja, ki je postalo od izbruha krize naravnost vrtoglavo in ae trudi, da bi ustvarilo razpoloženje,. ki bi prignalo Ameriko takorekoč avtomatično v vojno. To hujskanje prihaja od tistih kapitalističnih krogov, ki pričakujejo od vojne ogromne profite zase, ki pa niso sovražniki nemških kapitalistov, temveč z njimi v egoizmu in v brezvestnem izkoriščanju popolnoma solidarni. V njihovi službi opravlja hujskarijo znano kapitalistično časopisje.
Kot socialisti smo načelni nasprotniki vojne. Z vstopom v to vojno ne more delavstvo ničesar pridobiti, pač pa mu žugajo silne izgube v vsakem oziru.
Ampak ne le z našega načelnega in raaredne-ga stališča, temveč s stališča vsake vlade, ki hoče zastopati interes* Amerike, je vojno hujskanje absurdno.
Qovornik navaja statistiko evropskih izgub v življenju in zdravju, ter naglasa, da bi bilo tako puščanje krvi ne glede na brutalnost in nečlovečnost za Ameriko, ki je slabo obljudena in potrebuje za svoj razvoj mnogo več rok in glav, nego jih ima, še bolj kritično kakor za Evropo.
Potem pretresa statistiko naraslih državnih dolgov, ki grozi Evropi še z naknadno katastrofo, in bi enako grozila tudi Ameriki.
Iluzionisti pravijo, da bi Amerika poslužila človeštvu, če bi se vmešala v vojno, ker bi jo skrajšala. Prorokovanje je nehvaležen posel;'to-
da dosedanje izkušnje nam kaše jo, da se ni izpolnilo to pričakovanje, ko je vstopila Italija v vojno, ne ko ji je sledila Rumunija. In po mnogih razlogih lahko verjamemo, da bi jo vstop Amerike podaljšali in žrtve bi se pomnožile.
Govornik prebira še druge argumente, ki se jih poalutujejo zagovorniki vojne in prihaja do zaključka, da so vsi taki argumenti ».grešen i • v svojih premisah. Kadar pa zmanjka vojnim hujskačem argumentov sploh, tetin j prihajajo z zahtevo lojalnosti in z očitki izdajstva. Toda lojalen ni tisti, kdor sili deželo iz egoizma v klavnico in izdajalec ni, kdor jo hoče obvarovati strašne nesreče.
Za zavedno delavstvo stoji v prvi vrsti zvestoba do svojega razreda in ta zahteva od nas, da se držimo protivojnih zaključkov Internacionale. S to zvestobo ae popolnoma vjema zvestoba do pravih, nepotvorjenih interesov dežele.
Največja nevarnost, ki izhaja iz sedanjega položaja, je ustvarjanje mogočnega militarizma na suhem in na morju, kateremu doprinašajo se sedaj nezaslišane žrtve na račun delavskega ljudstva. In to dviganje militaristične pošasti spremlja politična in socialna reakcija, ki hoče v kratkem paralizirati vse, kar je delavstvo v dolgi dobi pridobilo s težkimi boji. Že interesi sainoohrane zahtevajo od delavskega razreda najodločnejši boj proti vojni hujskanji.
Nastopajoči proti očitnim pojavom pa ne smemo prezreti vira proti vsem tem nevarnostim. Vojna je latentna grožnja kapitalističnega sistema. Do tega vira mora segati naš boj. Protest proti vojni se ne sme izčrpati v resoluciji, ampak inora dobiti realen izraz v delu za socializem, v ojačanju socialistične stranke, v stvarjanju tiste armade, ki premaga kapitalizem in otlpravi s tem vojne povode in vojno samo.
V	angleškem jeziku je nato govoril
sodrng Silberstein,
kandidat za aldermana. Upozarjal je, koliko moči ima delavstvo pri volitvah, če zna porabiti glasovnico v	razreda. Kapitalizem
Alepatl nobenega miru, -zakaj nasprotje med delom in kapitalom je načelno .Interesi obeh razredov se ne morejo spraviti v soglasje. Dokler je kapitalizem, je in bo izkoriščanje. Dokler je kapitalizem, je gospodarska tektna, s katero prihajajo interesni konflikti in vojne. Delavstvo je pa izkori&čaan in zatirano v vojnem času in v mirni dobi. Razredni boj besni brez prenehanja, dokler ne zmaga ena ali druga stran. Da zmaga delavstvo, si mora pa ustvariti močno organizacijo in mora pa ustvariti močno organizacioj in mora odločno nastopiti v svojem interesu, kadarkoli ima priliko, da kaj pridobi. Taka prilika je zlasti pri volitvah. 8akrat ne smejo delavci nastopati kot rep nasprotniških strank, ampak kot zavedni bojevniki za svoje pravice.	'
Nadaljnji govornik je bil
sodr. Jože Zavrtnik st.
V	slovenskem jeziku je dobro prerešetal politični položaj in omenil krizo, ki se je pokazala s prekinjenjeni diplomatičnih stikov med Ameriko in Nemčijo. Ta korak nam kaže vso nevarnost, ki stoji pred nami, ampak ne pomeni začetka nevarnosti. Ne vedno v enaki meri, ampak vedno z gotevo grožnjo visi vojna nad nami, dokler je naša družba kapitalistična. Sedaj je ta nevarnost odvrgla krinko in vsakdo spoznava njeno režečo spdko. Vsakdo čuti, da nas nepredviden dogodek nenadoma lahko pahne v vrtinec blaznosti.
Iz tega ne sledi, da je vojna neizogibna. Tisti, ki imajo uradno odgovornost, čutijo, kakor se zdi, njeno breme. Wilson se doslej ni dal pognati, da bi bil storil korak, ki se ne more več popraviti, in značilno je, da se je v kongresu na zadnji seji oglasila močna zahteva, da ne sme predsednik Wilson storiti nobenega novega ukrepa brez njegovega, kongresovega odobrenja.
Tem glasnejši so pa tisti, ki ne nosijo nobene odgovornosti, in med njimi je zopet najbolj zgo-
voren Teodor Roosevelt, ki hoče ¿e sestavljati voj-•no divizijo in ponuja vladi sluüho svojih sinov. Povljevati diviziji seveda ni tako nevarna reč, kakor postavljati avoj život v strelski črti za tarčo. Tam, kjer bi Roosevelt imel svoj divizijski glavni stan, ne bi frčale smrtonosne krogle; toda delavci ne bi bili divizijski generali, temveč bi stali naravnost v klavnici.
Roosevelt igra sedaj enako vlogo, kakršno je igral pred zadnjo vojno Amerike. Tedanji predsednik McKinley je večkrat izjavil, tla je bila a-meriško-španska vojna največja toga njegovega življenja. Po njegovem prepričanju je bila ta vojna nepotrebna. Španija je bila že na tem, da dovoli Kubi avtonomijo. Vse je bilo le vprašanje Časa. ¿Španija ni hotela, da bi delal njen korak vtisk, kakor da je izsiljen od kakšne druge dežele. ve bi se bilo par mesecev počakalo in Španija pustila na miru, bi bila Kuba brez vojne dobila avtonomijo. McKinley ni hotel vojne in se je trudil, da jo prepreči. Toda gotovi interesi rani krogi so pritiskali, podkupljivo časopisje jim j"e pomagalo, umetno se je ustvarilo vojno razpoloženje, in predsednik ni imel dovolj moči, da bi se mu bil uprl.
Ko so Mc'Kinleya vprašali, kdo je zastopal tiste interese, je odgovoril, da je bil Roosevelt na čelu.
In sedaj je Roosevplt zopet tukaj in zopet se trudi, da bi ustvaril razpoloženje za vojno, kateremu se predsednik in kongres ue bi mogla upirati
Delavstvo ima sedaj nalogo, da pokaže svoje pravo razpoloženje in da prepreči vojni paroksi-zem,ki lahko pospeši katastrofo. Ampak delavstvo mora sedaj poj m it i vso svojo nalogo. Naši protesti imajo gotov pomen, toda zavedati se moramo, da resolucije ne preprečijo vojne, kakor je niso v Evropi. Naše delo bi bilo danes veliko ložje^ če bi se bilo delavstvo v Ameriki že prej postavilo na •voje noge in se politično emaneipiralo. Tudi če bi sedelo poleg Meyer Londona še ato socialistov v kongresu, ne bi mogli reči, da lahko preprečijo vojno, če jo zahteva kapitalistična večina. Toda
a .»',.. T ¿' * — f -■ 1 ■ .......... v- - «t.	.
bilo v jeseni od.fariih dva, tri mil Jone socialističnih glasov, bi že vsled tega naš sedanji protest vse drugače tehtal.
Nevarnost, v kateri smo danes, nam razodeva pravo nalogo delavstva. Protivojna agitacija se mora raznašati od ust do ust, od hiše do hiše, od delavnice do delavnice; a biti mora socialistična agitacija, nele protivojna, ampak tudi protikapi-talistična. Sedanja vojna nevarnost lahko mine; vojna nevarnost sama na sebi ne izgine, dokler ne pade kapitalistični sistem. On je in ostane glavni sovražnik. In vse delavstvo mora prešiniti zavest, da je boj zoper kapitalizem njegova prva dolžnost. S padcem kapitalističnega sistema izgine tudi vojna.
Govoru je sledilo burno odobravanje.
Potem je bila zborovalcem predložena sledeča resolucija:
"Shod jugoslovanskega delavstva v Ohicagi, obdržavan dne 18. februarja 1917., izraža princi-pielno stališče proti vojnam vladajočega kapitalističnega sistema in popolnoma priznava zaključke Internacionale, ki nalagajo vsaki socialistični stranki boj proti preteči vojni. • S posebnim poudarkom pa protestira shod proti početju vojnih hujskačev in njihovega časopisja, ki izrablja kritični politični položaj, da bi pahnilo tudi Zedinjene države v krvavi kaos vojne. Delavstvu v Ameriki ne obljnhuje pustolovščina, po kateri hrepene iz vestni kapitalistični krogi v interesu ogromnih profitov, nobene koristi in nobene pridobitve, pač pa bi padla na njegove rame vsa neizmerna bremena. Žrtve življenja in zdravja bi moralo doprinašati delavstvo, gospodarske krize, brezposelnost, draginja in lakota hi zadela pretežno delavstvo; nacionalne dolgove, ki jih moderna vojna pošastno multiplicira, bi moralo plačevati v vsakem oziru oslabljeno delavstvo.
Zedinjene države sploh ne morejo imeti od sodelovanja pri evropskem prelivanju krvi nobc-
Zdi se, kakor da je Rusija dobila novega sovražnika. Iz Berlina poročajo cea Sayville, da se je v Rostovu ob Donu pojavila nova nevarna epidemija. V Berfin je prišla ta vest baje iz Koda-nja. Kljub paznoati cenzure — pravi poročilo — se spoznava, da razsaja epidemija po vsej jeka-terinoolavski .guberniji in da je zahtevala že ogromno število žrtev. Zdravniki ne morejo dognati značaja te bolezni, ki povzroča bule na telesu.
Nekoliko fantastično pač zveni ta vest; nova, popolnoma neznatna epidemija je v naših časih malce sumljiva reč. Pojavljajo se včasi bolezni, s katerimi zdravniki v «Voji praksi še niso imeli opraviti, anvpak navadno se izkaže iz strokovne literature, da je taka bolezen že prej razsajala. Odločilno pa ni to, če jo poznajo ali če je ne poznajo; katastrofa je, če je ne znajo zdraviti in omejiti. V vojrifem času je pa vsaka epidemija nevarnejša, že zato, ker vzame vojna tudi ogromno številn zdravnikov od doma.
I» Avstrije prihaja čudna pritožba. Vpraša se le, če je resnična, ker prihaja čez Ixmdon, kjer vidijo is razumljivih razlogov radi vsako sitnost
v vrstah centralnih sil. Poročilo pravi, da naznanjajo avstrijski časopisi dovoz prvega dela ru-munskega plena na ogrsko mejo. Obenem pa dodajajo, da je vse uplenjeno žito namenjeno za nemško vojsko in da ostane avstrijsko prebivalstvo najbrže zopet praznega rokava. Avstrijsko vlado ostro napadajo, da se je zopet podvrgla Nemčiji.
Nekam verjetna bi bila vest zaradi tega, ker je razumljivo, da skrbi Nemčija v prvi. vrsti za vojsko, in tu zopet predvsem za svojo. In da «e avstrijska vlada v vsaki stvari podvrže nemški vladi, ni že nič novega.
Pred devetnajstimi leti je dobil tedanji španski veleposlanik v Zedinjenih državah senor Polo de Bernabe svoj potni list in poziv, da zapusti Zedinjene države. Dane« je seftor Polo de Bernabe Španski veleposlanik v Berlinu. Ko »o Zedinjene države prekinile diplomatične stike * Nemčijo, je prevzela ftpanija zastopanje ameriških interesov, zastopa jih torej seftor Polo de Bernabe.
Slučaj je pač nekoliko nenavaden. Kaže pa,
da se motijo tisti, ki mislijo, da mora po sedanji vojni ostati neizbrisno sovraštvo meti narodi.
Iz Kodanja poročajo, da so nemške priprave za spomladanjsko kampanjo v polnem tiru. Nemški časopisi pravijo, da se ustavi z 20. februarjem ves promet za civilne potnike na železnicah, deloma zarasli pomanjkanja premoga, deloma pa zaradi poralbe vseh vlakov za vojaške transporte. Na Nemškem pričakujejo, da povzroči sedanja kampanja s subrnarinkami veliko zmedo in negotovost- v prevažanju zavezniškega vojaštva po morju in pmkazi vse zavezniške načrte.
<v,e bo to res ali ne, pokaže pač šele bodočnost. Vsekakor se pa vidi, da ne bo vojna furija odjenjala, temveč da postane Se ysc besncjfta, ka-kakor doslej.
Dopisnik danskega "SocialdemokrAtčn" je imel razgovor z znanim kriminologom in socialistom, profesorjem Knrieo Perrijem, ki mu je po poročilu rimskega "Oorriere d'lt*lia" dejal:
Resnica se ne da ustaviti. Italijansko ljudstvo bo to kmalu občutilo in spoznalo, da je bilo
ne koristi; le majhen krog internacionalnih kapitalistov bi nalovil velikanske dobičke, zaradi katerih pa bi morala vsa dežela preuašati nezasliša no trpljenje in bi bila v svojem razvoju ne le u-stavljena, ampak pahnjena daleč nazaj za seda* njost.
Ohranitev miru je v interesu delavskega razreda, v interesu demokracije in v interesu Zedinjenih držav sploh; zato je ne le socialistična, ampak tudi državljanska dolžnost storiti vse, da se prepreči vojna.
«Jugoslovanski delavci nočejo biti izdajalci svojega razreda. Naglašajo pa tudi, da nima delo za mir nobenega izdajalskega značaja napram de-želi, v kateri žive, kajti resnične interese Zedinjenih držav kršijo in izdajajo le tisti, ki tirajo deželo iz golega egoizma v vojno, bedo, finančen polom in kulturno katastrofo.
Na shodu zbrano delavstvo pa zlasti naglasa, da so ob preteči akutni nevarnosti ne »me pozabiti na njen trajni vir, ki dela \ojne krize kronične. Dokler počiva družabna zgradba na kapitalističnih temeljih, je katastrofa nočindan na pragu svetovnega miru in le padec kapitalističnega družabnega sistema mu more podati varnost. S protestom zoper vojno hujskanje združuje shod glasen klic do vsega jugoslovanskega delavstva, pozivajoč ga v socialistično stranko, da tako ustanovi mogočno armado za odločen boj zoper kapi talizem in da z zmago nad njim trajno o'dpravi vzroke vojne in s tem vojno samo."	t
o	! v
Sodrug Žikic je omenil, da vlada na naših shodih svoboda govora, pa se zato vsakdo lahko oglasi, če želi kaj izpregovoriti ali govornika kaj vprašati glede na dnevni red.
Oglasilo se je nekoliko zborovalcev z vprašanji, izmed katerih nekatera pač niso bila v zvezi z dnevnim redom. Neki udeležnik zbora je imel kar štiri vprašanja, s katerimi je očividno želel sugerirati, da bi se morala Amerika v interesu zaveznikov, kar bi bilo po njegovem mnenju v interna pravice, podati na vojno z Nemčijo.
Sodrug Kristan mu je obširneje odgovarjal In pojasnil shodu napačne temelje tega mišljenja. Kakor «tvar Nemčije» tako tudi stvar Anglije ni stvar pravice. Takozvano mednarodno pravo krši Nemčija in krši ga Anglija, in krti ga »ploh, kdor ga le more.Biti v interesu malih narodov ne bi nastopila Amerika, če bi šla v vojno, ker to ni njen vojni razlog in ker rabijo tudi zavezniki to frazo le za pretvezo svojih interesov.
Neki sodrug je hotel vedeti, če je tudi vstop Bolgarske in Turčije podaljšal vojno. Sodrug Kristan mu je odgovoril, da jo najbrže je, ker je razširil bojišča in posilil vse bojujoče se stranke na nove napore.
Tretji zborovalec je vprašal, kdo bi zmagal, če ne bi zavezniki dobivali municije iz Amerike. Mislil je, da gotovo Nemčija in da je bila takorekoč moralna dolžnost ameriških kapitalistov dodajati strelivo zaveznikom.
Sodrug Kristan je označil to za ugibanje. Če ne bi bili zavezniki dobivali municije iz Amerike, bi stali pred problemom, kako naj pridejo na drug način do nje. Kako bi ga rešili, bi bila njihova, ne pa naša stvar.
Potem je bilo še vprašanje, če ni sedanji slučaj tak, da bi morala obveljati "narodna obrana," o kateri je "Proletarec" svoječasno pisal. Tudi na to je sodrug Kristan odgovarjal in v glavne mnaglašal, da ne gre sedaj »ploh za obrambno vojno, še manj pa za obrambo demokracije in razrednih interesov delavstva. Najmanje pa ima delavstvo obrambo v svoji oblasti.
Vprašanja so bila izčrpana. Sodrug Žikic je dal na glasovanje resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in se je sklenilo, da se objavi v glasilih Zveze in pošlje sodrugu Meyer Ijondonu in illinoi-škim poslancem.
S primernim nagovorom in pozivom, da naj bo delavstvo pripravljeno za vsako eventualnost, ki jo prinese polmžaj in razvoj in z zahvalo za veliko udeležbo je sodrug Žikic zaključil lepi shod.
prevarano, in da se mora mir skleniti, preden pride še večja nesreča nad Italijo. Vojna se v Italiji smatra za izgubljeno in ljudstvo se boji, da ne pride Italija na vrsto takoj, ko bodo centralne države temeljito obračunale zRuraunijo. D\An-nunzio naj izgine iz Italije, dokler ima še prosto pot v Francijo, kajti po tej poti bodo po mojem mnenju kmalu korakale sovražne čete v osrčje Italije."
Da je italijansko nacionalistično časopisje besno zaradi tega, «e razume samo ob sebi. Tudi se nič ne čudimo, da obklada Ferrija z izdajalcem in nemškim agentom. Tako se godi v teh časih marsikomu, ki ima toliko poguuia, da izraža svoje prepričanje brez dovoljenja visokih vlad. Da je smešno očitati Ferriju uslužnost napraih Nemčiji, pa ve, kdor pozna njegove nazore.
V Haagu je priredilo delavstvo dne 15. februarja veliko demonstracijo proti neznosni draginji pred kraljičino palačo in ministrstvi. Policija je morala poklicati huzarje na pomoč, da so fazgnali množico. Draginje pa hnzarji niao pregnali.


Ako bi iiiH^i od ziuage kapitalističnih strank samo tisti delavci škodo, ki so lani pomagali de* mokratom in republikancem do uspeha, bi bila stvar še precej enostavna. Kdor si je trdo po-. Kt.lal, naj trdo leii. Še tedaj se ne smf pritoževati, ee se mu drugi roga jo zaradi tega.	,
Ali z njimi morajo trpeti vsi delavci titfli najboljši, najzavednejši, najtrdnejši. C*e bi*e norčevali ia slabih volileev, kaviar jih bo tepel bič, nam bi nič pomagalo. Zakaj bolelo bo tudi nas.
V Ameriki nimamo proporcionalnih volitev. Ako bi jih imeli, bi prišlo v kongrea vendar precej čedno število socialistov. Glasovi, ki so jih oddali sodrugi, ne bi bili izgubljeni.
Naši zastopniki pač tudi tedaj ne bi imeli večine. Ali v Washingtonu bi bila taka socialistična skupina, da je ne, hi bilo mogoče prezirati.
Izkušnje v drugih deželah nas uČe, da včasi fudi manjšina lahko kaj opravi. V Nemčiji, v ■ Avstriji, v Italiji, na Francoskem itd. tudi nimajo socialisti večine/\Ali v vseh teh parlamentih jih morajo vpošteVaii in v vseh teh državah so dosegli delavci več zakonitih pravic kakor v Ameriki.
Ali proporcionalnega volilnega sistema nimamo, in če ne spravimo po navadnih volitvah več
svojih zastopnikov v glavni parlament Zedmje-nih držav, nain ostane kdove kako dolgo edtni Mever London.
To gotovo ne l»o zadovoljevalo zavednih so* drugov. Saj se bojujemo zato, da bi napredovali In kaj dosegli.
Kakšna sredstva pa imamo za to!
(KI meščanstva ne moramo prfčakovati, da nam bo pomagalo do zmage. Ptatameztiiki se pae dobe t upa tam, da spoznajo pravičmmt delavskih žalitev in m> sami v sebi dovolj neiflvisid, da * pridružijo poštenemu bojn.
Toda belih vran je malo. Od njih ne more priti rešitev.
Delavcev pa je veliko. Ako bi bili vsi v naših vrstah, moramo zmagati. Tudi če senc ozirnmo na titfte propaliee, ki tta mestoma služijo sovraŽ-nikai, jih je Ae dosti, da dosežemo veščino.
Druge poti ni. Pridobiti moramo maso delavstva. Knjli zmagati hočemo. Sorlalisti nismo postali za *portorganizirali se nismo za zabavo. Prepričani smo, da je le v Ifcmu rešitev de-la\iike«a razreda. Vemo, da moramo padati nazaj, če ne bomo korakali naprej.
< e so si delavci kje kaj pridobili, vendar nimajo svojih pridobitev nikdar popolnoma na var-
nem. Ako je bil kapitalizem prisiljen, da je kaj dai, je vedno pripravljen, da vzame, če se pokaže prilika. I>elavei morajo biti neprenehoma na
straži, in dOatifrrat le zato ne morejo napredovati, ker je težko ohraniti, kar je že pridobljeno. Še m se včasi Izgubi.
Z dobrimi zakoni bi se v tem oziru delavski
Wj iaditno olajšal. ž •	*	"
- ■«►t»— — <— > ■ ....... ———-
Delasci si n. pr. v kakšni induatriji priŠtraj-kajo miiihnahio plačo. Z delodajalci se* sklene pogodba Ali ne le eesar' Tilj»*m, tudi kapitalist
znajo prelomiti pogodbe.
Kko bi bile minimalne plače z zakonom zavarovane, ne bi bilo delavcem ve«? treba trošiti svojih sil za to, da jih oihvarujejo, ampak hi lahko po rahili svojo mr<č, da'bi si pridobili zopet kakšno >.Wrij!ftanje.
Tako i si ugladili pot do končne zmage, 'Vidimo, da ni <tnigih sredstev. Kaj nam torej preostaja T
Pridobiti moramo delavstvo. Prepričati mp: ramo tiste, ki še niso prepričani, poučiti \*e, ki>* niso poučeni.
Stara pesem: Organizacije nam je treba.
Kjer ni klubov, jih ¿e treba ustanoviti, kjer aorje treba ptjonrfiti njihove članew<
Zakaj mi ne potreb izjemo le več voiilcev, ampak več socialistov nam je treba. Na delavca, ki glasuje enkrat z nanii, ker smo inu prigovarjali kakor vafcnik bol nem li konju, ae ne moremo zanašati; KVttir se da preigovoroti od enega, se da pre-govoriti turii cid drugega
Treba nam je sodrugov, ki glasujejo )iri vsakih volitvah % nami, s |mpolnim prepričanjem in * * popolno Zavestjo. Tovariši delavci morajo spoznati, kar smo spoznali sami: Da sta kapitalizem in delavstvo dva svetova, da ne utore biti med njima nobene sprave, amtpak le boj do konca, in da morejo ta zoj izvojevati le delavci.
' 1 Vseg/i tega ra&oiiievanja iu spoznavanja pa ne morejo delavci doseči slučajno. Mi, ki že poznamo te resnice, vemo, da so lahke in enostavne. Tcda nezavednenni delavstvu Se zde težke in nera-zumljive. V privatnem razgovoru par dni pred volitvami se mu i o ne bo razvozljalo.
Le v organizaciji, kjer je delavec meti misle-o i in i tovariši, ki imi koraka ma pomagajo na pravo pot, se mu bo odjirlo in se bo naučil misliti kakor mi. Tedaj mu bo lahko, kar se mu sedaj zdi tefko.
Enrico Ferri:
Socializem In moderna
anost.

Kako naj zakon, ki brezpogojno ovladuje ves živi svet, od bakterije do najvišjega sesalca, klone pre^ človekom, ki je le neločljivo Vkovan oibroč v neskončni verigi življenja ? Prepričan sem bil in sem Še, da je »boj za obstanek neldčljiv element življenja in s tem tudi človeškega razvoja, da pa ta zakon navzlic svoji stalnosti polagoma izpre-' minja svojo vsebino in dcibiVa blažjo obliko.
V	primitivnih razmerah se življcnski boj človeka komaj kiči od boja ostalih živali: brutalen, z mišičjo silo hojervan boj za vsakdanji kruh in za ženo r- kajti glad in ljubezen vezeta ve« svet.
• Kasneje se pridrufi boj za politično prevlado (v razredu, plemenu, vasi, občini, državi i. t. d.) in pri tem se poleg muAirulatsire zmerom ¡bolj uveljavljajo možgani. V zgodovinski dobi pristopi 'v grško-latinekem svetu boj za državljansko enakost?-tudi loo je dOvojevan, ni miru, zakaj življenje je boj; srednjeveški svet se bojuje za versko enakost, ki jo doaeže, ne da bi se umiril. Osemnajsti vek začenja boj za politično enakost. Toda tudi po izvojevanjn tega cilja človeštvo ne miruje in ne počiva; bojuje boj za «gospodarsko enakost, ne v smislu materijalne enakosti in absolutne nerazlrčjiosti, temveč v smislu, ki sem g| ravne kar obrazložil; vsa znamenja kažejo tistemu, kdor jim hoče umeti, z brezpogojno gotovostvo, da vede tudi ta hoj k zmagi ih da ga nadomeste nove naloge našiih naslednikov.
'Počasni izprememlbi smotra in klealov bojev ugreza stalno ublazevanje bojnega načina, ki — izprva brutalen m čisto telesen — postaja boljin-bolj prizanesljiv in duševen, ne glede na posamezne atavistične ponovitve ali na bolestna proti-drnžabna nasilja poedincev in na družabno zatiranje pt-samezMikov.
V	novi izdaji svojega dela o socializmu in kriminaliteti se povrnem na svoje umevanje pri-rodnega izlbora. (Mojemu podohno umevanje pri-rednega i&bora duhovito razvija Novikov v svojem novem delu. Je da popolnoma pozablja na spolni izbor. (Novikov, " La Lutte entre societčs huinaines." — Pariš 1891.) Za seflaj se zadoVolju-jem le z oineniivijo počasne modifikacije in uhla-ževanja iz borne ga hoja. .
Socializem lahko trdi, ne da bi se količkaj pregrešil proti I)arwinovemu zakonu o triuinfu najbolje prilagodenih v konkurenčnem boju, da morajo biti vfceni ljudem zagotovljeni pogoji človeškega obstanka, kajti omenjeni zakon ima svoj poseben pomen in svojo poseibno veljavo na naprednih stopnjah človeškega razvoja, razlrfnio od njegovega delovanja v primitivnih in predčlo-veških stadijih. Da, znanstvena poglobitev socializma celo kaže, da ih» zanikava in ne more zanika vat i dejstva, da zahteva življendki boj svoje
Irtve, To dejstvo jc velepomeinbno za odnošaje med zločinalvom hi družabno organizacijo; tisti soeialiMi, ki ne priznavajo zakonu življenskega tboja (nenormalna in protidru&ibtia oblika boja, ! v nanprotju z njega normalno in socialno obliko, z delont) veljave, mislijo, da ga spravi socializem j naenkrat» popolnoma s sveta; zategadelj smatrajo socializem in nauke kriminalne antropologije za nezdružljive; nauk o rojenem zločincu pa je le nadaljevanje darvrnizma. (Z «Vbialovanjem kon-»statiram, da h» v tem vprašanju tudi Loria moti. trdeč v svoji knjigi " Rast*« ¿conotnique* de la con-»titrttion soeiaie" protislovje obeh naukov. Lom- | bro.so »ga je v tem pogledu poginoma zavrnil | (Arohivio di Psichiatria e h*eienze Penali." 18fH, XIV., 6.) Obširnejše obravnavanje tega vprašanja si prihranim za drugo priliko; za sedaj pa hočem ob kratkem podati svoje nazore o tem problemu kot kriminalni antropolog in socialist, ii;
Pozitivni kazenskopravni nauk se peča predli vsem t današnjim življenjem in tu si je pridobil j nedvomnih zaslug z izvajanjem pri rod os lovnih I metod na zločinskem pojavu, ki je ž njimi dokazal nesmiselnost in hinavščino današnjih kazen- t skopravnih sistemov, slonečih na pojmih krivde . in prostosti bolje in praktično vršičečih v osam-ljenih zapornih, ki-j,ih smatram za ostudno devet-L najstega veka; to zgrešeno metodo hoče pozitivna šola nadomestiti s preprosto odločitvijo poedin-; eev, ki so vsle<l prirojenih ali pridobljenih, mmio-gredočih ali trajnih ammialij protidružabni.
Domnevanje, da v socialistični družbi premine vsaka in sleherna oblika zločina, izvira iz sentimentalnega optimizma in ni rezultat strogo znanstvene preiskave. Pozitivna kazenskopravna . šola kaže, da je zločin prirojen družabni pojav, j kakor samomor ali umoholnost, kateri izvira »z sodelovanja nenormalne telesne in duševne konsti-tucije z nenormalnimi razmerami prirodnega in j družabnega miljeja. Fizični, antropološki in socialni irfktorji sodelujejo neločljivo pri opredelitvi slednjega zločina, od najlažjega do najtežjega kakor pri vsakem drugem dejanju * človekovem; razlike obstoje le glede učinka posameznih vzročnih kategorij na poedinega zločinca in na poedin zločin. (Gl. mojo "Soeiologia Criminale," III. izd. (Turin 1892), pogl. 1. in 2. Fornasari di Veree j je v najnovejšem času potrdil to naziranje r raz-iskavanjem zločinstva in gospodarskih razmer. Lonibroso pravi v uvodu te knjige: "Ne tajim resnienonti soeialističnih misli, ki jim je namenjeno, da izpremene usodo Kvrope rn ki skušajo svoji stvari v prid izvajati vse zkrfinatvo iz gospodarskih faktorjev; simpatiziram s to teorijo, ne da bi hotel ali mogel deliti njene zmote; pri vsem navdušenju zanjo vendar njej na čast ne morem za-
prepu-
tajiti resniee. Tak' nesmiseln servilizei ščamdoktrinareem in pravovercem.")
Tako deluje pri umoru iz ljubosumnosti ali vsled oiname čutov najmočnejše individualni, antropološki faktor, ne da bi zato vpliv priročnega in socialnega miljeja popolnoma izločen. Pri zločincih proti lastnini ali pa pri protiosebnifi pre-grešklh upornih mas ali pijancev je močnejši socialni fakaor, ne da bi fizičfii antropološki faktor sploh he prihaja v poštev.
Isti pomiselki veljajo — da nadaljujemo z u-govori , sproženimi v imenu darvinizm« — glede ljudske bolezni, katerim je prišteti tud tako izraženo patološki pojav, kakor je zločin.
V*aka bolezen, akutna ali kronična, nalezljiva ali neualezijiva je produkt antropološkega faktorja, disponiranosti poedinčeve in vplivov fizičnega in družabnega miljeja; dalekaspžnost poe-dinih faktorjev je pri posameznih boleznih različna; jetika ali srčna hiba sta n. pr. bolezni, ki za-vista ponajveč od telesne konstitutcije oh sodelovanju vnanjih faktorjev; nasprotno zavise kolera, jegar, malarija ali pelagra predvsem od fizične in socialne kakovosti okolce. Zategadelj zapadejo jetiki tudi imovite, dobro hranjene, v zdravih stanovanjih žve«če osebe, dočim grabi pelagra in kolera avoje žrtve večklelj iz bednega, siromašnega miljeja. ,	" '
Jasno je, da v sočialističnem režimu, ki s kolektivno lastnino zagotovi vsaketnu poedincu človeško eksistenco, znatno upadejo titse bolezni, ki izvirajo iz nezdravega miljeja, nezadostne hrane in vsemu temu sledečega otrovanja, zlasti še ob napredovanju higijenske vede in tehnike; nasprotno pa ne spravi nobena socialna reforma s sveta Imlezni, ki se rode iz poškodb, umibolnosti, pljučnega vnetja i. dr.
Isto velja za zločine; če izginejo beda in krivične razlike gospodarskega položaja, preminejo z obstoječimi po kroničnem in akutnem gladu po-vzroičenimi nagoni vsled dobrodejnega vpliva boljše hrane na telo in dušo in vsled onemogočenega ^zlorabljanja sile iz boastva zločini, ki izvirajo danes v prvi vrsti iz socaUiih razmer. Zginila pa ne bodo taka dejanja, kot so nravni zločini vsled spolne perverzije, umori epiptikov, tatvine psihopatičnih izrodkov i. t. d. Knako bode socializem z obsežnejšo in temelitejšo ljudsko izobrazbo zmanjšal število analfabetov in vsak talent se bo prosto razvijal in uveljavljal, toda po-dedovanje bolehavni.« lastnosti bo porajalo tudi v socialističnem režimu idiote n slaboumne; po drugi strani bode pač na prirojene degeneraiijske fodme (konstitucionalna slabost nervoza, p*yhoza, zločinska natura) ugodno učinkoval pjreventivni in blažihiivpliv boljšega družalMtega in gtmpodar-
skega reda ob sOčasnemvvplivanju zmerom globlje prodirajočega biološkega raziskovanja, ki prepreči podedovanje bolezni pri porajanju.
Z drugimi besedami: tudi v socialističnem režimu bode boj za obstanek, četudi v znatno manjši množini, terjal žrtve v podobi slabičev, Mirkov, umobolnih, zločincev iii samomorilcev in za^ torej socializem ne more in noče tajiti Isija za obstanek in njegovih'posledic. Ampak socializem privede p seboj fudi ogromno korist, da z odstranitvijo fizične in nravne bede mas zamaši (mnogoštevilne izvirke epidemskih in endemskih form fizične in nravne degeneracije. Tudi potem še ostane boj za obstanek stalna gonilna sila socialnega življenja, toda privzemal bo zmerom manj brutalne, zmerom bolj duhovne in humartke oblike in njegovi smotri bodo zmerom višji ideali na podlagi popolnega telesnega in dušenega razvoja rodu, ki so vsi njegovi člani preskrbljeni z vsakdanjim kruhom za telo in dušo.
Pri razmotrivanju boja za obstanek ne smemo pozabiti na drug zakon prirodnega in družabnega razvoja v Darwinovem smislu, ki so ga mnogi socialisti pretiravali in mnogi individualisti prezrli, na zakon solidarnosti istovrstnih individu-ovr n. pr. družabuo živečih prežvekovalcev, in dalje na zakon medvhslne solidarnosti v obliki imenovane simbioze.
Pretirana je trditev, da deluje v prirodi in družbi edinole zakon hoja, kakor je pretirano popolno zamtetovanje njegove veljave za človeštvo. Popolna resnica je, da velja tudi za človeštvo večni zakon boja za obstanek z vsebolj humanakimi sredstvi in ta vse višje vzore poleg in nad tem zakonom, pa deluje kot najmočnejša sila družabnega razvoja zakon solidarnosti in skupnega dela poedineev.
v živalskih vrstah se pojavnlja vzajemna pomoč v boju s sovražnimi vrstami ali pri rini ni-mi dogodki, ki se v človeštvu že na prvotni stypin-ji višje razvija, zlasti kjer gotovost in bogastvo hrane rodi miren industrijski tip. Vojaški tip prevladuje v prvotmhrainerah vsled negotovih in skopih življenskih pogojev in pri polciviliziranih ali propadajočih narodh, ampak s stalno tendenecf, kakor je prkazal Spencer, da preide v industrijski tip. Z napredkom človeške kulture in z rastoči delitvijo dela, ki zahteva vse ožji . tik vseli ljudskih elementov, se pojavlja poleg vse blažjega boja za obstanek nova sila solidarnosti in skupnega dela in dobiva vse močnejši in dalekosežnejši |>o-men. Jp ves ta proces se vrši — ml k rit je tega razmerja je veliko znanstveno dejanje Marxa — sorazmerno z gotovostjo življenjskih pogojev, predvesm hrane.
(Dalje.)
TOT'RESJ^A TOV EST.
Spisal Podlimbarski.
preklicana reč ti., hude čase smo doživeli," je dejal Planjavec. "Hišo mi je menda pohabilo in si ne upamo noter. Tudi nas nočujemo zunaj. No, hvala Bogu, da so nam le udje ostali zdravi, pa si bomo škodo na poslopjih še popravili z božjo pomočjo in ee bomo pomagali eden drugemu."
Tri dni bo zdaj tema, pravijo po vasi. Nič ne bo solnca in jutra ne bo, ne opoldneva, ne Večera," je zaropotala baba z ugrizeno n jgo.
"In žgancev ne ho, ne soka, ne kaše," jo je postrašil ironist Marka.
"Kaj menite, Planjavčev oče, ali bo res, ali ne?" je vprašala baba.
"To ni nič. «laz že čutim, da mi bije jutranja sapa v nos. Dolgo ne bo, in imeli bomo z<rpet dan. Soinca menda ne bo, ker na Oemšeuiški planini rise mokri iblaki." Jel si je uapravljati tobak. "Ampak tega pa še ne veste, kaj se je prigodilo na Kolovraškem!" je vprašal mirno.
"Ničesar šc nismo slišali," so odgovorili iz krdela.
"Kaj ste bili sinoči na Kolovraškem?" je vprašal hlapec s Frtice. .
"Bil, bil. Kakšen strah je pa tam — o j I" *
"Povejte nam, oče!"
"Le poslušajte 1 K bratu sem bi! šel včeraj popoldne pogledat v kolovra^ke bribe in nazuj sem sc vračal pozno v noči. Ali to pa revem, da groze sem pn toliko prestal, po nepotrebnem prestal, da nič ne vem, kako sent prišel nazaj v naš
graben. Le to vem, da je včasi zavihral gozd ©-krog mene kakor ob velikem viharju."
Saj smo se groze tudi mi naužili —- oh!"
"Potres sam bi me ne bil toliko preplašil, ali tisti Urijčkov Matija, ki je cunje pobiral tudi po grabnu in ga vsi poznate, tisti me je tako prestrašil, da se ga bom spominjal vse žive dni, in tudi naši otroei bodo govorili o njeni."
"Pa so pravili popoldne pri krščanskem na uku, da je uinfl.**
"Umrl . . . mnrt ga je stisnila . . . Bog mu naredi milostivo sodbo! Večkrat se je norčeval umrjem tedaj rad, kadar ho v raju izpraznjeno mesto cunja rja, kajti drugega ne inaraiii biti go. ri. Tako se je Ml navadil svojega posla. Zdaj pa | stoji siromak pred božjim prestolom in, Bog sodi, * v čem je grešil."
"Večna luč naj mu sveti! I kaj . . . ali vas je mrtev tako strašil!"
"Mrtev ... še na parah se je pošalil z nami. On bi bil to noč kmalu ml mrtvih vstal." Iz krdela so se či»Ii obupni vzkliki k raznim nebeškim mogotcem. Gos|todar s Planjave je nadaljeval: 4< Matija je tolikrat prenočil pri nas v Planjavi in nam delal druščino, pa sem si dejal «inoči, ko sem šel mimo hiše, kjer leži na parah: morai mu tudi ti zadnjo noč tovarišiti čas. Bilo je že po enajstih, ko sem stopil v tisto hišo. Ljudi je vasova4o tam dosti. Pokropil sem mrliča in pomolil. Ko tako stojim pred mrtvaškim odrom in
molim, zabohni pod zemljo in udari ob stene s tako močjo, da je vse skočilo na noge. Mrtvaška leščarba na steni je padla na klop, luč na mizi se je zazibala, okno nad mrličevim vzglavjem se je samo od sebe odprlo in mrlič se je začel gibati pod rjuho, kakor bi se bil že naveličal ležati tia hrbtn."
"0 prežalostna mamka božja, prosi za nas zdaj in na zadnjo uro!'* je zahrumela baba z ugrizeno nogo in prav blazna je stekla po vasi
razglašat to novo znamenje sodnjega dneva.
• (> . '.•":»'••';• t: i., > t. ,
"0 Jezus Nazarenski!" je viknil berač Devs, ki je bil tudi v kritalu, in zašepal je za babo. Za njim jo je udaril Krulčev Peter. *
"Ali jc vstal?" je vprašal nekdo iz krdela. ,
• . .'i
"Kako bi vstal? Le poatrašil nas je Urijčkov dopovedati, kako smo koprtiHi ob tem pogledu, * kakšen vik in krik je nastal po izbi. Vse se jc ri-Matija. Nihče še ni vstal od mrtvili nego Kristus in tisti, ki jih jc on zbudil. Tega vam ne morem lo k durim, tako da jih tisti, ki so bili prvi, ni- ! kakor niso mogli od preti, kar je še bolj pomnožilo zmešnjavo. Jaz sem bil še tako pri zavesti, da sem skočil k oknu za durmi in jih od pri; ali 1 so se zagnali prestrašeni ljudje za menoj, da sem se a/težavo skobacal skozt okno na trato. In bežal sem, kolikor so dale noge, drugi pa za menoj. Kar sc tiče mrliča, je bil vet ta strah prazen: 1'rijeKov Matija je mrtev in prej ne vstane nego na sodnji «lan; le potres ga je toliko zasukal, da se je obrnil na stran. In tako leži morda še zdaj in čaka prsti, Ali strah nain jc naredi! ve- ' lik." '
V krdelu so izpregovorili o tem čudnem dogodku. Da je prinesel isto novico kakšen mleč-nozobnik ali človek, ki še ni utrdil svojega ugled» pri vaščanih, pa bi jo bili razteptali na široko in v*ak po svoje, ali to, kar je povedal možak, so vsi verjeli in nihče se ni drznil razvijati 'drugačne ali nasprotujoče misli. Polegli so zopet mirno na svoja ležftea ter vpirali poglede n« gospodarja s Planjave.
% i
Planjavec se je sklonil k ognju po utrinek. "Iludika ... po vasi bo nemara tudi dosti škode," je dejal, z gorečim utrinkom lahno se d >ti-kaje duhana in obrnjen k Tonetu.
"Oče, vse narolie je v vasi in k vara lw> menda mnogo, ' je odgovoril mladenič, zadovoljen, da more izpregovoriti z razsodnim človekom.,
"Da bi le tresenje pojenjalo in bi nam pomladanska setev lepo vstala in bi nam Bog dal o-bilo letini, pa ho še vse dobro. Hiše bomo Že popravili, saj les rad raste v naših gorah in kamen in pesek tudi," jc menil ravnodušno gospodar iu bacnil utrinek nazaj v ogenj. Začel se je ozirati po njivah, kakor hi hotel razbrati, kaj je tam posejanega. Ker pa Iz svita ni mogel videti, je stopil nazaj v temo in1 o4 tam sc%je oziral po rebru in po hosti, kakor bi iskal nečesa in bi hotel zapustiti družbo. ''
"Planjavčev očJ,M je znklical zdajci za njim Prtiiki, "ali imate svojega hudega psa še na ve-rlgi"? ' "*> * ' • '
(Dalje rihodnjič.)
m
»■ ■
=
PR pij, ET Ali Et
Mezdno zakonodajstvo.
Zvezno vrhovno sodišče »e zopet ha vi « zadevo, ki se zelo tiče delavskih interesov. Razprava se je iavršila zadnji teden, iu sedaj se čaka ua
razsodbo.
Stvar se suče zopet okrog vprašanja, ali je neki zakon ustaven aH ue. Nasprotniki so na eni strani država Oregon, ua drugi pa razni kapitalisti iz te države.	•
Kapitalizem je lahko politično reakcionaren, da zahteva policijo na vseh koncih4n krajih, da nastopa zoper svobodo govora iu tiska, da zagovarja vse persekucije delavstva; gospodarsko je vendar vedno tako liberalen, da zahteva popolno, neovirano in neomejeno svobodo v razmerju med delodajalcem in delavcem. V to razmerje se ne sme nihče vtikati, tudi država ne; kajti to je omejevanje svobode.
"Pustite nas pri miru! Jaz iu moj delavec se že zmeniva. Ou naj lina prostost, jaz pa tudi , Na ta način sva si enaka, «laz zahtevani dela, on mi ga ponuja ;on zahteva plačo, ponujam mu jo jaz. To se tiče mene in njega in niftogar drugega ne ; zato se nima nihče vtikati v to reč."
Take argumente ima kapitalizem. To imenuje ''svobodo" in zato pravi o svojem sistemu, da je liberalen.	« .
Marsikatera dobra duša s površno opazujo-čimi očmi je že prikimala in verjela, da je v tem svoboda. Kajpada, če njemu u>oje delo ni všeč, mu ga ni treba sprejeti ;če jaz nisem zadovoljeu s plačo, ki jo ponuja, mi ni treba delati zanjo. Torej imava enake pogoje in vsak svojo svobodo.
Ta liberalni sistem je velikanska laž, ker ni tam, kjer naglaša in razkazuje svobodo, niti sledu ^ tega lepega blaga. In pogoji, ki se z majhno pomočjo sofistike pokažejo, ka,kor da bi bili enaki, so v resnici popolnoma neenaki.
Delavec nima svobode, da sprejme ali ne sprejme delo, če mu ponujana plača ne . ugaja. Slučaji, ko je to resnično, so le izjemni, kadar je v njegovi stroki ali pa nasploh pomanjkanje delavcev. To se včasi zgodi, ni pa pravilo. Kapitalistični sistem sknhi za to, da ima po možnosti čim večjo rezervno armado nezaposlenih delavcev. Prav tako gleda, da mu tehnika čimbolj nadomešča žive roke z mehaničnimi sredstvi. Ce ima delavec tudi kaj izbenspri sprejetju dela, je ta izbe-
ra vendar zelo omejena. To se pravi, da nima svobode, da «prejme ali zavrne delo svoji volji. Kajti delo jHimeni zanj življenje. Hrez dela nima dohodkov. Potreba dohodkov ga sili, da hprejiue tako delo, kakršno ne ponuja iu pod pogoji, kakršne določa delodajalec.
Kapitalist stremi za profitom. Ce ima sto mi-Jjonov, jih hoče naplaviti še dvajset, trideset, še sto. Za to potrebuje delavcev. Toda če nastanejo za nekaj časa take razmere, da zahtevajo delavci lahko večje mezde, nego jih je on pripravljen plačati, mu zaradi tega ni treba poginiti. Kapital mu že omogoči "dostojno" življenje do tistega časa, ko bodo morali delavci zopet ponižno potrkati na vrata njegove tovarne.
Pogoji obeh uiso enaki. Popolna svo4»oda kapitalista pomeni popolno odvisnost delavca.
Tupatam je država nekoliko posegla v razmerje med delodajalcem in delavcem. Večinoma se zgodi to taui, kjer je močno socialistično gibanje, pa hočejo vladajoči odvrniti socialistično nevarnost 7. manjšimi koncesijami. "Pokažimo delavcem, da znamo sami kaj storiti zanje, pa se bo zadovoljilo s tem, kar mu damo ;naiii pa ne bo treba dajati toliko, kolikor bi morali, če se poda delavstvo v socializem!" Tako si mislijo, in včasi še ta špekulacija vsaj za nekaj časa obnese.
V Ameriki je deset držav, v katerih imajo iz takih razlogov nekaj mezdnega zakouodajštva. Toda le v treh veljajo dotični zakoni dlje kakor tri leta. ,Tc države so I'tah, Washington in Oregon. Minimalne plače, ki so zakonito določene, se tičejo v vseh slučajih delavk. Za moško delavstvo ni v Ameriki nikakršnega mezdnega za-kouodajstva.
.V državi Oregon so kapitalisti nastopili proti zakonu in zahtevajo od zveznega Vrhovnega sodišča, naj izreče, da je neustaven. Na kakšno stališče se postavi sodišče, se ne more vedeti. Bil bi pa hud udarec, če bi ugodilo kapitalistom, kajti vse mezdno zakonodajstvo bi bilo s tem ustavljeno in vsi dosedanji zakoni o minimalnih plačali bi takoj izgubili veljavo.
' Abnormalna prikazen je v tem, da vidimo državo, ki ni, če jo presojam«» po njeni vladi, delavska, še manj pa socialistična, v boju za delavske interese, medtem ko stoji največja delavska
organizacija v deželi, A. K. of L., zoper zahtevo zakonite minimalne plače, torej v eni vrsti s kapitalisti.
Vsakdo skuša zagovarjati svoje stališče, iti če nima dobrih argumentov, se poslušaje slabih, pa jih |ki možnosti olepšava. Tudi nasprotniki tega zakonoilajstva so iskali razloge za svojo opozicijo in mislijo, tla so jih našli v sledečih trditvah.
( e bodo pod jetniki prisil jeni, da plačajo delavkam višje mezde, tedaj bodo začeli brezobzirno odpuščati manj «-posobne delavke; v velikem slogu jih bodo nadomeščali z delavci» ker so delavci dražji, se podraži tudi dotično blago in poveča splošna draginja.	-
. Ne bomo se sedaj podrobnejo bavili s tetrt, da bi ti argumenti, če <bi veljali, le še bolj ntrjevali socialistični nauk, da je kapitalistični sistem popolnoma nesposoben za rešitev katerihkoli socialnih vprašanj. Brez obzira na to njegovo nedvomno nespost bnost kaže praksa, da nimajo navedeni argumenti nobene veljave.
* Statistični izkazi delovnih oddelkov v tistih državah, v katerih je ženska minimalna plača zakonito uvedena, kanejo, da se ni število industrij skih delavk nikjer zmaujšalo, temveč je povsod «naraslo.
To ima dva glavna razloga. Prvi je ta, da ¿euske plače tudi z zakonito določitvijo še ue do-aegajo moških. Kapitalistom so delavke se veduo cenejše in zato jih nastavljajo. Drugič pa kaže praksa, da so se tisti zelo motili, ki so trdili, da je (žeiuko delo i" vsakem slučaju slabše od moškega Tudi izkušnje v Kvropi, kjer opravljajo ženske v ogromaih množicah dela, od katerih so bile prej popolnoma izključene, kažejo, da je to mnenje o iiialovrednosti ženskega dela popolnoma napačno.
«Zakoni, za katere gre, tudi niso povzročili, da bi bile baje slabejše delavke odpadle. Godi se pač neprenehoma, in sicer meti ženskim in med moškim .delavstvom, da se manj sposobni odpuščajo. Ampak.to se godi brez zakonov, ker skrl/i za to priganjali sistem kapitalizma sam.
Vsled tega tudi nimajo zakoni o minimalnih plačah sami na sebi nobenega rednega vpliva ua nodraževanje blaga. Mogoče je že» da se kapitalisti izgovarjajo nanj ;toda vsake draginje je de-
lavstvo krivo to je že stara pesem. Kjer ni zakonov o minimalnih plačah, pa vendar raste draginja prav tako kakor tam, kjer so.
Razuti navedenih argumentov m» pa včafti tudi itteel delavstvom sliši še eden, ki bi bil gotovo resen, Če bi bil uteuieljiMi. Ta se glasi, da sc iz-prcmciie minimalne plače prav hitro v maksimalne.	♦
Težko je razumeti, zakaj bi moralo biti tako, Vctuo, da se bojujejo tudi unije za tuiiiinialiic plače. Kjer so d<>»rfrne s pogodbo, se vendar starejši delavci ne za dovoljujejo z njimi, aitrptik zahtevajo in dobivajo višje postavke. Zakaj naj bi bilo drugače, kjer je minimalna plača zakonito določena?	<
Toda pustimo ugibanje, pa vprašajmo rajši dejstva. ^ #
Statistika nam zopet pove, da je zakonito določena minimalna mezda v državi NVashiugton za tovarniške delavke 8.90 dolarjev, za perice !> dolarjev, za uslužbenke v trgovinah in pisarnah 10 dolarjev. Zakon jč sedaj v veljavi tri leta in po). V tem času se je plača industrijalnih delavk zvišala za 17 točk Čez predpisano minimalno mezdo; dvajset odstotkov teh delavk dobiva sedaj znatno več kakor minimalno mezdo, medtem ko uiso prej niti te dosegle.	#
Iz države Utah poroča guverner Ilaines: "Tukaj ne more biti govora, da bi se bila minimalna plača izpremenila v maksimalno. Nasprotno je res. Velik del naših delavk dobiva znatno več, nego določa zakon za minimum. To sploh ue more biti drugače. Kako naj bi se podala delavka, ki je 4>retna in ima izkušnjo, v to, da bi delala za začetniško plačo?"
Poročilo industrijskega komisarja iz dtžave Oregon pravi, da so delavke, ki so bile prej bedno plačane, z.zakonom prav znatno pridobile, ne da bi bile kaj izgubile one, ki so imele žc prej boljšo plačo.
-Ves strah preti delavskim zakouodaistvoin je razumljiv, če prihaja od kapitalistov. O pa nastopajo proti takim zakonom takozvani delavski voditelji, tedaj le dokazujejo, da jim ne gre toliko za resnično zboljšanje delavskega položaja, kolikor za njih vpliv.
Zelezničarske pravice.
Delavska svoboda v Ameriki napreduje po rakovi poti, da bi se najreakcionaruejše vlade v stari Kvropi lahko veselile, če bi jim pustila vojna časa za to. Krasen napredek delavskih pravic se kaže-v novem želszničarskem sakonu, ki ga ima kongres sedaj v delu. Oče načrta je Adamson, cigar slava se je lani raznesla po Zed in jenih državah, ko je sprejel *Wilsonov predlog o osemurni sliržbi na železnicah za svojega in ga predložil v kongresu, s čimer je bila preprečena za Labor Day naznanjena stavka.
Sedaj zastopa Adamson zopet Wilsonove nazore. Kakor je znano, se predsednik lani ni zadovoljil z oaemurnim delom, ampak je zahteval tudi ukrepe, s katerimi naj bi se zabranile stavke ua železnicah. Tej želji so hoteli najprej urftreči z zakonom o prisilnih razsodiščih. Proti temu se je % pojavila tako ostra opozicija, da so predlagana prisilna razsodišča za enkrat zaspala. Da je ideja popolnoma umrla, se zaradi tega vendar ne more trditi. Reakcija je v takih rečeh zelo trdovratna, kar se je pokazalo pri naseljeniškem zakonu. Nazadnjaške zahteve, ki izgledajo, kakor da so mrtve, vstajajo zopet in zopet iz groba kakor neštetokrat ubiti Villa.
»Namesto prisilnih razsodišč zahtevajo sedaj nekakšne spravne komisije, v katerih naj bi bili zastopani delodajalci in delavci in ki naj bi gledale, da se reši spor mirnim potom.
Ampak taki spravni poizkusi ne zadostujejo vladi. Oni seveda ne dajejo nobene garancije, da ne bo vendar štrajka. Podajanja so se tudi doslej' pogostoma vršila, preden je prišlo do stavke« a če se pogajanje razbije, tedaj ne ostane navadno nič druzega kakor boj. In pogajanje se zelo lahko razbije, ker ne dajejo kapitalisti radi, česar ne morajo dati.
Vladi je železuičarski štrajk zoprn kakor voda pijancu. In zato je Adamson izumetničil načrt, po katerem naj bi bilo mogoče preprečiti želeimi-.čarske stavke, ne da hi bile prepovedane. Pred-
vsem naj bi se to doseglo s pomočjo sodišč in kazni-
Stavka ni prepovedana. Ampak oviranje meddržavne trgovine in oviranje poštnega prometa je prepovedano in podvrženo kazni. Ce torej ^železničar stavka se mil ne bo zaradi tega nič zgodilo; kajti pravica štrajka je priznana. Ampak če zaostane zaradi stavke vagon kave ali smodnika, ki je namenjen v Kansas, v kakšni postaji v New Jersey ali Pennsylvania, bodo vsi železničarji, ki so tega krivi, kaznovani prav tako kakor če zaostane par svežnjev pisem. Zaradi tega dobi vsak posamezni lahko do šest mesecev zapora ali pa 100 dolarjev globe. Toda zaradi štrajka se mu ne zgodi nič!	%
V sltfčaju stavke postane položaj na železnicah lahko resen in nevaren. »Saj se zgodi to dostikrat tudi pri drugih stavkah. Iu če vlada ne ve, kako se napravi tak nevaren položaj, ni treba nič druzega, kakor vprašati kapitaliste in njih priganja če. Oni jo že nauče.
Za tak slučaj mora pa visoka vlada vendar poskrbeti. Treba je le pomisliti, kaj bi hudobneži lahko vse napravili na železnicah, če je nered. Relse se lahko potrgajo, ogibala se lahko napačno postavijo, mostovi se lahko porušijo, povzročajo se lahko karamboli, uhajanje vlakov s tira in toliko groznih reči, da se človeku ježe lasje na glavi.
To se pa vendar ne more in ne ante trpeti. Če nastanejo izgredi pri drugih privatnih podjetnikih, pomaga dobrim kapitalistom milica zoper hu-dobne delavce. Tako je bilo n. pr. lani v Rast Youngstown, kjer je sicer neki sodnik in neki državni pravdnik trdil, da je povzročil izgrede jeklarski i rust ; ampak Gary pravi, da je to smešna trditev, in to pač zadostuje, da se ni Garyju nič zgodilo.
•Na železnicah je stvar nekoliki» drugačna; Tam ima vlada svoje interese in za to ji daje A-damaonov načrt pravico, da rabi zvezno vojaštvo
za " vzdržavauje reda," seveda, če je |»otrebno. O vprašanju, če jo potrebno, lahko odločuje vlada.
Da ue bi kdo mislil, da je to brutalno sredstvo zoper štrajk. Bognedaj! Štrajk je dovoljen; vojaščina bo le ''vzdržaval* red." in ona ni kriva, če bo zaradi tega vzdržavanj? reda stavka skrušena.
* Ker pa igrajo železnice važno vlogo v slučaju vojne, kajti bombe, granate in podoben kon-fekt se ne njore prevažati s pred pot opitimi karjo-lami, je mislil Adamson tudi na to, da ne nastane, v takem slučaju nevarnost za domovino. Zategadelj se v slučaju vojne lahko postavijo železnice, kakor tudi brzojav in telefon, pod vojaško upravo. Železničarji so tedaj podvrženi vojaški disciplini in voa^kim sodiščem. Pravica štrajka ostane nedotaknjena; ampak če železničar ne izpolni u-kazov svojih predpostavljenih ,ga postavijo pred vojno sodišče in obsodijo po vojnih člankih. Ne zato, ker štrajka. Nikakor ne! Ampak zato, ker ne opravlja ukazanega dela.
Štrajk je torej le praktično zabranjen; v teoriji je dovoljen, zakaj postava ga nikjer ne prepoveduje.
To je tako kakor.z draginjo. Delavcenr ni nikjer ukazano, da morajo stradati; le cena živeža je tako visoka, da si ga ne morejo kupovati. Ampak pravica do prehrane jo nedotaknjena.
Raztin v slučaju vojne so omenjeni ukrepi dbvoljeni tudi tedaj, če jih amatra predsednik iz vojaških ozirov za potrebne.
To je naravnost sijajna določba! Ona daje zakonu elastičnost, kakor da je iz gumija. Kdaj je vojna, to se ve. Kdaj zahtevajo "vojaški oziri" militarizacijo železtric, to odloči predsednik. In če je predsednik prijatelj kapitalistov, napravi vodno lahko take vojaške ozire, kakršne si želi.
Velika nevarnost, da bo ta zakon, s katerim so železničarjem lahko popolnoma zvežejo roke, tudi sprejet, se ne da Utajiti. V tem je pa sc druga nevarnost. Ako se zakonito poteptajo dr-
žavljanske pravice železničarjev, pridejo lahko drttgc delavske skupine ua vrsto, in "energičen" predsednik, ki čuti svoj "pravi" poklic v kapitalistični deželi, bo nenadoma sredi miru lahko mi-litarizirai vso industrijo, kakor je militarizirana v evropskih vojskujočih se deželah, iu sicer v najbolj reakcionarnih, kjer ni dovoljen delavskim organizacijam niti tisti skromni vpliv kakor n. pr. na Angleškem.
To so temni oblaki na obzorju delavskih pravic. Na žalost se ne ntorc reči, tla se gpdi vse to «brez krivde ameriškega delavstva. Kajti samo je izročilo politično moč tistim, ki uiu sedaj spletajo biče. Samo jc izvolilo tiste demokrate in repribli-čane, ki sklepajo sedaj take protidelavske zcko-ne. Samo je pod pokroviteljstvom A. F. of L. oziroma njenega vodstva neprenehoma naglašalo načelo, da ni treba proletariatu v politiki stati na svojim nogah, ampak se jc obešalo meščanskim strankam za škrice.
Sedaj zanje sadove te zmote in malomarnosti. In bič bo postajal vse hujši in hujši, dokler se ne otrese dosedanje politične brezbrižnosti, s katero se samo podaja v oblast svojih kapitalističnih sovražnikov.
Brez samostojne delavske politike sc» veliki u-spehi delavstva nemogoči. Kakor nam kažejo ti , zgledi, je celo obramba dosedanjih pravic nemogoča.	'
Delavstvo je spoznalo, da mora biti v indu-strijalnem boju ločeno od kapitalistov. Ampak t»» resnico je spoznalo le do polovice. Ločilo se je od njih v svoji strokovni organizaciji. Prezrlo je pa, da so tudi boji v kongresi, v legislaturah, sploh na političnem polju socialni, in pogostoma naravnost industrijahil, vedno pa razredni boji.
Drugo polovico resnico je torej treba spoznati iu iz tega izvajati neizogibne posledice: Osvojiti si politično aioč in v ta namen si ustvariti politično organizacijo, ki se imenuje socialistična stranka.
Vesti o
Skandinavske dežele so poslale Nemčiji soglasen protest proti novemu načinu morskega vojskovanja. Nota »Švedske, Norveške iti Danske pravi, ela so bile vlade tokom vojne veekrat prisiljene, da so morala protestirati proti resnim kršitvam nevtralnih pravic od strani raznih vojskujočih se dežel; sedaj pa, da je to tembolj potrebno, ker poveča ua jo novi ukrepi centralnih sil še bolj ovire nevtralni frfovbi. Nota naglaša, da nima nobena voajkujoča se dežela pravice ovirati mirno plovbo drugače kakor z blokado obrriHj; operaeijc sulimarink pomenijo veliko nevarnost za življenje nevtralnih; kar se je že veekrat pokazalo. Vlade si pridržujejo vse pravice glede na eventualne izgube življenja iu matcrijalnlh vrednosti, k i hi jth povzročilo vojskovanje s Mibmarinka*u.
Skandinavske dežele torej uiso sleelile Wilso-itovemu primeru. Protest» ki ga izraža njihova nota je kljub temu zelo odločen.
. Še na enesiykoticu aveta imajo Zedinjene države sitnosti. V Mali Aziji je veliko število Ame-ričanov, ki bi bili radi zapustili de*elo, ▼ kateri vlada nepopisna beda, pa ao jih turške oblasti za-
tlraavale. Po dolgem pogajanju je turšfca vlada izjavila, da ni nobene zapreke, če h<»čejo ameriški državljani odpotovati. Odkar so prekinjeni diplomatični .etiki z Nemčijo, pa niina vlada Zedl-njenih držav niti najmanjših vesti ne iz Carigrada ne w. -Sofije. Državni tajnik je ponovno vprašal ameriškega poslanika v Turčiji fitkusa, kaj je z Američani v Mali Aziji. V Wa*hiugtonu so zelo presenečeni, da so vse Kveze s Turčijo in z Bolgarsko kakor pretrgane; Zedinjene države nimajo taui le svojih lastnih.interesov, ampak zastopaj ) tudi nekatere vojskujoče se države.
Premogovna ladja "Caesar" in 'križarka "l>es Moines'', ki |»eljeta živež in zdravila v Bejrut, sta dobila zaradi nejasnega položaja od mornariškega urada nalog, da naj do nadaljnjega povelja ostaneta v Kgiptu.
A	•	<»
Bivši nomšiki ve!e|K»slanik grof Bernstorff je z diploma t »enimi In konsiilaruimi uradniki v sredo zapustil Ameriko. Vse prejšnje vesti, ki so jih prinašali časopisi o njegovem odhotiu, češ da se rbsro vsi nemški uradniki na Kubi in da se odtod odpeljejo s špansko ladjo i. t. d., so bile neresnič-
ne. Odpeljali so se Iz New Yorka z ladjo Skandinavsko-Ameriške družbe "Frederick VIII," v HiHift.
Preden je prišel v New York, kjer tli hotel podati nobene izjave, jc v razgovoru z nekim časnikarjem grof Bernstorff ižrazH upanje, da se ohrani med Ameriko in Zedinjenhni-državaimi mir. On misli, da bodo trgovske ladje varne preti napadi, če jih bodo spremljale bojna ladje, dasi se mu zdi ideja ameriške nevtralnosti nekoliko čmV-na. Branil je.Nemčijo očitanja nečlovečnost^ na-glašujoč angleško politiko, ki gre as izstrada njem Nemčije. Osebno jc menil, da tri 'več popolnoma mlad; mogoče, da sc najde še kakšno opravilo zanj* morda je pa tudi njegova uradna karijera • že «končana. Ko Je bil vprašan, kdaj misli, da se vrne v Zedinjene države, je odgovoril, tis pride morda na mirovno konferenco. Kar se tiče vojne med Ameriko in Nemčijo, misli, da ae lahko'šc prepreči. Simpatije naroda določajo po grofovem mnenju njegove kupčije j v tem tairo ae na more tajiti, da je Amerika vsled isvoza municije stala in da še stoji pod gotovimi komercialnim vplivOts. Da se Amerika ne zaplete v vojno, je po njegovem
iitneMiju. otlvisnd od tegs. Če se posreči Nemčiji spraviti zaveznike na kolena, preden se zgodi slučaj, ki bi pognal tudi Zedinjene države v vojno. Gotovo>j«,'pravi, da dobi »uhmarlm.ka kampanja še večji ohseg, kadar nastopi toplejše vreme.
Tudi na Angleškem bodo v javnih parkih sc j al i žito. Kakor poročajo iz liOtidona, je kralj George dovolil, da se »pravijo veliki parki zaradi blokade, ki jo vrši Nemčija s svojimi submarin-kstni, v sluzim narodne prehrane". Sir Alfred Mami, prvi komisar za javna dela, je vsled tega mlffrHI, tla «e priredi nekoliko akrtfv v Rictimolid in Bt*dtey Parlku za polje in plngi so že začeli rezati zemljo v teh historičnih, krasnih parkih.
< To tudi t a i angleška iznajdba* Ze davim smo ¿¿tali» da so na povelje Franca Jožefa v Sehoeii-brunnu iu potem po raznih dunajskih parkih sadili krompir. V času sile mora pač vsaka reč pomagati. Amtpak kar se 'pridela na par akrih, pač ne more refliti velikih problemov pndiranje-vanjaj kaikršni trkajo sedaj na duri vseli evrop-akih držav.

PROLETAREC
UST ZA 1NTKBE9K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSi KI TOREK.
— LMteit im ¡«UJ«Uiji ——
^sf sstsTssska dalas ka tiskovna di «iba i Ckieage, llliaai«.
Naročnin»: Za Am triko $2.00 sa celo lato, $1.00 sa pol leta. Z» Evropo $2.60 la celo leto, $1.26 sa "pol leta.
0tm^mtmmmmmmmmmmm^m i ■ ....... ■■ » -
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi
kivaliita je poleg novega natnaniti
tudi stari naslov.__*
•riulucii« JimmL t AMTIIU. —
mm mltllitltll
▼sa pritožbe glada nerednega pošiljanja Ifcta in drugih neradnosti, je pošiljati
predsedniku druibe In« Melek. 4006 West 31. Stmt, Chic«,o. 111.	^
PROLETARIAN
Owm4 mm* p«bH.W «mr TMAT b*
Saatk Sialic «trkata't Nbiakia| Caaipaay Chiana, Mliaaia.
Subscription rates: United SUtea and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
Iaar. Foreign countries $2.(0 a year, 1.2ft for half year.	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
eay w streit, chicago, Illinois
Na Kubi so pridelali letos tri m pol miljona ton sladkorju. Cena .je trikrat tako visoka, kakor pred tremi leti. Mezde delavcev so pa neizpre men jene, duši je draginja tudi na Kubi. Mi ne ne čudimo, da sledi na Kubi revolucija revoluciji. A koga ščitijo Zedinjene države, če pomagajo zatirati revolucije ?
Ob mehiški meji bi zanaprej n-ineriško vojaštvo tudi ponoči pa-troliralo. Doslej se je vršilo to le po dnevu.
Kaj se more mehiškim bandi-tom zameriti, da prihajajo ponoči ropat v renče, če jim nase vojaštvo tako olajšav;» posel? \ 1 ■ 1
Predsednik kongresovega odbora za vojne zadeve Dent predlaga, da se kmiit za zrakoplovske šole, ki je bil določen z l miljononi dolarjev, zviša na štiri in pol miljona dolarjev. Za aviatiko zahteva načrt, ki je v razpravi, razun tega osem miljonov dolarjev.
Za drugo šolstvo sedaj ni denarja. *
V legislaturi Zapadue Virgin i je jc bil /redlog, da ne uve<le. maksimalni osem urni delavnik za ženske, zavržen. Delavci zdaj lahko vidijo, koga so volili.
Vsa milica, ki je bila doslej še na mehiški meji in je štela vsega skupaj ¿">3.000 mož, je dobila v soboto večer povelje, naj se pripravi, da -se vrne domov. Podrobnosti izvršitve je vojni tajnik Baker prepustil generalu Funstonu; pričakuje se pu, da bo ukaz do 7. marca popolnoma izvršen. To. je zadnje poglavje iniličarske aktivnosti na mehiški ♦ meji. Obmejno službo bo poslej opravljalo Pcrsh-ingovo zvezno vojaštvo, ki se je vrnilo iz Mehike.
Kmalu po prekinjenju diploina-tičnih stikov med Zedinjenimi državam in Nemčijo se je v Char-le.don, S. C., internirana nemška ladja "Liebenfenls" v pristrauiš-ču potopila. Zvezna vlada je obtožila kapitana Klatienhoffa in o-sem njegovih častnikov, da so na-meuouia potopili ladjo ali pustili, da se je potopil. Kapitan je bolan v bolnišnici; ostali častniki so «bili pod l>ondoui 5000 dol, pozvani na zaslišanje.
Dohodki trusta Youngstown Sheet a ml Tu be (Jo. so se od letu 1915 zvišali za 28 miljonov dolarjev, namreč skupno na 51»,il 19.268. Torej/ho mc podvojili. Cisti dobiček znaša 741.502 dolarja.
Delničar je dobro biti . . .
Vlaki, ki vozijo krompir na vzhod, imajo Im je vojaške straže. Ne čudimo Me. Na pi»štnih vozovih je bila tudi straža, kadar so vozili denarno potfto ali druge velike dragocenosti.	- -
Kdor se po-.duži majhnega revolverja, da ubije človeka, je zločinec. lylor stori to s Skodovini -i možnarjem, je junak.
Vladni vojni oddelek vabi ženske delavce v vojni ursenal. Evropa je učiteljica.
Pmhibicija napreduje v kongresu hi v posameznih 'državah. Čudno! Kljub temu se innoše zločini iivpolitična korupcija.
Šolska prehrana.
*JB VEO PREISKAVE.
Šola ima naiuen, da poda otroku zuanjc, ki mu je potrebno za poznejše življenje. Včasi so mklili, da se to iloseže, če sedi ua katedru učitelj m čita ali pripoveduje otrokom vsak dan drugo lekcijo, čez nekaj dui jih pa iiprašuje. Za najboljši pripomoček je veljala leskovka, da je izganjala otrokom 44 lenobo" in jim vteplu paznost. Poučevanje otrok so smatrali za najenostavnejši posel in glavna učiteljeva lastnost je morala biti ta, da je znal vzdržavati 44disciplino" med otroci. Zato je bil kakšen doalužen korporal, ki je znal "muitrati" rekrute, popolnoma dober za učitelja.
Dolgo je trajalo, preden se je ta starokopitna pedagogija pod vplivom del Jean Jaqjies Rous-seaua, 1'estalozzija. Koiiienskega iu drugih u-inakuila modernejšim poučevalniui in vzgojeval-tutn metodam.' Predsedki o zanikrnih in lenih o-trocih, za katere bi morala šiba vedno ostati v veljavi, so pa strašili še dolgo dalje in strašijo še sedaj. Da niso otroci enako nadarjeni, da nimajo vsi enakega uagnenja do kujige, da se tudi v pridnosti razlikujejo, so gotove resnice. Toda hvala modernim znanstvenim preiskavam Vemo danes vendar, da ni lenoba sama na sebi pokvarjenost značaja — vsaj v večini slučajev ne — ampak da ima večinoma svoje vzroke v telesnih nedostatkih, tako da bi jo skoraj lahko imenovali bolezen, kakor je storil neki ameriški zdravnik, ki se je veliko bavil z njenim proučavanjem.
'Pogostorna je lenoba res simptomi bolezni, včasi celo težke. Tedaj spada to v zdravnikov delokrog. Auipak vt»aka telesna slabost, tudi če ni treba zanjo medicine, vpliva škodJjivo na duševne sposobnosti; in taka slabost je cesto enostavna posledica nezadostne hrane.
'Pomanjkanje živeža je škodljivo za vsakega človeka, za otroka pa na vsak načiu še bolj kakor za odraslega, četudi ga otrok včasi navidezno lože ali pa vsaj bolj petrpežljivo prenaša. Človekovo telo je sicer neprenehoma podvrženo izpreinembam in z^to ni popolnoma pravilno, če se govori, da se razvija človekovo telo do tega in tega leta. Ampak v otroških letih je telesni razvoj vendar najintenzivnejši, in kar se v tem času zamudi, je lahko zamujeno za vso življenje.
Kar imenujemo duševno delo, je v svojem bivstvu vendar telesno delo. Biologija ne more rešiti vseh ugank življenja, ampak toliko nam že lalhko pove, kakšne ualoge zadenejo pri dušev-nem delu živce in njih centralni organ, možgane, kako vpliva delo teh telesnih delov na kri, na dihala, na mišice i t. d. Koliko teže «gubi telo po napornem duševnem delu, nam pokaže tehtnica; aparati izmerijo govornikov trud; izpre-membe v krvi, povzročene po intenzivnem študiju, se lahko preiščejo.
Kar zahtevamo od otrok v šoli, je tudi duševno delo. Če hočemo, da ga bodo dobro opravili in da si pri tem ne nakopljejo škode, katere posledice bi jih lahko trle vse življenje, moramo skrbeti, da bodo za svoje duševne naloge telesno sposobni.
Socialisti zahtevajo, da dobe otroci v šolah potrebno hrano. To ni le navadna filantropična
zahtevu. Gotovo h« človeku smilijo bledi, upatl-li, lačni, raztrgani, bosi otroci; toda usuiiljeuje ni prvi element socializma. Z usmiljenjem se lahko pride do tegs, da se trajuo vzdržujejo tinti po javi, ki potem zopet zbujajo usmiljenje. Slavne Charity družbe, Salvation Army in podobne orga-nizacije stoje vse nu stališču usmiljenja. Ali uaj uabero kolikor hočejo starih hlač, uaj ruzdsjo o božiču kolikor hočejo daril siromašnim družinam, siromaštvu vendar ne odpravijo in vzroki, porajajoči ml dne do dne nanovo bedo, učinkujejo dalje in dalje.
Toda otroci, ki hodijo danes v šolo, bodo če/ nekaj let možje in žene. Kaftrsni bodo oni, tak bo njihov svet. Tudi socialna revolucija, za katero se bojujemo, bo v največji meri odvisna od njih, od njihove zavesti, od njihovega znanja, od' njihove bojevitosti, od njihovega dela. Za generacije, ki so poklicane, da dovrše uaše delo, moramo torej sedaj skrbeti, ko so v razvoju in se v njih ust varajo celice njihove bodočnosti.
Socializem bo sad dručabuih razmer. Živa sredstva razmer so pa ljudje. In zaradi socializma hočemo sposobne ljudi. Zato zuhtevarno za otroke preskrbo, ki omogoči, da postanejo zdravi, duševno in telesno krepki ljudje iz njih. Zato zahtevamo, da dobe v šoli ne le duševno, ampak tudi telesno hrano, ki je pogoj, tla morejo z us-pcSom sprejemati bi prebavi jati prvo.
Socialistični zahtevi se poklicani faktorji po večini upirajo, in sioer iz tistega razloga, ki ovira najbolj izmed vseh vsak napredek v kapitalistični družbi Prehranjevanje otrok v šolah stane denarja, mnogo denarju. Lepo bi bilo, ampak — ampak denar!
Da bi ne izgledalo to upiranje preveč materialistično, i zk usa jo vzeti socialistični zahtevi njen pravi pomen in odgovarjajo, da je šola vzgo-jevališče, ne pa zavod usmiljenju in da je naloga staršev skrbeti za otroke.
V šoli na University Avenue v Chicagi so pred dvema letoma vpeljuJi zajtrk za otroke. Šolska uprava dodaja |>otrebni materijal ,otroci si pa pod nadzorstvom učiteljic pripravljajo jedila. Šolska uprava je pravkar izdala poročilo o tem eksperimentu iu njega .uspehu, in ne moré pre-hvaliti učtnkotf. Preden se je napravil ta poizkus, so bili otroci nervozni, nemirni in nestalni, niso izdelovali svojih uslog iu njih razmišljenost je kljubovala vsem naporom učiteljstva. Sedaj je ravuo narobe, Človek ne bi več spoznal nekdanje šole. Pri pouku se svetijo obrazi otrok, veselje za učenje je splošno, zbranost in paznost v šoli je vzorna.
Šola leži v delavskem okraju in otroei so prihajali lačni v$n jg..
Tu je toiij izkušnja potrdila opravičenost socialistične zahteve. AK ta poizkus je kaplja v
morje. Ne tristo otrok, ampk aia miljone jih je, za katere bi bilo treba tako poskrbeti. Delavski otroci so. In njih starši bi povsod lahko dosegli to, če bi se le toliko potrudili, da se socialistično organizirajo iu pir volitvah pokažejo kot socialisti.	<	.
Kur izjavlja komisar llartiguu, pomeni, da je treba danes plačuti Predsednik Wilson ima hude dolar za to, kar se je pred vojno čuse lil težke brige z zunanjo po- kupilo za 12 centov. A kar velja litiko, ki drži deželo na robu naj- glede na draginjo za New York, večje krize. Kljub temu je ni*| velja z malimi izpremembami za
gova delavna tuoč tako velika, da vso deželo.
posveča svojo pozornost lahko| Če opisujejo uradni faktorji tudi notranjim zadevam in skrbi i položaj tako, bo menda tudi go-za domačo srečo ameriškega na-, spodili ja, ki mora kupovati kroiu-roda. Kjer pa more blagi mož sto- pir, kakor da je i« srebra ui pla-riti kaj dobrega, tam ne izpusti če vat i za jajca eene kakor zu
prilike. Dan brez dobrega dela je* zanj izgubljen.
Po Ameriki se sedaj nekaj go
biser je, verjela, kako je padla vrednost denarja. Thtega dela v. ca, ki zasluži danes dolar, kjer je
vori o draginji. Tudi do predsed-1 pred vojno dobil 18 centov, bi pa
nikovih ušes so prišli taki glano-vi; on pa, ki ve, da je draginja
tudi radi poznali. Ta položaj ni
ve*' ** neroden,
neprijetna reč, in ki se je dal iz-j ampak je že grozeče nevaren. Ce Voliti za predsednika te velike:se more kupovalua moč denarja
dežele samo zato, da more storiti kaj dobrega vivojetuu ljubljenemu ljudstvu, je zaradi te prikazni užaljen v dnu srca in hoče pomagati. Pisal je torej jveeni trgovin-| ski komisiji, naj takoj preišče visoke cene živil.
Veselite se vsi, ki vaiu dela jedilni listek preglavice. Sedaj mora biti draginje kmalu konec,
iskavo. In zvezna trgovinska ko-
znižati v takem nezaslišanem razmerju, tedaj je jasno, da je zu maso že prišel čas pomanjkanja in za velik del čas stradanja.
Zgražamo se, če dobivamo jm>-ročila o cenah živil iz evropskih vojskujočih dežel. Toda kaj uaj pravimo o Ameriki? Tukaj nimamo vojne, vsak dodej še ne. A vendar je draginja taka, da fak-
Witaon je ukazal tafcojftnjo pre-^tično že presega draginjo v neka
terih evropskih deželah. Faktum
misija ima gotovo toliko rešpektaj je na primer, da je velik del živil pred predsednikom, da bo uboga-! v Londonu cenejši kakor v New la njegovo povelje.	lYorku; in če se plačujejo v An-
Popolnoma smo prepričani, da gliji vojne cene za potrebščine, se prične ta preiskava res takoj. | zasluži delavstvo tudi vojne uiez-Če bi le tudi tako dobro vedeli, de za svoje delo. V Angliji so se kdaj se konča!	plače povišale skoraj v enakem
Lahko bi bil človek tudi rado-: razmerju kakor cene živil; v veden, kakšen rezultat prineue. Ameriki so zadnje poskočile za Vendar priznavamo, da nas to, osemdeset odstotkov, plače so pa vprašanje ne mori prav' preveč, v najboljših slučajih povišane za Zdi se nam, da sc v tem oziru lull-j trideset procentov, v nekaterih ko zanašamo ua dosedanje »zkuš-1 pa niti za cent ne. nje; ako ravnamo tako, tedaj i Razlika meti dohodki iu po-lahko zelo za gotovo prtfakuje-jtrebiš-i nam i so postale tako kri-mo, da ne bo iz vsega skujuij nič.; čeče, da ni beseda beda več ale-Preiskave! Kadar sliši človek v j goričen izraz, ampak s hitrimi Ameriki to besedo, se mu že za- koraki se bližajoča resnica, zdi, da se norčujejo k njega. Če jn IZZH VHe blafarskih preiskav bi imeli v deželi vsega toliko, ko- prihaja zda jWilson še « svojo likor imamo preiskav, bi bili bo- j preiskavo trgovinske komisije, gati kakor Nabob. Ampak čc bi Kaj uaj	a,„briško ljudstvo
ostajala.vsafko delo v deželi tako jH to preiskavo, o kateri mora biti brezuspešno kakor uradna pre- prepričano, da »e konca kakor iskave, bi morali biti najsi romaš- ^ dosedanje j nejši, najneumnejši, najzaowtalej- Take prei«kave so navadno do-ši narod na svetu.	i |,re preiskovalec, pa za niko-
Preiskava zveane trgovinske Kttr drugega ne. Vsakovrstni komisije naj se nanaša predvsem "komisarji" imajo pri takih pre-

Vojni dolgovi
V	potokih teče kri na evropskih bojiščih. Strahovito so uničujejo velikanske vrednosti, sadovi človeškega dela, povsod, kjer divja vojna lu grozno sc obremenjujejo bodoči rodovi z nezaslišanimi vojnimi dolgovi, dosegajočimi vratolomne višine, o katerih se ne bi bili upali narodi pred tremi leti uiti sanjati.
Po sedanjem stanju znašajo državni dolgovi izmolzene Evrope 120 miljard dolarjev. Miljarda je tisoč miljonov. To je znesek, o katerem si napravi človek le z veliko težavo pravo predstavo, in stodvajset tisoč miljonov dolarjev, torej nor-inalno šestototisč miljonov kron dolgujejo izmučeni evropski narodi zaradi vojne.
Či mdalje bo trajala vojna, tembolj bo seveda naraščal vojni dolg, zakaj še nikdar ni veljal Monteecuccolijev stavek, da je za vojno treba prvič denarja, drugič denarja in tretjič Sc dcuar-ja, tako kakor sedaj.	t.
V	posameznih deželah je to breme naraslo naslednje:
Dolgovi Anglije so znašali pred vojno 1*400 miljonov dolarjev; danes znašajo 18,500 miljonov. Dolgovi Francije so narasli tekom vojne od 6400 miljonov dolarjev na 16,700 miljonov. Rusija je bila pred vojno dofcžna 4600 miljonov; njen dolg sc je zvišal na 15,200 miljonov dolarjev, dolg Italije pa od 2iHX) miljonov na 5400 miljonov dolar-jcv.
Nemčija je imela pred pričetkom vojne 5300 miljonov dolarjev dolga, danes dolguje 18,600 miljonov dolarjev. Dolgovi Avstro-Ogrske so narasli tekom vojne od 3500 miljonov dolorjev na 10,-300 miljonov.
Turčija in Bolgarska sta imeli pred vojno 900 miljonov dolarjev dolga; danes dolgujeta 2100 miljonov dolarjev.
Dolgovi vseh zavezniških držav so zadnjih M mesecev narasli od 2fl,000 miljonov dolarjev na 8il,000 miljonov dolarjev, dolgovi centralnih držav pa ml 10,000 miljonov na 31,000 miljonov dolarjev. Skupni dolgovi vseh vojskujočih se narodov so radi te vojne nsrssli od 39,000 miljonov do ogromne svote 120,000 miljonov dolarjev.
To se pravi, da so se več kskor potrojili. Vojna sama je požrla 81 miljard. V tridesetih mesecih več kakor dvakrat toliko, kolikor se je nabralo tem državam dolgov takorekoč od njihovega obstanka.	* <
Če bi bili vsi navedeni dolgovi napravljeni na petodstotne obresti, bi morali evropski narodi plačevati vsako leto šest miljard dolarjev, tride-
settisoč miljonov kron za same interese. Toda o-brestna mera jc v mnogih slučajih znatno višja.
Kako bodo narodi to preuašaliT
Te številke bi morali sedaj preštudirati tudi tisti, ki genijo Zedinjene države kakor brez glave v vojno. Dolg Zcdinjenih držav znaša sedaj euo iniljardo. Z ozirom na to, da bi nrorala Amerika, če bi se podala v to krvavo aventjuro, zgraditi Or gromen utilitarističen aparat takorekoč od temelja, da bi kapitalisti izrabili to zanje ugodno priliko iu zahtevali od strica Sama naravnost oderuške cene, in z ozirom na oddaljenost Amerike od glavnega bojišča bi bili stroški za Zedinjene države sorazmerno mnogo večji, kakor za evropske. Vsled tega bi bila tudi proporci ja, v kateri bi rastel njih dolg, nuiogo večja.
V Ameriki imamo že draginjo. Deloma jo moramo res zahvaliti evropski vojni, četudi daje ta "vojna v mnogih slučajih le pretvezo. Draginja je že sedaj resno znižala delavski 44Standard of Lito". Vpričo omejevanja lastnih potrebščin, ki ga nalaga ljudstvu dragiuja, postaja prenašanje javnih bremen, nevidno plačevanje davkov, vse težje in težje. Ameriško ljudstvo sc že danes šibi > pod to butaro.
Če pride vojna iu potroji ali početveri nacionalni dolg, kar se lahko zgodi, navali to ljudstvu tako pezo, da jc enostavno <nc »bo moglo prenašati, če se noče odreči vsem, tudi najskrpmnrjšiin kulturnim pridobitvam iu se vrniti naravnost v barbarsko živijenjc.v
Finančno je vojna taka grožnja za Ameriko in za njeno ljudstvo, da more le brezvesten kapitalizem, držeč se načela 4 4 Naj pride za nami potop!" — izsiljevati tako nacionalno nesrečo.
Iz Berlina poročajo, da so nemška letala iu protiletalski topovi od začetka vojne do 31. januarja 1917 sestrelili ozironm uničili 1002 sovražnih letal, sli 167 zračnih eskader, vsaka po šest aeroplanov. V tej dobi jc bilo 1700 sovražnih letalcev napravljenih nesposobnih za boj. Uničena letala presegajo 10 miljonov dolarjev vrednosti.
To je ena stran. Da se Nemčiji in njenim Zaveznicam ni moglo goditi mnogo bolje, se spozna že po tem«, da je suma priznala uničenje nekaterih cflpelinov. In tak zračni orjak velja sam najmanje miljon, v najnovejši povečani obliki pa znatno več.
In odkod jemljejo vlade vse te debele miljo-net	'"»
na eventuabie kršitve protitru stovnifh zakonov, ki imajo določbe glede na dogovore o nakupovanju in razdeljevanju živeža. Nadalje naj komisija dožene, če se sedanja produkcija živeža vje-uia z naraščajočim številom prebivalstva.
Wilson iuia blago srce* Vendar si ne moremo kaj, da bi ne rekli: Njegova prečkava dela komičen vti.sk. Draginja res ni tako nova, du jo je mogel predsednik šele danes odkriti. Od tistega časa, ko je izbruhnila vojna v Evropi, so se cene polagoma, a vzdržema stopnjevale, dokler niso oderuhi vsake vrste spoznali, da jc pjtr-pežljivost amerjškegu ljudstva skoraj neskončna, i^i so prišli lani do tega prepričanja, so pa opustili vso plahost in približno od arede |>oletja se dragiuja stopnjuje iii razširja tako nesramno, kakor da žive v deželi sami utiljo-narji.
Med tem časom so bile tudi že uvedene vsakovrstne preiskave. Enkrat se je preiskavala draginja jajc, drugič draginja kruha, tretjič draginja uileka, pa draginja premogu, pa draginja krompirju, pa draginja v splošnem. Preiskavale «o mestne •Komisije, državne kojnhsije, zvezne komisije. Včasi so preiskavale po tri oblasti obenem.
In uspeh vseh teh preiskav je ta, da lezejo cene še vedno kvišku in da postajajo izkoriMČevalci od dne do • dne nesmmnejŠi. Če je bila draginja v začetku nadležna, je postala sedaj že nevarna. In če pojde še nekaj časa tako kakor doslej, je neizogibno, da nastane veliko pomanjkanje in da se izleže iz njega prava lakota v vseh siromašne jših krogih.
V New Yorku je ialla uradna izjava, ki pravi:
44 Poročila nadzornikov živil kažejo, da je kupoval na moč dolarja v «nestu New Yorku od pri-četka vojne padla od 100 na "12 centov!
To je dognal mestni komisar zs mere in uteže .Jos. Hartigan, ki ima nadzorstvo nad trgovino z živili v Greater New York. Dodeljeni so mu štiri glavni nadzorniki, vsak s štabom pomožnih sil. Kden ima opraviti poglavitno z mesom,.drugi z groserijami, ina-terijalijsmi in ribami, tretji s sadjem in zelenjavo, četrta, ženska, nadzoruje drobno trgovino.
iskavah za nekaj mesecev prijeten džab z veliko plaeo in majhnim delom, s potnicam« in dnevnicami, in čiin dalje se vleče pre-iskava, te« bolje je zanje. S teui je pa tudi ves učinek takih komisij izpolnjen. Oderuhi se jih ne boje, ljudstvo pa nima ničesar od njih.
Kaj imamo od tega, da so Priska vali draginjo premoga, podra-ževanje papirja, navijanje eeu žita, kruh«, jajc n. t. d.T Niti za cent se ni dragiuja omilila, niti las na glavi se ni skrivil kakšnemu oderuhu; o nekaterih preiskavah se ne ve, ali so že popolnoma zaapule ali se še kje vlečejo kakor megla brez vetra; o vseh se pa ve. da so bile drage, vredne pa niti prebitega groša ne.
Doba kongresa poteče kmalu. Doslej ni storil ničesar «oper draginjo. Ce bi Wilsonova zvezna komisija tudi res,kaj <Klkrila, je to sedaj vendar brez cene, kajti takrat, kadar poda komisija svoje poročilo, če g« namreč sploh poda, bo prepozno, da bi se podali kongresu kakšni predlogi za odločne ukrepe zoper oderufttvo.
y
Ce bi hotel Wilson storiti kaj resnega, bi moral «toriti takoj. Sedanja draginja res ni nič tako metafizičnega iu njeni vzroki niso tako skrivnpstni, tla bi jih morale komisije cele mesece z lupo iskati. Treba bi bilo le nekoliko več poguma zoper pijavke, pa bi sc hitro lahko storili ukrepi, ki bi spravili eene na vsaj deloma krščansko stopnjo.
Zadovoljni smo z Wilwonom, če je previden in počasen v zunanji politiki; da se tam ne vda naglici, ki bi ga lahko zavedla v krvavo neumnost, je popolnomu prav. Toda eno mazilo ni za vsako reč.
V boju zoper oderuštvo je ta počasnost «najvqeja napaka. Tu ni treba nič več preiskav in pošiljanja not. ani|mk poguma zoper kapitalistične špekulante in odločnih dejanj,
-4
Ko je postal Kchuettler policijski načelnik v Chicagi namesto odstavljenega Healeya. Je napovedal, ds izžene zločin k mesta. V dnevnikih ps čitamo vsak dan poročila o avtomobilskih bsndi-tih, bisernih tstvinah, til>ojih i. t. d. Če bi mogel Sehuettler izgnati kapitalizem w (Miiesge! Ker g^ ne more, tudi zločins ne izžene.
Za Lincolnov spomin.
Zadnji torek mu Zedinjene države praznovale rojstni dan Abrahama Liueokiu, predsednika te republike v njeni najbolj 'kritični dobi, «ko je tido za obstanek ali ra»zpud Zveze.
Američani i mu jo prav, da praznujejo rojstni dan tega •moža, ki ne je iz pravih protêt a rakih ni-žav povzpel na vodilnu mesto dežele in tukaj pokazal, da ni treba dedščine "po božji milosti" iu vfctokoaristokratične krvi v žilah za m«pe^no vod-nt v o najvažnejših poslov, ampak <la so «največje sposobnosti j*»gostoma v glavah zatiranih iu zaničevan ih.
LINCOLN — ČLOVEK.
Človeška slabost, ki skoraj ne uiore izhajati brez pretiravunja in ovija vse junak« ljudskega plemena z legendarni, je tudi Lincolna povzdignila nekako med Isižanstva, ikar hi se bilo njeiuu samemu, «p I oh no skromnemu človeku, zdelo smešno, Abraham Lincoln ni bil ne čndodeluik ne bog, ampak človek,ni ni samega sebe nikdar štel za kaj tlnizega. In kot človek je iniel tudi svoje slabosti, ikaterih se je zavedal. V njegovean delu ho ga po-gostomu mučili dvomi in nikaikor nfco bila vsu njegova dejanju porojena iz tiste oprioristične odločnosti, »ki jo neodfcntoarčni zgodovinarji pripisujejo vsem velikim postavam historije.
Zato ne stoji nič manjši pred .nami. Čudna ljudska zmota je, da si ustvarja v fantaziji popolna bitjju, katerih ne ustvarja priroda nikjer in da hoče na mesto vsakega velikegu človeka postaviti majhnega iboga, Ljubši nam je Lincoln tak, kakršen je »bil. s svojimi vrlinami, pa tudi s svojimi slabostmi, kot ipa tak, kakršnega slikajo prenapeti oboževalci. Tako vemo, da je bil človek, ki se je moral hudo boriti, pa je pretrpel boje za veliko stvar in premagal slabeti, če bi hit figura, »kateri se vse posreči, ker se ji mora, kakor da je «o od večnosti zapisano, bi imel malo cene zu nas.
SIN SVOJE DOBE
Abraham Lincoln tri «bil socialist. Mnogo je bilo velikih ljudi, ki niso bili socialisti; zato nam vendar ne more nihče vzeti pravice, da jih ljubimo. Vsa/k a stvar ima svoj čas. Modernega socializma ni moglo biti, dokler niso prâali in se spoziali •pogoji zanj. In kadar •Ikj socializem uresničen, pridejo nove naloge, ki jih še ne poznamo, m bodo zahtevale novih ljudi, »ki jih še nimamo.
Socializem je člen v verigi neskončnega razvoju. Ne more se ločiti od preteklosti, ki ga poraja, ne od bodočnosti, ki jo porodi sam. Tako uiu direktno pripadajo vsi, tki so pomikali s čistimi
Bivli nemški veleposlanik grof Hernstorff, ki je zadnji teden zapustil to deželo, pač ne pripada "republiki veleumov." Diplomat srednje vrste je, in to ne pomeni mnogo na duševnem polju. Že- v nijalnosti mu tudi ni bilo treba In je ni nihče zahteval od njega. Predlagati ameriški vladi note, ki jih dobiva od svoje vlade, "reprezentirati"
v časi na kakšnem plesu, včasi na kakšnem banketu. se človek, zlasti če jt se grof, nauči, tudi če ui nikakršen Sokrates.	*
Vendar pa jc temu možu, preden se je vkrcal na ladji, ki ga pelje domov, šinila v glavo za njegove sposobnosti nenavadna ideja, pa je izrekel »besedo, ki bi skoraj delalu čast filozofu. 44Simpa-"tijc naroda določajo njegove kupčije," je dejal. K tem je hotel reči, da so simpatije ameriškega naroda v sedani vojni na strani zaveznikov, ker pomeni izvoz munieije v zavezniške dežele velikansko kupčijo z Ameriko.
»Nemški grof gotovo ne more biti na sumu, da je socialist. Temeljna načela marksizma mu bodo (po priliki toliko znana, kolikor šege prebivalcev na Martu, dasi je bil Marx Neiuec in velik um. In vendar je-bila grofova beseda o simpatijah skoraj socialistična. "Sin hpa t i je prihajajo od kupčij" — to je popolnoma prav v zmislu ma-terijalistieuega zgodovinskega naziranja Raz me -re določajo naše mišljenje in naša dejanja; uia-terijalne, gospodarske razmere se nas najbolj dotikajo in zato je v njih glavna podlaga vseh zgodovinskih dogodkov.
Tega se ^rof Hernstorff menda nikdar ui ličil, in če bi se bil učil, ne bi bil smel te»ga priznavati kot zastopnik Yiljemovega po bqiji milosti veličanstva. Tako materijalistično razlaganje zgo-doviue je nasprotno sami ideji monarhije, kajti njen temelj je kajpada skoziuskoz idealističen. Bog je hotel da vladajo njegove ideje na oyetu;
nameni iu požrtvovalno močjo zgodovino nuprej. Tako iuia socializem svoje pravice tudi do Lincolna.
lina jih tembolj, ker je sedanjemu socialističnemu gibanju zelo soroden po svojem globokem socialnem čutu, po dobrem spozuavanju časovnih potreb in po svoji sposobnioati, da porabi za dosego cilja tista sredstva, ki vodijo do njega.
MARX IN LINCOLN.
Ce v teiu zmislu cenimo spomin na Abrahamu Lincolna, suio popolnoma v soglasju s tedanjimi taikorekoč prvimi socialisti, z očetom moderne socialistične znanosti Karlom Marsom nu četu. On je Lincolna zelo odkritosrčno čislal, in da je to javno pokazal, je bilo pogumno. Kujti v Angliji, kjer je živel, so bile simpatije vse aristokracije in vseh "višjih" krogov popolnoma na strani južnih secesionistov, medtem ko je Marx z vseui svojim temperamentom nastopal proti suženjstvu in za Lincolnovo politiko.
ANGLIJA IN AMERI&KI BOJ.
Težave v tej agitaciji so btfe tem večje, ker je bilo od civilne vojue v Ameriki tudi angleftko delavstvo prizadeto. Južne države so bile tudi takrat glavne produeentinje bombaža, in izvoz tega materijaiu je civilna vojna ustavila: .Seveda je to občutila bombažna industrija v Angliji, kjer je na tisoče delavcev izgubilo delo vsled tega. Proletariat še ni mogel imeti širokega političnega obzorja in kapitalistični krogi so skušali še bolj vplivati na njegovo razpoloženje. Slišali so mu lepe ruzmere obilega dela, če se vojna v Ameriki hitro tkouču; to pa bi se bilo doseglo po njihovem uvncnju, če. bi Anglija priznala južno konfederacijo, .kar bi bilo obenem pomenilo daljše trajanje suženjstva.
.Marx je nupel vse moči, du jmjasni angleškemu proletariutu pravi pomen ameriške vojne in ga pouči, kako bi vplivalo na njegove lastne gospodarske razmere, če ostane v Ameriki suženjstvo. Med delavskimi voditelji je bilo mnogo inteligentnih glav. Marx je dobil pri »njih* veliko podporo in delavstvo je kmalu spoznalo nujnost zmage severnih držav v interesu večje svobode v Ameriki iti obenem v interesu zboljšauja njih lastnega gospodarskega položaja. Zaradi večjih potreb bodočn isti so rajši pretrpeli njtizerijo sedanjosti. Poizkus kapitalistov, da bi delavski pritisk izsilil od vlade priznanje južnih držav, se je izjalovil, namesto tega so pa delavci na številnih «hodih sprejemali resolucije, odobravajoče nastopa-
ker pa prebiva sam nad oblaki in ne prihaja oseb-110 med ljudi, je ustvaril Vilčka in .lurcka, Miklavža in Korhi, da zastopajo njega in božje ideje. Bernstorff je bil zastopnik Viljcmovih bo žanskih idej, Bethmann Holiweg njih sluga, in splošno vladajo ipotom monarhov ideje ves svet.
Dosledno se seveda razume, da mora biti tudi grof Bernstorff idealist. To je beseda, ki označuje baje nekaj lepšega, nekaj višjega, plemenitejšega. Idealist se ne da ponižati, da bi verjel v moč razmer, zlasti še gospodarskih, to se pravi nizkih, uearistokratičnih razmer. Naeukrut pride tak ariatokraticen idealist, pa izreče tako skoz-inskoz materijalistično mnenje: Kupčije določajo simpatije!
Kj da; sleipa kura najde včasi zrno. grof Bernstorff je pa .našel kos resnice. Le pri porabi tega stavka je naredil bivši poslanik napako: "Simpatije naroda določajo njegove kupčije; sato je naravno, da so vsled municijski kupčij simpatije ameriškega naroda na strani zaveznikov".
Gospod u grotu ne moremo preveč zameriti njegove zmote. Kajti kuj je narod po uradnem, uristokratičnem, monarhičneni, vladnem nazira-nju? Kje se Izražajo njegove simpatije in antipatije! Nurod je seveda slepa masa. Če se napravi velika koncesija, je narod telo', to ne misli. 1". stvarjeno je za delo. Glava so pa.visoki krogi; vlada mprezentira m (figa ne. Misli, nazori, simpatije in antipatije vladajočih so misli, nazori, simpatije in antipatije narodov.
'Njegova ckscclenca najbrže nima časa za spoznanje, da ni narod nikakršna absolutna enota, ainpak da so v njegovem obsegu mnogoštevilne in velike razlike, in poleg razlik nasprotja. Municijske kupčije z zavezniki delajo ameriški kapitalisti, in če bi gospod grof dejal, da so simpatije ameriških kapitalistov zaradi tega na Stra-
nje severnih držav. (Hiške tu kili resolucij so pošiljali svoji vladi, pa tudi Lincolnu v Ameriko.
UNGOLNOVE BESEDE.
Lincoln je 19. januarju 18M. odgovoril nu ta»Uo resolucijo iz Manelicstru s sledečim pismom;
"Delavstvu v Manelicstru! Čast mi je nazna- j uiti prejem nagovora in rcsolueij,^katere ste mi poklali nu predvečer novega leta. Ko stjui 4. marca 1861. |M>toni prostih in ustuvnih volitev prišel do predsedniške oblasti Zedinjenih držav, sem našel deželo na robu državljanske vojne. Najsi je bil vzrok tega kakršenkoli in najsi je bila to krivda kogarkoli, ipred menoj je bila dolžnost, enakovredna z vsemi drugimi, nsbireč, da vzdržiin in ohranim konst it učijo in nepoškodovan položaj federalne republike. Samozavesten namen opraviti to dolžnost je ključ do vseh drugih pravil v administraciji, ki so se izvrševala, predvsem tudi tistih, ki se bodo izvrševala* Pod našo formo vlade ter vpričo moje prisege bi ne mogel odjenjatl o<l tega . namena, tudi ako bi hotel. Ni vselej v moči vlade razširiti ali omejiti cilje moralnih posledic, ki sle« , d< vladni politiki, da bi ne bilo od časa do časa potrebno zbog ljudske varnosti jih odobriti.
Dobro Sem razumel, tla sloni dolžonst samo-ohruue na ameriškem ljudstvu; toda sočasno sem se zavedal, da bi utegnila naklonjenost ali nenaklonjenost tujih narodov imeti materijaleii vpliv na razširjanje ali podaljšanje boja z nezvestimi ljudmi, s katerimi je dežela zapletena v boj. Stvaren pregled zgodovine naj podpira nazor, du so bile pretekle akcije in vpliv Zed in jenih d ris v blagodejni za človeštvo, «laz sem zato računal nu vzdržanje naroda. Okolsčine, izmeti katerih vi nekatere omenjate, me zlasti navajajo na pričakovanje, da naj se Zedinjene države poslnžejo pravičnosti in trdne zvestobe, na podlagi česar nima Anglija nobenega povodu, da bi se s sovražnim namenom vmešala. Prijetno dolžnost imam vzeti na znanje demonstracije, katere ste priredili iu na katerih ste izrazili željo, da naj duh prijateljstva in miru vlada napram naši deželi, vlada naj v krogih vaše -kraljice, katera je rešpektirana. in spoštovana v vaši lastni deželi, kakor tudi pri narodu, živečem tokruj Atlantika.
Poznam- in globoko obžalujem kritičen ]>olo-žuj, v katerega je ta kriza potisnila delavce v Manchesteru in v vsej Evropi. Testo je postalo očitno, da je bil v Kvropi • odobravali poskus, strauoglaviti to vlado, ki je bila postavljena na temelju človeških pravic, ter jo nadomestiti z drugo, katera naj bi slonelu izključno na človeški sužnosti. Vsled akcije naših nezvestih, državlja-
nov so bili delavci postavljeni na bridko poskuš-ujo z namenom, da se iz njih izsili taukcioniranje tegs poskusa. V sedanjih razmerah ne moreni drugače kot smatrati vaše odločne besede b tem vprašanju za vzor vzvišenega krščajiskega junaštva, ki ni bilo nadlkrttjeuo v nobeni dobi ln v nobeni deželi. To je v resnici energično iu navdušujoče za-gotovilo privržene moči resnice ter končnega bi splošnega triumfa pravičnosti, človekoljubja in svobode. Ne dvomim, da bi vaš veliki narod ne vsdržal naziranja, katero ste izrazili; na drugi struni pa zagotavljam, da rode ista naairanja občudovanje, Spoštovanje ter vzajemna prijateljska čuvstva med ameriškim ljudstvom. Zato pozdravljam to izmenjavo naziranja kot preroka, da ostane mir iu prijateljstvo med temu dvema narodoma, kar je tudi moja želja, večno, pa naj se zgodi karkoli uli naj pride karkoli nad vašo deželo ali pa nad mojo. >	7 Abraham Lincoln."
INTERNACIONALA IN LINCOLN.
Leta 1964. je lji| Lincobi vnovič izvoljen za predsednika. Glavni odbor Interuacionale mu je tedaj čestital, in f>ismo, ki uiti ga je v ta namen poslal, je sestavil Marx sam. V njem so sledeči značilni stavki:	4
"Čestitamo ameriškemu ljudstvu na Vasi izvolitvi, ki se je izvršila s tako vHiko večino. Ako je bila Vaša parola ob prvi izvolitvi odpor proti moči sužnjednštva, tedaj je ob ponovni izvolitvi Vaš triumfalni bojni klic: Smrt suženjstvu! že od začetka titanskefa umeriškega boja je evropsko delavstvo intinktivno čutilo, da nosi ameriška zastava izraz njegovega razreda. .
•Ko se je oligarhija tristotisoč sužnjedržcev oHuielila napisati prvič v zgodovini sveta "suženjstvo" na prapor oborožene revolucije, tedaj je delavski razred v Evropi takoj spoznaj, da ima upor sužnjedržcev namen poklicati v življenje splošen boj bogastva proti delavstvu.
Kvropsko delavstvo je prepričano, du uvede -ameriška vojna za odpravo sužnosti novo cro v povzdigi delavskega razreda, kakor jo je bila vojna za neodvisnost srednjega razreda. Sinatramo za epohalno vrednost, da je usoda naložila to vojno na Abrahama Lincolna, zvestega sina delavskega razreda, ki povede svojo deželo skozi brez-primeren boj za rešitev zasužnjenega rodu in kon-stitucijo socialnega deia."
Lincoln je pudel kot žrtev ucztuiseluega atentata. preden jc mogel uvesti novo delo v novozedi-iijeni deželi. Krogla, ki ga je ubila, je zadela tudi želje .lnternaciouale. Ln Internacionala je žalovala za Lincolnoin.
in kupčije.
i
in zaveznikov, hi bile njegove besede popolnoma resnične.
Ameriški kapitalisti pa niso ameriški narod: njihove kuptfije niso kupčije ameriškega nuroda. •Kupčije ameriških kapitalistov torej ne določajo simpatij ameriškega naroda.	. /
Grof Bernstorff je npoznavul simpatije *4a-meriškega naroda" iz tistega časopisja, ki zanima takega gospoda. To je seveda kapitalistično časopisje.
Ampak zopet se mu mora zmota odpustiti. Kapitalistično časopisje je veliko časopisje. Od zastopnika njegovega pruskega veličanstva se vendar ne more pričakovati, da m» bo zanimal za vsakovrstne majhne časopise. To, kar čila dun-naduu na miljone Američanov, mora zunanji opazovalec smatrati za amerilko mišljenje.
Njegovo posmatranje je napačno. Narod, to se pravi predvsem delavski r a zreti, ne misli tako, kakor piše veliko časopisje. Toda delavski raz» n-d podpira, — Se več: Delavski razred vzdržuje to veliko časopisje, pa zanemarja svoje lastno; s tem dovoljuje delavstvo in naravnost povzroča, da se smatra pisanje kapitalističnega časopisja za izraz tlelavskega mišljenja-. Tako prihaja Bernstorff do sklepa: "Simpatije, ki jih izraža veliko časopisje, so simpatije ameriškega naroda." Do takih sklepov prihaja pa tudi vlada in vsi tisti faktorji, ki spoznavajo razmere iz časopisje.
v
('c trobi na primei sedaj veliko listov je, ki ima na miljone nuklatle, v utilitaristični rog in hujsku nu vojno, medtem ko jc časopisje miru majhno in suho, mora to napraviti vtisk, da zahteva ameriški narod veliko armado, ogromno mornarico, prisilno vojaško službo in vojno. Vm>-K« te^a ameriško delavstvo ne zahteva: ampak ameriško delavstvo je krivo, da nastaja tak vtisk.
Krivo je; kajti če bi hotelo, tbi bilo ujegoo časopisje veliko, kapitalistično pa majhno . ln tedlij se ne bi moglo mnenje majhne manjšine smatrati za mnenje ameriškega naroda.
Profiti ameriških kapitalistov so merodajni za simpatije ameriških kapitalistov. Kolikor toliko spoznava to ekselcuca Bernstorff. Ampak dejstvi so dejstva. Dvakrat dva je štiri v Ameriki in v Nemčiji in na Sirijevih planetih. i'e so simpatije in antipatije in iz njih izvirajoča dejanja odvisna od kupčij v Ameriki, mora grof Bernstorff priznati to načelo tudi za druge kraje — na primer za Nemčijo.
Zakaj je šla Nemčija na vojno?
Zaradi idealov 1
To poje kajzer, to deklamira Betlnnunii Holl-weg, to jc ponavljul tudi Bernstorff.
Ampak kako da bi bile simpatije in untipa-tije na Nemškem odvisne od idealov, če so v A-meriki odvisne od profitov?	*
ICnako pravilo! Materijalistično ruzumevu-nje dogodkov, do katerih se je Bernstorff povzpel v Ameriki, mora veljati tudi za dogodke onkraj occana. Tedaj je ipa sklep ta, da ni vojna, ki jo je Nemčija pričela, vojna, ki je skrajni izraz antipatij, posledica idealnega kajzerjevegu stremljenja, ampak sad »pohote po profitih.
Po poti. ki jo je Bernstorff nastopil z eno samo nogo, se mora dosledno priti do tega zaključka. Prav tako nas pa vodi tudi do zaključka, da ne bi bila vojna, ki jo zahteva džingavsko časopisje v Ameriki, boj za \Vilsonove ameriške ideale, ampak vojna za kapitalistične profite. , Da bi se le delavstvo naučilo dosledno misliti! Kmalu bi spoznalo, kako velika je razlika med njegovimi in kapitalističnimi interesi. Tedaj se tudi nebi mogle metati narodne in kapitalistične simpatije v en koš.
Nočejo vojne!
Ogromna demonstracija proti vojni se lahko imenuje .«hud, ki je bil v nedeljo popoldne v dvorani Coliseum v (liieagi. Sklicule so ga razne mirovne organizacije, sporazumno s socialistično stranko, in vabilo je imelo tak nspeh, da je bila velikanska dvorana z galerijami, v kateri je pro, štora za približno 20.000 ljudi, kmalu po otvo-rit vi vrat popolnoma zasedena.
AMERlfiKI GLAS.
Zborovanje je otvoril ravnatelj Open Foruma rrederiek Moore, ki je naglašal. da ijft shod sklican v prid te ali one vojskujočih te strank v K v ropi, ampak da je to manifestacija ameriških državljanov, ki ne žele vojne, V Kvropi je sedaj položaj tak, da lahko cesarji in kralji is» svoji volji naieno narode v klavnico. Ameriške institucije so drugačne. Tukaj ima ljudstvo pravico, da jrnvc predsedniku, če želi, da ap zaplete ta dežela v vojno ali ne.	i
V INTERESU KAPITALIZMA.
11. S. Bigelow iz Cineinatti jc poklical zbo-rovalcein epizodo iz dol>e Taftovega pretbeduiš-tva v spomin. Pet velikih anieriških bankirjev je hotelo posoditi kitajski vladi mnogo miljonov dolarjev. Taft je soglašal s tem posojilom. Nastalo je pa vprašanje, kaj se zgodi, če ne bi Kitajska plačala obresti. Tudi veliki evropski finančniki so takrat ponujali Kitajski posojilo, in zanje je bila enaka možnost, da jim izostanejo obredi. Taft je bil'tedaj za to, da bi v takem slučaju vse dežele. ki se udeležujejo posojila, vojaško zasedle vse carinske urade in vsa vladna poslopja na Kitajskem in na ta način z oboroženo silo iztisnile iz kita/ikega ljudstva plačilo obresti. Taft jc nastopil za prisilno vojaško službo in v ta nam»» je bil ie izdelan zakonski načrt. Ko je !>il pri voliMah poražen Taft, sp jndli tudi ti načrti. ("> bi se bili izvršili, pa bi se bilo pri prisilnem piihlrirnju davkov uprlo razdraženo kitajsko ljudstvo in bi
bil o strgalo kakšno ameriško zastavo, bi bil to povod vojnfc iu ameriški državljani bi bili morali iti v Azijo in tam žrtvovati s strelskih jarkov svoje življenje za interese Wall Streets.
Ce bi to deželo napadel sovražnik, jo bova branila jaz in moj sin s svojim življenjem. Ce bi pa prišel naborni se riant po mojega sina za pobiranje obresti na Kitajskem, pride v mojo hišo le čez moje truplo.* Pride čas. ko ne bodo kralji iu cesarji, predsedniki in kongresi imeli pravice, da napovedujejo v<fjne. Naša vojska se ne bi smela nikdar ¿srtiljati čez meje, da bi napadala katerikoli drugi tis rod, dokler nimajo očetje in matere pravice, da odločijo o tem s splošnim gli-so van jeni.	•
KENNEDY JE V OOVOR.
Z izrazi največjega odobravanja je bilo sprejeto naznanilo, da ima besedo mestni svetnik, so-drug John C. Kennedy, katerega je "Chicago Tri-
bune" po shodu v Hod Carriers Hall podlo napadala, očitajoča mu na podlagi falsifikacije njegovih t>esed 'izdajstvo. Aplavz, s katerim jc bil sodrug Kennedy sprejet, je trajal nekoliko minut.
Ko se je ploskanje poleglo, je Kennedy dejal, da dokaizuje ogromna udeležba na tem «hodu, da si ameriško ljudstvo ne želi vojne. Dve leti smo ohranili mir, medtem ko je besnelo divje klanje v Kvropi. Wilson je bil vnovič izvoljen za predsednika, ker je bil eden najmočnejših argumentov v njegovi kampanji "He keept us out of war." Predsednik in kongres sta torej dolžna, da vprašat« ljudstvo, če si žele vojne ali ne in da se ravnata |h> ljudskem odloku.r
a
Naše časopisje, bolje rečeno njihovo, časopisje municijskfti fabrikantov, neprenehoma litijska na vojno, in če bi se ravnali po svetu tega časopisja, bi le davno bili v vojni.
(Konec na 6. «trani:) ~ f ' ; a
=r
ADVKKTT8KMKNT
SLOV. DELAVSKA
(IttMtovtjtaft 4m M a
NOČEJO VOJNI I
PODPORNA ZVEZA
v ëifa*l Nt»
Sedet: Conemaugh, hL
GLAVNI URADNIKI
litKIXHKDNIK: Ivan Proator, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio*
n»|irKKl)HKl>NIR: Joeip Zorko, K F. D. 2, box 50, West Kfcwton, IV . TAJNIK: IMae Novak, 20 Main Bt., Canewaugh, Pa.-
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joeip Žele, 010« St. Clair Ave., Cleveland, ni.,.. ] nMOŽpi BLAGAJNIK: Frank Pavlov«!«, 20 Main St., Coaemaagh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzoraik: Ivan A. Kakor, 207 Hanover St., feiitwaukee, Wis.
2.	nad/ornik: Nikolaj PovM, 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, IV
3.	nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 £. 52d St., Cleveland, Ohio.
'	POROTNIKI:
It.porotniki Aatoa Lavrift, box 8, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Bavdek, 6309 OlaaaAve., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik; Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kera, M. D., 6202 St. Clair Ava^ Cleveland, Ohio.
*	POMOŽNI ODBOR:
Frank Skufea, 495 2nd St., Conemaugh, Pa. Ivair Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. FranoUCaa, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, R. F. D. T, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Bupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnetova, Pa.
; .GLAVNI URAD v hifti it. 20 Maia St., Conemaugh, Pa.
"
. , Urada« G1 ne»le: PROL1TAREC, 4008 W. 3lat 8t, Chicago, 111.
Oonjona društva, oairoma njih uradniki, eo uljudao proieni, pošiljati vee
dopise naravnost na glavnega tajnika jn nikogar drugega. Denar na se pošilja edino potom Poštnih, Expresnih. aH Bantmh denarnih nakatnie, nikakor pa ae potom privatnih «ekov na naslov Bla» Novak, Conemaugh Depozit Bank v , Conemaugh. Pa.
V eJuiaj~, da opaši jo društveni tajaiki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to aemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hod a Je popr.. 2.
SVOBODA B18EDE
Nekdaj j« WIo — tako ae pričenjajo pravljice in bajke. — Pravljice se navadno bavijo z lepimi rečmi. Tudi svoboda je le-]>a reé.
Nekoč je bila svoboda v Ameriki. Nekoč* je bila. Kmalu je ue l>o nikjer več kakor na kakšni .ma-škaradi, kjer se vsaka bajka lahko oživi.
Ameriška svoboda se je v praksi že mogočno zmanjšala. Toda vsaj na papirju je je se nekaj, o-stalo. S to teoretično evoixydo smo lab ko paradirali pred svetom in veasi se jc še našel kakšen izjemen sodnik, ki jo je vzel *resno.
Sedaj smo na najboljši poti. da odnesemo še zadnje ostanke svobode na pokopališče. Najbolj ji pa p amiga mogočno vakipevajo-či militarizem na dru*) svet.
Dostikrat smo že naglašali, da iti puška sama ua sebi militarizem. Stari fndici so bili od prvega do zadnjega oboroženi, pa niso imeli militarizma. Toda kar prihaja sedaj v Ameriko, je militarizem, t pravi, pristni militarizem, ki se že J ob svojem rojstvu pripravlja, da poseka tistega,, ki je v Evropi najbolj dovršen in ki je največ doprinesel za izbruh sedanje vojne, namreč pruskega.
* Yr kongresu imajo takozvani nevtralitetni zakon v razpravi. Tretji ostavek tega zakona določa za pregrešek ali zločin, če se v vojnem času kaj izreče ali izrazi "z namenom, da se napravi nezadovoljnost tr armadi ali mornarici, ali da se vmešava vN njiju delovanje ali uspehe". ,
Kazen za tak zločin je dosmrtna težka ječa.
Očitajte še kaj nemški vladi, da je zaprla Liebkneehta! Imenovali smo jo reakcionarno, njenim vojnim sod iščem smo rekli, da so IrarbaMčna, kritizirali smo njih pm-etje na najostrejši način, ker smo čutili,'da se je storila Lieb-kneehtu velika krivica. In ne le Lfobkne&htu, ampak vsetn, ki so bili sojeni M kaznovani, ker kljub vojni niso hoteli poteptati Svojega prepričanja.
Treba bo drugače govoriti. Lieb-kneeht naj zahvali Bogu, da je bil rojen na Pruskem in ruski socialistični poslanci naj pojo alelujo, da so ugledali beli avet v deželi belega carja. Liebknecht presedi Vfr let, po se vrne kot nvoInmIcii mož r življenje; ruski *oeglisti se vrnejo v Moskvo ali Petrograd, a če ostane kdo v Sibiriji, bo tam čez par let relativno svoboden naseljenec.
» V Ameriki bi jih po novem zakonu vse skupaj do smrti zaprli ob težkem delu v ječu.* -v
Prepovedano je mreči ali izraziti kaj, kar hi moglo povzročiti nezadovoljnost v armadi ali mornarici ... S tein paragrafom sc lahko za b rani vsaka kritika o razmerah v vbjski ali na ladjah. Naj m na pHiner «ode Vojakom ali mornarjem največje krivice, iiajj jih mučijo, naj jjh nl^tepajo. Molj
ei," duša krščanska' Zakaj če jm»-veš kaj o takih dogodkih ali če eelo protestiraš proti njim, zbujal nezadovoljnost, pa hajd v luknjo, kjer ostaneš, doklet te ne odnese jo iz nje v ono drugo, v kateri bos počival do vstajenja mesa.
Naj dobnao"»ojno, pa naj pride par patentiranih tepeev na celo armade ali kakšnega zbora, kakšne divizije. Naj vodijo tako dvo-nožni osli vojake v pogubo, naj nastavljajo regimente direktno za tarče sovražni artileriji, naj po-vzročajo pora» za porazom. derik ( za zobe, človek božji! Ne upaj se izreči, da so take neumnosti zločini. Ne zašepeči, da so oslarije spi ob oslarije. Kajti s tem se vmešavaš v 44delovanje armade".. In to zadostuje, da te dosmrtno zašije j*
To je militarizcin. To je uničevanje svobode. In to prekaša v resnici vso reakcijo in avtokracijo v Evropi.	\
Vsa ta reakeija, ki dviga svojo! glavo pod plaščem vojne nevarnosti, obrača pa svojo ost v prvi vrsti proti delavstvu, proti delavskemu gibanju, proti delavskemu časopisju. In lani so imeli delavci priliko, da si osvoje kongres in legislature, pa so dovolili, da so st njih nasprotniki tam osnovali svoj arzenal!
Iz t\ew Yorka so poslali sto policistov v neko tovarno v Syracuse, kjer izdelujejo strojne puške. Tam naj sc gospydjc oficerji nauče, kako je taka puška sestavljena, kako funkcionirti in kako se rabi.
Kdor je dovolj naiven, lahko verjame, da se godi vse to le zato, da bodo policisti pobili Nemce, če se izkrcajo na Coney Islan-dut da bi bonfrardirali^New York.
• V baltimorski "fini družbi" je veliko zgražanje. Pod pritiskom moralistov so tudi tam zaprli takozvani distrikt rdečih svetilk. Posledica je bila, da sc jc prostitucija razširila po vsem mestu in prišla tudi, v "najeastitljivejše" privatne hiše. Naravno. Kajti prostitucija lahko menja forino, lit more pa izginiti, dokler ne pade kapitalizem.	J j
V senatu Zapadnc Virgin i je je bil vložen predlog, po katerem so plina miške in oljne družbe dolžne, da se najprej pobrigajo za pOttebe domačega prebivalstva, in šele kar trst a ne, sinejo dati drugim državam aa razpolago. Predlog meri glavno proti državi <>hio, ki dobiva plin iz Zupadiic Virgini-jc. Drug predlog določa, da ne sme nihče navrtati pri rod nega plina brce državnega dovoljenja. To pa dobi le tisti, kdor prizna državi pravico, da določi, kako naj se disponira h plinom. V \V\ Virgi-niji čutijo že nekaj časa pomanjkanje plina. Potrebit je nčitejji. ea.
(Kone« a ft. strani.) » Ü 'Ne verjamem, da bi se našel en odstotek ameriškega ljudstva, ki bi ai resnično želel iti v klavnico. Če je bil kdaj v zgodovini treuotek, ko bi morala biti uveljavljena vsak dan prkligana zapoved 41 Ne ubijaj!" — je prišel za Ameriko ta trenutek sedaj.
Eden izmed pretveznih razlogov vojne so ta-kozvana mednarodna prava, ki bi ftc pi morala pravsaprav označiti za mednarodne krivice. Vprašanje je to, ali naj gremo v vojno zato, da morejo fabrikanti municijo in špekulanti z živili nadalje upravljati ogromne profile in izatradavatj a-tneriško ljudstvo. Ct Ki posameznik koga ubil in hi mu mi dali orožje za to, postanemo sokrivci njegovega zločina. Torej smo tudi sokrivci strahovitega klanja v Evropi, če pošiljamo tnorilna sredstva tja. In to velja za Nemčijo prav tako kakor za Anglijo.	v
Ne verjamem, da pojdento v to vojno. Ampak če že hočemo vojno, tedaj jo napovejmo sedanjemu krivičnemu družabnemu redu, in aicer neizprosno vojno, vojno izobrazbe in organizacije. Sovražniki ameriškega naroda niao za mejami, ampak v deželi, kapitalistični fabrikanti in špekulanti, ki delajo profite od vojne in odirajo a-meriško ljudstvo. Najbolje dokaiemo svoj patriotizem, če napovemo vojno njim in jo izvr žitno na volišču. Oe pa hočemo čast it i ameriško zastavo, ne storimo tega z ubijanjem svojih bližnjih, ampak z njih povzdigo.
Ko je potem govorila "Miss.llraee Abbott, ki je naglašala mednarodni značaj ameriškega ljudstva, je dobil besedo
SODRUG ROBBET H. HOWE.
I* poza rja 1 je na žrtve, ki jih je doprineslo razredno zavedno delavstvo v Evropi v boju proti vojni. V Rusiji so socialistični poslanci v dumi glasovali proti vojnim kreditom, in zato so bili izgnani v »Sibirijo. V Avstriji so se češki vojeki upirali vojni in na tisoče jih je bilo zato po-koneanih. 4' Nemčiji se je Karl Liebknecht neustrašeno bojeval proti vojni in je za t.p sedaj v ječi. V Avstraliji je ljudstvo s splošnim glasovanjem zavrglo konakripcijo, agitatorji zoper prisilno vojaško službo so bili pa zato vrženi v zapore. Tudi v Ameriki mora biti ljudstvo pripravljeno ua odločen boj zoper vojno, ki jo žele kapitalisti le v svojem interesu.
Nekoliko zanimivih posameznosti je pjvedal
' K0N0RE8NIK OSCAR CALLOWAY,
iz Texasa, ki je član kongresnega odbora za vojaške zadeve.
' XpràM je, kaj ki mogla Amerika pravaa
prav doprinesti v vojni. Anglija ima popolno koit-trojo» nad površjem morja, zavezniki imajo pa vsa bojišča zasedena à pot reim us vojaÄtvotn. Ali
sedaj gre za druge reči. V četrtek je Taft dejal v Indiani:	.
hočeitit) uspešen militarizem, moramo porabiti momeut, ko *o misli ljudstva razburjene; sedaj je najprimernejši čas za (ivedbo prisilne vojaške službe
Za to gre, da se vrže ta dežela v brezdno militarizma, temu namenu služi velikoiiiestno časopisje, kà imenuje vsakega //4strahopetcakdor ima toliko pogiuua, da nastopi proti tej struji. Tudi mene je tukajšnja * * Tribune" imenovala strahopetca, ker nisem hotel guat,i ljudstva te dežele na vojno. * , -
Povem vam pa, ^aj j« velikomestuo čase pis-je. V kongresu nam je bilo iz zanesljivega vira naznanjeno in ae ho tudi preiakalo, da je bil na iniciativo tovarnikov munieije leta 1915 v New Yorku shod v*eti velikih časopisov in da je bilo tam sklenjeno z vsemi silami delati za vojno in zatajevati vse izjave proti vojni. Ti časopisi so podkupljeni od munirijfckih fa«hrikantov. Zato litijska jo tako soglasno na vojno.
Preti kongresovitu odborom je neki visoki uradnik lietlehem Steel fo. izjavil, da-ima 100 akcij tega podjet ja ; pred vojno so bile na trgu po 30 dolarjev, sedaj so vredne 530 dolarjev ena. Ko je bil vprašan, kaj bo s temi delnicami po vojni, je odgovoril, da bi uajbrže zopet paille na prvotno ceno, če se ne bi našel nov trg za vqjni ma-terijal. lu ta trg bi radi našji tukaj. Mi naj vodimo vojne, zato da ne bo treba tnupicijakint fabri-kantoni poceni prodajati delnic.
Poleg njih si žele vojno naši generali in admirali,ki hodijo v pozlačenih uniformah po Washingtons in dobivajo velike plače za to, da, nič ne delajo. Seveda ne marajo niti slišati o tem. da se ne bi gradile krasne plavajoče palače, na katerib imajo vsakovrsten luksus in delajo ua narodne stroške izlete po vsem svetu. Za te ljudi naj bi vi šli na vojno.
Pravijo, da ne ve tfe predsednik, ne kongres, kaj naj stori. Povejte jim, kaj mislite vi in česa si želite. Pišite in telegrafirajte predsedniku in svojim poslanem, da ne marate vojne.
Ko je govoril še veteran is civilne vojne 4cn-kin Lloyd Jones, je bila predlagana in soglasno sprejeta primerna resolucija, s čimer se je zaključil shod.	Vf
Kubanske homatile.
Na Kubi je i«a|»et izbruhnila vstaja. * To ni nič posebno novega; na Kubi so revolucije na dnevnem redu. ¿Toda Zedinjetie države smatrajo rzza španske vojne za svojo dolžnost in pravico, da tiprovljajo tam nekakšeu žandarski pok lie. V političnem jezik« sedanjih držav se pravi temu ' skrb za red'\ Hud poklic je to, če se vzame v pošte v,, da *ie morejo Zedinjene države niti doma vzdržati vzornega reda, zlasti da ne morejo svojih kepitalistov držati v redu.
V sedanjem času je to zanimanje za kubanske razmere preeej kočljivo. Vlada se tako zanima za te razmere, da je že posvarila kubanske vstaše in izjavila, da ne prizna nobene vlade, ki bi bila sad revolucije. To je zopet malo čudno za de-želo, ki ima v svoji izjavi neodvisnosti na-glasptio pravico do revolucije.
ftc sitnejša pa postaja stvar, ker se raznašajo vesti, <La je ta revolucija delo nemških agentov. Trditev prihaja iz Ijondona. Pravi, da so nemški agenti že dlje časa na delu. Pred tetini je bil baje nemftki polkovnik Hans Boehm prijet v Fal-mouthu na holandski ladji 'Zcelaodia'. Pri njem pravijo tla so našli načrte zaliva Santa Lucia na Kuhi, kjer so si Nemci zagotovili pftrolejske interese za denar, ki je bil poslan iz New Yorka v Ha Van o.
Angleški mornariški uradi sklepajo, tla si hočejo Nemci z zagotovitvijo petroleja na Kubi u-
stanoviti bazo za suJimariiike v Zapadui Indiji. Polkovnik Bochm je baje izvrševal naloge višjega častnika, čigar ime je angletilkfm uradom znano.
V takih angleških vesteh je bilo že pogostimi« mnogo fantazije. Koliko je v sedanji resnice in koliko domišljije, je težko razsoditi. Stvar izgleda precej tako, kakor da bi Anglija želela še» večjo poostritev odnošajev med Zedinjenimi državami in Nemčijo. A vendar bi bilo prav z angleškega stališča nezmiselno, če bi hotela izsiliti vojno med Ameriko in Nemčijo. Verjamemo, da je sedanje stanje Angliji in njenim% za vezni kom ugodno. Aiiiitak da bi jint vojna Amerike koristila, je zelo neverjetno, že zaradi tega, ker bi morala Amerika tedaj v prvi vrsti sikrbeti za svoje muniicijske zaloge, pa bi ostalo za izvažanje v Evropo prav malo tega dragocenega blaga..To pa bi bile vražje skrbi.	» •
Na vsak način pa so vse take vesti v sedanjem položaju resnična nevarne, zlasti Sc zato, ker jih držingovsko časopisje pohlepno pobira in po svoje opravlja. Tem potrebnejfsa je največjar previdnost na drugi strani in zlasti vlada ima dolžnost, da se ne poda nobenemu takemu vplivu. 'Kdor bi verjel hujskaškemu časiipisju, bi moral misliti, da je Amerika na vseh straneh obdana od samih sovražnikov. Seveda, «kdor si hoče po sili ustvarjati sovražnike, jih tudi lahko dobi.
I V E R J E.
V kpngretu je violen nov, predr logiki zahteva le 24T m H Jonov do-larjev za vojalke aVrhe. Âatnoî
Angleška- vlada je izjavila, da jc pripravljena ustreči Irskim nacionalističnim poslancem in razpravljati v parlamentu o irskem vprašanju.
Kakor jc znano, so irski nacionalisti zahtevali, naj Anglija reši irsko vprašanje v znositi Home rule in s tem dokaže, da resno misli s svojimi mirovnimi pogoji, med katerimi je avtonomija malih narodov. S tem — so dejali bo tudi sta-lišče zaveznikov v sedanji vojni sploh okrepčano. <	A	* ~ , .j" . «te
Irsko vprašanje ae vleče kakor morska kača
skozi vso angleško politiko in bil• bi v resnici velik dogodek, če bi ae naposled rešilo. Urez obzira na interese vojne. — kajti Irci bodo tudi po vojni živeli — bi ae a tem spravilo s sveta vprašanje, iki že s svojim olmtaukom ovira napredek Ircev iaa Angležev in daje nacionalnim zatiralcem tuili po drugih krajih sveta potuho. Ko je bil bloyd (leonge lani po revoluciji na Irskem, *e je precej resno trudil, da bi bil hašel izhod. Sedaj, ko je ministrski predsednik, ae je njegov vpliv povečal, in nemara bo dovolj velik, tla privede to delo da uspešnega konca. Seveda ga ne more rešiti diktatorično. Veliko vprašanje je še vedno, če je v parlamentu in sicer na obeh straneh, na angleški in na Irski, dovolj dobre volje. >\
e %
Preko Amsterdama prihaja iz Bcrliha brzo-javf|da je s petim vojnim posojilom doalej na v*a uenitika vojna paaajila vplačanih 47.200,000.000 mark. Od te svote so 899 miljonov pokrila bančna ipoan Ji In.	i*»» u(i. >
Doslej objavljajo vae vlade taka poročila kot
baharije,' češ toliko imamo bogastva in toliko i-Uiaitm kredita. Prišel pa bo čas, ko ne bo to nobena baharija več; ako ne prej, pa takrat, ko bo treba odplačevati.
Iz Kodanja poročajo, da dobiva tam pomanjkanje premoga grozeče oblike. Na vse strani so izdane odredbe za omejitev poPabe, Električne naprave in plinarne so po nekaterih mestih že i brez do vosa. SV Ctatftfcnijf ae zelo trudijo, da bi dobili, premog» s Spitzbergena.
In skandinavske dežele «niso vendar ničesar zagrešile. Popolnoma nevtralne so. Pa jih vendar vojna tcj>e, kakor -«♦« so same zapletene vanjo.
V Vorksbire na Angleškem se je zadnji to-retk pripetila eMploatya v ondotni tntmicijski tovarni. Angleška vlmla* pravi,. <b* ni nihče prišel življenje, pač 0a da je nekaj Škode po okolici.	v •
O podobnih nesrečah prihajajo .sedaj v<ak Hip vesti, enkrat i« Anglije, drugič iz Nemčije, iz Rusije, iz Avstrije — skratka od povsod, kjer je izostalo iadelovauje munieije glavna industri-ja. Da sc na tak način uničuje ljudski denar v neznanskih množinah, še nr najhujše. Vsaka eksplozija ni tako nedolžna, da se izvrši brez Ijml-akih žrtev; navadno jih zahtev« še prav veliko. In Če bi se vae te Irtve seštele, bi ae izkazalo, da padajo mrtvi in »anjeni v vojni industriji včasl kakor na bojnem poljti.
Dopisi.
Milwaukee, Wia.
Milwaiikec do lianes še nima slovenske šole, in kolikor mi jc znano, tudi hrvaške ne, akorsviio je tukaj slovenska kakor tudi hrvatska naselbin« precej močna, /'urino, kaj ne, da snu tako ne/.a-.vediii in tako mlačni narodnjaki ? Niti podružnice Slovenske Lige nismo ustanovili. (Pa je, hvala A-lahu in Hudi, ni bilo treba razpu-ščati). Nikar naj se rojaki po A-uieriki ne rud i jo, da je tako, kajti slovenski Avstrijci nikakor ne morejo pxipirati proti-avstrijske akcije, to je vendar samoobsebi u-tnevno in povrhu tvorijo oni še lakozvano manjšino. Večino pa, kolrkor je ineui ziu>no, tvorij > tisti social! ¿ti, ki so mednarodni in ' so tako proti avstrijskemu, kakor tudi ptoti ruskemu, nemškemu, angleškemu aJi kateremu drugemu krivičnemu vladnemu sistemu. Končno se bodo še proti ameriški vladi postavili in ji povedali odkrito, da nočejo vojne.	s .
To morajo biti čudni ljudje, ti socialisti, ki so večinoma sami de-avci, niti enega kompankta it t med njimi. Potemtakem so to sumi nevedni ljudje, ali kaj !.....
Ne — kajti socialist p »stati ni ta-ko lahko, kot pripadati kateri drugi stranki* kjer zadostuje, da se kima, misliti pa jc celo prepovedano; socialist ae mora najprvo ' učiti svobodno misliti, dalje ma e treba Imeti nekaj snanja o pri rodnih vedah in podobnem, naj-vainejse pa ja, da ve kaj pametnega o gospodarstvu in o politi-Id. Mi smo postali socialisti iz različnih vzrokov,- ravno tako smo črpali znanje o socializmu iz različnih knjig in listov, predavanj, debat itd., in končno moramo sani isebi priznati, da razumemo nekaj o socializmu, a nikakor še ue dovolj, tem manj pa šele vse. Nam ni bila daua prilika v mladosti, da bi se učili res potrebnih stvari za življenje (izvzemši rokodelstev), temveč je bilo za nas v ljudskih šolah obli ga t no : Rudolf Habsburški, Marija Terezija, Fran Jožef, general Lavdon, feldmaršal Ra-decki, princ Albreht, bitka prt Mohaču, pri Lipskeut, pri VTsTi, pri Novari itd. Dalje: prvi star ši, Kajn in Abel, Noe v barki, A-brahatn z najmlajšim, Mojzes skozi rdeče morje, teta Elizabeta, Marija brez madeža izvirnega greha, in sploh krščanski nauk. V mladeniški dobi pa smo že slišali, da so nekje na svetu "Socialdemokrati", ki so brezverni, torej hudičeva zalega. Da pa moramo biti klerikalci, so nani povedali v cerkvi, nasprotno pa, da moramo biti liberalci, so nam pravili v nekaterih gostilnah in deloma tudi po ulicah ali drugih .shajališčih, krona izobrazbi pa je bila, da smo 44Slovenci" in da "fiks Laudon, naša reč slovenska prokleto živo klije".
Tako smo bili po debeli, tam v stari kontri, kjer je bila ustava na papirju, dejansko pa monarhi-stični absolutizem. Nismo si torej sami krivi, da nismo dospeli v znanju tja, kamor želim j, pač pa smo obvezani,naši mladini k temu pri|M>uioči, posebno še, ker se uujo ravno tukaj nudi krasna prilika. Jugoslovanska socialistična organizacija t Milwaukee je ustanovila "nedeljsko šolo1*, v kateri poučuje aodrug Shedd. Učne ure so vsako nedeljo od 10 do pol 12 dopoldne. Učni prostor ali šola se nahaja v sredini slovenske naselbine, na žtev. 274 Orove Street. V tej šoli se poučuje v atrgleškem jeziku, katerega vsi otroci razumejo in zadnjo nedeljo, dne 4. t. m. hii;> imeli priliko videti krasen uspeli te šole pci nastopu mladine,dečkov in deklic v So. Side Turn llall. Res, da že nekateri Slovenci î^o* šiljajo svoje otroke v to šolo, • želeti bi bilo, da jih pošiljajo vsi, ki se zavedajo, d« so po naravnih zakonrh ravno tako ljudje, kot je kajzer ali car, Morgan ali Kocke feller, in z istimi enakopravni. V m lati iui je bodočnost, privoščimo ji znanja in, "Vremena nam i" njim bodo se zjasnila."
Olau soe. klubu.
Ktr sklepa illinoiška legislatu-ta prohlhicijo, o kateri bo prebivalstvo prihodnje leto v jeseni glasovalo, predlagajo mokri Chi* eažaiti, da se država lllionis raxde-li v dve, na ta način, da bi se Cb>-eago in Cook ounty ločil od ostale države bi ustanovil kot Northern Illinois. %
.................Mill
> *
I Stran Ka
i.................OOOOas
KLUBOM J. S. Z NA ZNANJE.
Nftii klubi •«• spominjajo, tla bo «vo jfrNMUo odglaaovali, da voli ©d »trani Moriell*t Party odbor, ki tu» imel nalogo razpravljati s Utotakiai odborom od strani Koeialiat Labor Patty, o »pojltvl.
Oba o<lbora ata imela dne 0. ia 7. januarja t. L *voj »eatanek v New Yorku. Po daljii nuprari, ki ae j* nana&ata na minimalni program H. P. lu taktike R L. P. a «tirom na propound© »a goopodarako or k« ni rac i j« — n ni j» ko vpraiauje — «ta pri*la oba iftin do aaklju^ka, da ao more bit» nobenega govora o »drutitvi; kajti »talitte H. P. t ozirom na gospodarako akcijo in nje propagando ae v naMu cinto I(X-i od enega H. L. &
Toliko v pojasuilo, da ue bodo nafti sn.lrugi mislili, da ima Hoeialistifna stranka Ae kaj opravka a ftoeiaHat I.a-bor party.
a o a
Pred kratkim no bita razposlana nn vse klube nova pravila. Pravila sta nejo 5e komad. Raiuni aato alede. V slučaju d^ pravila kakemu klubu niao bila doatavljena, naj to tajnik kluba takoj javi in mu jih tajnifttvo |»oAlje. • o o
. V par dneh dobe val dobrostojeii klubi glasovaice za glasovaaje o kandidatih za ekaekutivo, gl. tajaiitvo in upravne odl>ore za nawe glasila.
Glasovanje je posamično. Vea navodila je najti na glaaovnici. Knndidatje na glasovnici so:
ftlovenlti kandidat j a sa Ol. Odbor, imenovani u Chicago.
Frank Ale* Filip Oodlna Martin Judnlch Ant Končan frank Sava
Hrvatsko srpakl kandidati sa Ol. Odbor. imenovani ▼ Ohlcagu. Nlk. Blattner Joa. Horvat Pater Kokotovlch Frank Manrlch . Boto Stojanovlch Blai Žlkič
Kandldatja sa OL Odbor, Imenovani i« driav. Simon Kavčič, Illinois M Radich, Illinois Michael BaMcb. Indiana Dim. Ekonomoff, Indiana Milan Kliia, Michigan J os. Primer, Michigan ^ Nick. Hlnlch. Wlaconsln
Oeo. Selakovich, Wisconsin
Kandluatje sa gl. Ajnlka J. 8. Z. ' Joa. Filipovich Frank Patrick
bodo rojaki tem rsjii poaluiili té prilike. Želeti je le, da pridejo pravočasno, da ee «a*ef*k ne *a»
vlači po nepolreibnem.
Louii Truger, tajnik.
Slovenski
Cleveland, O.
socialistični klub it.
Sploino glasovanje je demokratično. Ampak najpametnejša reč ae lahko ¿preobrne v neumnost. Če ima j* farmarji okrog Staunto* na odločati, da ne v hietgi fie ame piti pivo, je fo abamirduo, W p* demokratično.
etv. Čliajtt tole: "Hitel ton Sta-t ion, Yonngetown, O. .'I rpel sem na boWkiall v ielodeu le celih 23 let. Potrošil ae ogromno veliko denarja zaman. Bil sem že tako slab, da sem bH Že pri v blizu smrti, in <ai«lil sem, ds nii «ti več po* moči na ¿vetu* Tedaj pa ml je re-
I I . I I ^11. Du Pont Powder Company je kel neki lekarnar: Tohtkusi a Tri* 27, je sklenil prirediti letošnjo «i- L^y^jg MVoje dohodke za 1.130 nerjevim Amerttkim Grenkim Vi-mo več predavanj, katera bi mo- prowntQV f^tega dobička ima nom. Ravnil sem se po njegovem i ala zanimati vaa k e ga delavea. ^ ^ ™ dolarjev, 60 miljonov j naaveiu in kinalu ae je inoje »dri v Ta predavanja se bodo vršila «M	b- £a pove^nje farods «tveno stanje izboljšalo tako, da
krat na tuoaee «a dobo 6 mesecev | ^ p0||H) >)M(ty kaph|llll	„ čutil kakor prerojenega, in
mu, da *leti včaai kaVina «modni-! nedaj we m popolnoma «drgv. Htori šnica v zrak,	1 f ! naj vaakdo tako. Iz dna area ae
Vaiu «ahvalj^em za vse to. Ja-
•f
r Mi 0<X Sm

•J
sa lelo lOiv f» tedaj I Vpratajta lekarnarja sani, dobit* fa sa-•4uoJ. Ako fa oa tista. aiAiu aaut.
Kašelj
ia navadno», sdaa naj-hoij f ddta^nlh ppi^vor. vnatja aapnika. k r lavi ta da v toa k) mflaan-oa Da ustavita ta kaialj in da sploino ud poni o rata bolezni,
vti?ajts ' ■
Çmra's , * • Oothard ,
m
( SararaM» Oolkard-•kuOl» frêm»** liaiiaaa« U aoaji
ki a»
■triólo f«"lad Vf-h kida. Mru.ituma ia inetja. Caaa: »
liWHÍÍ^B
in sicer: ? nedeljo, dne 25. februarja: Podržavljanje industrij.' v nedeljo, dne 25. marca: Naše politične stranke, ' v nedeljo, 22. aprila.: 4'Naloge delavske politične orga-nisacije,"
v nedeljo, dne 27. maja: "Socialistična stranka in mestna uprava.'" Ta predavanja bo obdržavil sod., Mati Petrovich in se bodo vr-šila v klubovih prostorih, na 5607 St. Clair Ave. Namen teh predavanj je, podučiti slovenske delavce v Clevelandu, kolikor mogoče, o programu in ciljih soc. stranke in o nalogah politično organizacije.
Po predavanju bo vedno sledila splošna diskužija in se bodo dajali odgovori na morebitna vprašanja.
Prvo predavanje se vrši torej <v nedeljo, dne 31. decembra ob 2:30 pop. Razpravljalo se bo o osem-urnem delavniku, minimalnih plačah, državnem zavarovanju za starost, bolezen, bretposelnost itd.
Vsi rojaki v Clevelandu se vabijo, da se udeleže tega predavanja. Matt Petrovich, tajnik.
Olencoe, Ohio.
( lani Jugoslovanskega socialističnega kluba štev. 2 v Olencoe, O., se "upozarjajo, da so mesečne seje vsako tretjo nedeljo ob 9 dopoldne v navadnem prostoru. Vabljeni so, da se jih polnoštevil-j no udeležujejo.
Nace Žlembergar, tajnik.
Oleveland, O.
V nedeljo, dne 25. feh. ob 2:30 j popoldne se vrši v dvorani slov. aoc. kluba na 5607 Rt. Clair ave. predavanje. Govoril bo sodrug M. Petrovich o 'Podržavljenj« indu-¡«trij.'
| Rojaki, kateri se žele seznaniti s
OBDRZANJE DOBREGA IMENA
kob Novoael." Nikar ne kupujte cenenih ponaredbf Oena $1.00. Po
Dobro si je pridobiti dobro ime lekarnah* Trlner je v Mniment ima in zaupanje., ali »e boljše si ga je pravtako dobro ime, zakaj, nepre
obdržati. Dandanes »e kar nade-belo izrablja in vara lahkoverno
koaljlvo zdravilo ae za revmati-zem, nevralgijo, otekline, ozebli-
ljud<tvo. Totia zapomnite si: Tri- ne itd. 4 ena 25 in ^0 centov po nerjevo Ameriško firenko Vino ni lekarnah, po pošti 35 in 60 eentov.j še nikoli nikogar prevarilo! Dokaz'Joa. Triner, kdel.-kemist, 133:4— Hi emu so neprestani navali zahval-	S. AAland Ave., Chicago,
nih pisem mlstrani nfctfih odjemat-j 1(1.	'	Adv.
SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS
ISEVFJIOV BALZAM ZA PLJUČA
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo viivati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašliu, prehladu, hripavosti, pri ne difterično belnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju m kašlju sploh, kakor tudi pri Influsncl.
Cena: 25 in 60 centov. •
PtročUs e razpetislh zsimkik h s. z.
v maaocn januarju 1917.
Vpraislla sa Baveror« Zdravila v vali Ukinil. Isucntta m ponavadb. ■ Um da vatiao zahtavat« pn.tna havarova zdravi^. A ko )lh ua morata doUli v vOi lakarnl. Jih naročita aaravuuat od
W. F. SEVERA COa, (Mar RapiO, Iowa
S
Mesto
Ark.
ti:
Jenny Lind ..
"	Hardtford ...
Colo.	Pueblo......... 30
111.	Staunton, 168.
"	Staunton, 110.
"	Waukegan ____
41	Chicago, 60...^
"	Sesser.......
M	Chicago, 1----
"	Zoiglar ......
M	SpringAeld ...
M	E. St. Lauia. ..
"	Lineoln......
M	Panama ......
44	Chicago, 20...
44	Waukegan . ..
Ind.	Gary ........
44	Clinton ......
44	Whiting .....
Kana. Radley .....
44	Stono City----
44	Skidmcre
Franklin.......
Frontenac ......
Mulberry, 30____
Graos .........
Minn. Chiflholm 44 Virginia
44. Boar Crook----
44 Clein..........
Ohio Cleveland, 71----
44 Gloncoo i__________
44 NoRT.....----
44 Youngatown, 18..
programom in cilji socialistične Slov. kandidatjo sa upravo "Prolotar. ¡»tranke, se vabijo, da se udeleže, ca'*. Za to glasujejo samo alov. sodrngi.	Tajnik.
John Molak
Frank Mrgole	OBVESTILO.
. Prank PodUpec	Radley, Kana., 13. eb. '17.
rraak zTfc"	Naznanja se vsem J. S. Z. klu-
(bom v Crawford (o. drž. Kans., Hrv. ' arpaki kandidatke ta upravo tla se bo vršila skupna konferen-Rauničke strafe'», ¿a to glasujejo j ca ^ 25. februarja 1917 v New-
burg, Kans. ob 2. popoldan. Dolžnost vsakega sodr\iga in sodmži-ce je, da se udeleži skupne seje in konference, ker s tem delom koli-kor toliko širimo socializem med
Barbe rton
Cleveland, 27____
Youngstown, 61..
Pa.
samo hrv. arpaki sodrugl. Milan Čuk Alex Dufcrsvac Blai Jakopec Ant. Jnrkovich Mat. Lovrenlč Val. guia Laso Todorovich Jos. Veljačich
Tsjni^tvo J. S. Z.
narod. Vse za socijalizem!
John Goršek, konf. t a j.
Foreat City.....
Wick Haven____
N. 8. Pittsburgh. S. View .......
Ellsworth .....
Conemaugh . ..
Large ........
Wood lawn » ... McKeesport ...
Yukon........
Steolton ......
Herminie, 63...
Primrose ......
Moon Run .. . Sygan
Pittsburgh ____
Parrel 1 .......
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE
USTNICA UPRAVNISTVA.
Naročniku koledarja v Chica-
Herminio, 69.... New Brighton... McKees' Rocks... E. Pittsburgh ... <W. Newton____j
Ravnokar je izila str.nkin» Vi «oraj i«rub¡H fe dva-
.	. ¡ Iff«» • utat'A in	DA.fX«l>
platforma (načelna izjava) in program za 1. 1916. Ta izjava bo veljavna sedaj nadaljna štiri leta in bo vodilo naše agitacije in propagande. Treba je torej, da jo pozna in razume vsak aktiven član J. S. Z.
Ker je količina omejena — tiskalo se je je samo 2000 — naj klubi sežejo takoj po njej, da ne bo prepozno.
Cene so sledeče t PO iztisov 40c, IjO iztisov 76c, 200 iztisov $1.00. Poštnina prosta.
Naroča se pri tajništvu J. S. Z.. 803 W. Madison St., Chicago.
Tajništvo J. S. Z.
v jem s.
Org. N. 11
Org. N. 81..........
Org. N. 13..........
Org. N. 93..........
Org. N. 28..........
V. Solič.............
50c. _ Kveder Križe, Vozu	h^Ubrary, ciev.
LIBTU V PODPORO
Antort Novak. Waukegan, Ï1Ï,
Chicago, m. ¡ tajes $1.25. — Anton Boltič, Pita Jugoslovanski socialistični klubi Henry, Pa. $1.00. i .loe Stekla-
ngs.... id
krat - stavo za "Pust", Revček! jOotovo ste že oženjeni, ker neče-te dolgega predpmta in kratkega posta. Glas Naroda pravi, da so mu stoletno prstiko zmešali stavci, mi pa nismo tako poredni in pravimo, da smo «Veti 4Pust' zmešali sami. Da vas vsaj deloma potolažimo, zato slovesno izjavljamo, da boste imeli indi v na-,šem koledarju v bodoee en teden krajSi predpust in en teden daljši ^^ ^ post. Živila se draže, toraj se to Org! li! lis!!!..!!!!!
44 Dunk) ........
44 Reading ......
44 Ambridge.....
44 S. S. Pittsburgh. Wash.Roslyn ........
Wis. W. Allis........
44 Milwaukee ____
44 Kenosha ......
44 Racino Wyo/Rock Sprin " Cumberlan
44 Sublet.........
44 Superior.......
Nik Praietiba .....*...
Joh. Teran ..........
Org. N. 122.......
Org. N. 36..........
Org. N. 20..........
Org. N. 147..........
1 ' t	e	«		
n	s	S	M	•M
já	g	■	■ 'I	M
	M	1	i' V	!
N	i	1	£	
26	#>	12 S	6.26	o o a • e
11		. *	2.26	• a a e e
6			1.46	$ 2.10
30		io	6.00	1.60
40		# 4t	9.26	
19	f,	# #	3.80	......
26		6	6.20	.....
60	10		10.00	
U			2.26	. . .«r .
60			10.00	
25			6.00	• . . . .
41	6	6	S.SO	.....
20			6.66	. . . . .
30		, ,	6.00	.....
14		• e	2.80	.....
60	¿0		10.00	
37		9 #	7.40	20.65
100		, #	20.00	... •.
7		7	1.40	.....
12			2.66	6.96
16		9 #	3.70	
26		. *	6.00	a e % a a
9	#		1.80	a a • • ^
11	# ,	.. * '	2.20	•
26			6.00	a a a a a
6	# !	#.	1.06	a a e a O1
40		..	8.00	m m • ^ •
2«		10	6.60	7.70
260	#	60 1 *	60.00	12.60
64	10		12.40	o e a o a
66	#	m 9	11.34	6.46
16		% #	3.00	
64		• •	12.80	.....
2i			496	6.16
86	. % _	Í6 »	17.86	♦ • • t •
17		6>rt i	> Mf	
12		•. i	2.26	
61	4	30	12.60	
60	16	# #	10.60	
56	# #	# #	10.60	
vl2	# 0	• •	2M	
80		# ,	16.80	
14	• •	t t	2.04	.....
25	e • *	• •	6.00	.....
12	# #	• • fT	2.62	.....
18	# m	# #	3.78	21.80
. 4	# #		.82	
40		_ #	8.00	a a a a o
276		# # '	68.96 .	a a o o a
23	# m	# #	4.60	o a a • •
, 16	i		4.00	a a • • •
. 7		• • •	16.75	a a a a •
33			6.60	o o e a a
16	m	6	3.00	a • • • a
20			4.00	-
30	•.		.6.26	o a • a m
- 20			4.00	a a • a
7	» •	t a	1.40	e a a • a
7	9 m		1.40	
	# B		6.90	.....
20		5	4.00	• e e o o
	, ,	6	b.OU	
60	,.		10.00	• e • a a
16	,.	. ,	3.30'	
12		. .	2.64	
60	«v •	, .	10.00	
20			4.00	a o a a a
100	1 W		20.00	
23	, ,	. .	4.00 a	
12	9 #		3.10	
20	# p	. .	6.70	a • ve »
10	. .	•• »	2.00	e a a a a
20			4.00	a • a a a
10			2.00	• • a • a
20%	«		4.00	30.15
10	4	10	2.00	.60
26'			6.00	a e e« e
67			11.40	• e a e e
60	, ,	, .	10.00	.....
60		20	12.00	9.60
60		■ . ,	10.16	a • o> 4 a
7		»..	1.40	
24	# #		5.16	.....
10			2.26	4.66
4	».	.,	.70 .	. .20
7		,,	1.60	.36
,,		r , .	40.00	' e a a • •
.,	. »		.06	e e a a a
	«■.	. .	1.00	a a • t a
.,	, ,		.06	i t a a a
..		. .	.40 t	aaa a a a
»,	,,	. .	1.41	a o a
..	. .	. ,	.40	•
. ,		.	.40%	a • • e •
..	j ,	*	4.40	aaa«
,,		H,	.70	
			6.40	...'.".
			.20	• a a e
. .	. .	! 1» '	.40	• t • • •
RAZDELJENO
3
2.10 1.50'
20.66
6.96
7.70 12.60
• • S ^ 9
6.46
6.16
23.98
'S t
'2.66 1.16 .96 3.00 6.26 1.90 2.60 6.00 1.16 6.00 2.60 4.60 3.66 3.00 1.40 6.00 3.70 10.00 .70 1.46 2.10 2.70 .90 1.10 2.50 .56 4.00 3.80 26.00 7.00 6.14 1.50 6.40 2.56 8.50 1.70 1.20 6.10 5.00 5.00 1.20 • 8.00 '1.40 2.50 1.20 1.80 .42 4.00 31.46 2.80 2.50
8.25 3.30 1.50 2.00
3.26 2.00
Rasilrlte svoje znanje! Poučite ao o aoeialicaMi! Sasvodrito ai duha! 14 Proletaree'' ima v svoji kajiievai aalogi aledoée kajigo la brotara. Pošlji ta aaroftlo le danes:	.......	'
Oorkl: Matt mehka vasba ...............................SlOO
Upton Sinclair (poalov. Joa. Zavortnik In Iv. Kakor): Dfuagol. Povest Is chlcaiklh klavnic ........•......•...•....••••.....■'.•••.... <76
Barloo Forrl: Bodallsem ln moderna veda.......... .............. JO
Proletaria!.................................................... 40
Btbla Kristan: Nevarni sodalisem ...........................«... .10
Kdo ualčajo prolsvajaaje v maletn ...................................................10
Socializem . . . . . ................................................. .10
Socialistična knjižnica, 2 s vaška ln "Naša bogatatva" ............
Kapitalistični razred.............................................1 č
Vojna la sodjalna demokracija......0............................16
Prof. Wakrmnnd (poalov. A. Kristan): Katoliška svetovno naslranjo
io Mvobodua snanost................................••^•.a». .25
O konsumnlh društvih............................................10
EadrnJaa prodajalna ali konsum .................................06
Katoliška cerkev in socializem .................................... .10
Spored papeža Aleksandra ............,.........*•••••«••••••••... .10
Vso to knjiga ia brotare pošljemo poštnina prosto.
PBOLETABBO,
400S W. Slst 8t.	f	CHICAGO, ILLINOtB
—----' v---
Skupaj . . .......2963 68 19« ÍS70.T9 $1*48ïf. Í149.78
fitev. 1. je imel zadnjo nedeljo svoje prvo javno predavanje tekoče sezone ob dobri udeležbi. >
Dru^o predavanje bo v nedeljo, 25. februarja, oh !/23. popoldne v dvorani fl. N. P. J., 2657 «o. Lawn-dale Ave. Predaval bo sodru« Ktbin Kristan. Na dnevnem redu bo predmet:
0 koncu sveta
cieh, Studa. Pa. ftOe. . Vsega	# 3.25
v. Zadnji izkaz	36.60
Skupaj	39.85
RAD BI IZVEDEL
za nsfllov Charlie Zalezina Nekdaj je bival na Sublet, Wyo/ in / pozneje v Alta, Utah. Zelo bi Q(id Upozarjamo ao<lnige in rojake, zvedel, kje je sedaj. Morda kdo da je predavanje javno fn bre*-|xna za njega, ali pa naj se sam o-plačno. Vsakdo je dobro doftet. gftast. ' Ker je v Ohieagi pretlavanje i «4o fe ^,	damšek,
Box 121» . Sublet, Wyo.
Znamk na roki dne 1. januarja.....i......'..♦.
Dobljenih v jaftearja od atrpake...............
327 2,800
. .a	3,127
Razpečanih v januarju...................... 2,963
■
Na roki dne 31. janftarja.....................
Izjemnih znamk na roki dne 1. januarja........
Dano klubom v januarju .. *.................
Najvef|i slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
. . .
Uro, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč alovenikih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pilita po cenik, kateri sa Vam pošlje brespla¿no.
Najboljáa blago.
'Najnižje cene.
3E1E
3BE
lElfM
Vabilo
—na—
veliko plesno veselico
katero priredijo
skupna draštvs v zvezi S.I.D.sa Frankllnu.Pa.
dne 24 februarja 1.1. Predstavlja se ^^jj^tf
Veselica bode v korist čitalnice.
I Začetek ob 7 uri zvečer. Vsttpalas za možke $1.00, iesske v spremstvo prostr.
Orkestra godba iz Conarrmugrh. ? Za obilro udeležbo ae priporo^jo skupna društva ' 'Slovenskirs Irobraievalnega Doma" in Veseliini
ODBOR-
venskem jeziku o znanitvenefu, prcilmetii rcnlka reč, upamo, da
Na roki dne 31. januarja....................
Dualnih-znamk na roki dne 1. januarja........
Dano klubom v januarju..,.................
Na roki dne SI. januarja..................
Fond svasn^ tlakama t
Redni meaečni prispevki xa januar....,......g
Org. It. 3, N. 8. Pittaburgh, Pa..............
Olg. It. 100, Kllaworth, Pa ................
164
192 W
124
fl28 196 432
148.16 *:9r> 1.00
Oddano blagajniku tega fonda
.....9 163.10
TajnUtvo J. S. Z.
Ako želite
VIDETI
v T t ^	.* .
lepo sliko iz delavskega življenja
potem pa pridite dne 17. februarja t. 1. zvečer db J8 url v M. Senovo dvorano, North Chicago, 111.—Omenj eni večer priredi slov. so<i. klub st. 45, Waukegan, III. krašno igro
"NJEGOV JUBILEJ"
U Ij ud no ae priporočamo	" .
sa obilno udelpibo.	^^^^ Paul ivklaj. tajnik
8 ' ■------- •
ENAJST MBSBCNI BUČUN •' FBOLBT ABOA " OD
JAM. 1. — 191«. DO DBO. 1--Ml«.
t ti	• ' •
DOHODKI: •
Prt« o» is let s 1915 ........................ $ 353,1»
X trojni on ....................................................................2.837.36
Oglasi ..........................................................................9*0.30
Msjsilkt izdaja 1915...............................................40
Hajailka izdaja 1916 ..............................................L'10.85
Koledar, naročninn 1915 ...........................* 1.70
Koledar, naročninn 191«. ....................... 504.M
Koledar, naročnina 1917..........................................1<2,15
Koledar, oglnsi \91«..............................................:>H.44
Kolednr, oglasi 1917..................................................130.90
Koledar kliftej 1917..................................................5.0O
Klic na posut. (Ljubljana) ................................iM ho
Volilni sklad ............................................................12.30
Zs i trn jk ar j« v Ogleaby, 111. .....................3d.«2
Posojilo liatu od J. 8. t..............................................490.00
Knjig« ...............V....,...............«0.3*
Tiskovin« .................................................53.77
10 letnica lista......................................6.75
Liatu v podporo............................................490.46
Razno. Dob in stroiki. "Poštne znamke"............33.25
Skopni dohodki .............. «6.909.44
PROLj
Proviiija za Ht opni kom od naročnine.......... $ 243.39
Provizija od oglasov .................................135.85
Provision metana s ezprenom od kol. ,..,............1.53
Koledar, letnik 1916....................................34.69
Rent uprnvniltva..................................47.00
Premog na kurjavo upravnirtya...........,..	18.35
Bent uredništva in kurjavaTNič....................00 00
I'lain urednika ••••••••.•••..•.••..........	7fiS.O«
Plain upravnika.............................502.00
Zaostala in izplačana plača upravnika od leta
1915 ia 1916.............................122.00
Nnrodnn tiskarna .......................... 3.451.29
Poita. Drugi rnzred ........................ \ 120.00
Za it raj kar je v Oglenbj, 111......i..................36.62
Založeno za klifteje Int. 8oe. Review....................5.25
Plačana delnica Htihaunerju ................................10.00
Račun Fr. Podboja ............................8.60
Davek korporneije ..........................................1-00
Knzen korporneije ..............................10.00
Jon. Zavrtnik mL plača zn blagajnika 1915. ..	25.00
Jon. Zavrt nik, sal. sa aoatavo računa 1915 ....	20.00
Jon. Zavrtnik, ml. nagradn koledara 1916 ....	5.00
Ivaa Molek, ured. Koledarja 1916........................50.00
Frank Alei, plača ...............................7.50
Filip Godinn plača ..............................10<*>
Frank Udovič plain ................................................10.00
Frank Podlipec plača ............................................5.00
Frank Aavs za upravaifttvo koledarja 1916 ....	5.00
Frank Hren, za piaalao mizo ured........................11.60
Naročnina listov ....................................you
Polt na nakaznica (8ee. of State) .................1.03
Hpravedlnost za kliftej ................................1.60
Vezba *4 Proletarea'' letaik 1915 .........1.00
Davek korporneije ......................................1-M
M. L. Kartoni .....................'.......	1U*
Pisalne potrebščine ured. in uprav......................10.95
Menjava čekov in malenkosti ................
Skupni Stroiki......... ..........$5.696.94
IMBTBK:
Koledsr 1917 .........4...................................«1.400.00
Poštnih znnmk .... 1..........'..............................32.00
Pokiitvo .....:......................................................«0.00
Tiskovine .....................i....................2500
Oglasi ...... . 1........t.....................220.00
Zastopniki ..................................................................106.85
Dolg nn knjigah .................................................37.60
Knjige ......•••....... ••••»•••••••«•	268.70
Naročniki liatu ........*........................................4W).0<>
American Htnte Bank (Čekovni promet) ............148.58
Ksspnr State Bank (Čekovni promet) ................282.08
Ročnn blngajnn uprnvnikn ....................................3S.64
Skopal imetek..............................«3.130.06
DOLGOVI:
Slovenski sekciji J. S. Z..........................................« 586.21
250 delnic po «10.00 ................................................2.500.00
Jugoslovanski Soc. Zvezi ...................................400.00
Narodni tiskarni za koledar 1917..........................,782.80
Narodni tiskarni za list 1916 ..............................328.19
J. a Z. tiskarni (fond)........................
Klic na pomoč. (Ljubljana) ......................24.80
Naročniki list* k dobrem............................837.00
Skopal dolgovi ........ ..... «5.466.65
Skopal iaiotek................ 3.130.05
Nevrojeai čeki ................38.00
Primanjkljaj aa vtah enajst lot odkar izhaja "Proletary", J« torej 82.336.60
~~~ ~~	OPOMBA.	%
Vsem tistim, kateri se znnimajd za razredni boj, priporočamo, da račuoe MProletarea" sa leto 1916 pregledajo, odobre ali pa sa vržejo. Račun je poenet po knjigah, nič oleplan, temveč tak, kakrften j« v resnici. Povdarja-mo, da niti nnjmanje ne mislimo prenehnti izdajati "Pro-letnrenDovolj je le v nna energije zn izdajanje edinega alovenakega socialističnega lista v slovenskem jeziku ta in ono stran oceana, ia prosimo vas, aodrugi ia somi-ftljeniki, pokaiit«, dn ate tudi Vi za to.
Ako bi kdo samo povriao pogledal dohodke in stroške fiskalnegn leta 1916, potem bi morda mislil, dn smo naredili «612.50 prebitka. To pa ai tako, kajti sko odraču-nnmo posojilo J. S. Z. v snesku «400.00, in prodnnih knjig an «90.32, potem je stvar drug». Za vse tiats, kateri se zanimajo zn "Proletarea", je na kratko pojasnjeno atn-liftče kot sledi: Kljub akrajao nizkim plnčnm urednika is upravnika, (glej zgoraj) bi bili naredili letn 1916 okrog «750.00 deficitn, nko bi ne bili dobili lepe svote listu v podporo, in če bi ne isdnli «'Koledarja".
Frank ftavs.
VESTI O POLOŽŽAJU.
Rimaka 14 Aflenzija" javlja, da je bolgarski minifct raki predaednik Radoalavov v sobranju ii-javil, da se je mir že tako približal, da bo bolgarska armada nemara že konce»m tega meseca demobilizirana.
Take izjave, pa naj jih daje todi bolgarski ministrski predsednik od sebe, imajo malo cene, dokler jim naaproluje ves dejanski položaj.
Državni oddelek v Waahingtonu je objavil zadnji tbrek aledeio izjavo, ki smo jo na kratko Že omenili:
"Švicarski poalanik je v soboto ustmeno naznanil državnemu oddelku, da je nemika vlada pripravljena pogajati a« z Zedinjenimi državami,
predpostavljajoč, da ae gospodarska blokada Anglije ne kriH. Ne željo drtavnega tajnika je ivi-eanski poslanik pismeno predložil predlog Nemčije. Po poavetovanju s predsednikom je državni tajnik odgovoril ivksarakemu poalaniku, da bo vlada Zed in jenih držav rada ra^ravljala * nemško vlado o vaakent vprašanju, ki ga predloži za obravnavo, it preklice svojo prdklamacijo s dne 31. januarja, v kateri je nenadoma in brez vsakega predhodnega obvestila razveljavila obljube, ki jih je bila dala tej vladi dne 4. maja lanskega leta. Vlada Zedinjenih držav meni, da «e ne more spuetiti z nemfcko vlado v notoeno razpravo o pomorski politiki napram nevtraleem, dokler ne obnovi nemška vlada svojih zagotovil z dne 4. maja in ne ravna v zmislu teh zagotovil."
Po tej izjavi je obnovitev diplomatičnih stikov «'Nemčijo pred koncem vojne skoraj gotovo iskljtrfena. Nemčija hi smatrala to, ka^ zahteva Amerika, za kapitulacijo, s katero bi hočeš noči* prizvala nekaikAno slabost. Tega pa ni pričakovati, da bi storila.
j«
Tudi Carranza se je vmešal v velika mednarodna vprašanja. Poalal je Zedinjenim državam in drugim nevtralnim vladam noto, v kateri predlaga, naj sklenejo vse nevtralne dežele pogodbo, da se prepove izvoz municije in živil v vse vojskujoče se dežele.
V VVashingtonu sumijo, da je storil Carranza ta predlog pod vplivom nemških agentov. Sploh se širi Aedaj po Ameriki mnogo vesti o agitaciji Nemcev v Mehiki, in atvar izgleda tako, kakor da bi hotela v alnčaju vojne Nemčija napasti Z«-dinjene države iz Mehike. Seveda je treba take
veati čitati z največjo previdnostjo.
j«
Reuterjeva agentura poroča iz Berna, da je nemška \Aada nenadoma poklicala 10.000 uradnikov delavskih strokovnih in socialističnih organizacij pod orožije. Doslej so bili baje oproščeni od vojne slutžbe.
j»
Depeša iz Amsterdama naznanja, da bo Fordov mirovni urad, ki je bil ustanovljen v Haagu po znani mirovni ekapediciji ameriškega avtomobilskega miljonarja, zaradi prekinjenih diplome-tičnih stikov med Ameriko in Nemčijo dne 1* marca zaprt. Tako bo vsa slava Fordove velttie ekapedicije končana.
ji
Čudna vest prihaja iz Berlina čez London. Pravi namreč, da se v Berlinu odločno zanikuje, da «bi bila Nemčija z noto ali pa ¿ia kakršenkoli način prosila Zedinjene dtižave za predloge, kako da hi se odvrnila vojna med Ameriko in Nemčijo. Ceearska vlada ne dovoli, da bi v katerihkoli krogih nastali dvomi o njeni absolutni odločnosti, da izvede vojno s podmorskimi ladjami. Niti govora ne more biti o tem, da .bi Nemčija opustila svoj pripravljeni progtam.
Z ozirom na to dejstvo je bilo v uradnih krogih razglašeno, da je vsak načrt glede izmenjavanja not med Nemčijo in Zedihjeninii državathi odklonjen kot neutemeljen in neverjeten.
Ta izjava je z ozirom na to, kar je dal Lans-ing v javnost, zelo kuriozna. Ne more se misliti, da je državni tajnik govoril neresnico, ko je izjavljal, da mu je švicarski poalanik naznanil pripravljenost Nemčije za razpravljanje. In prav tako ae ne niofe misliti, da si je švicarski poslanik to izseul iz prsta. Če pa je bil švicarski poalanik opravičen reči državnemu tajniku, da je Nemčija pripravljena na pogajanja in mu je iwoge4 to dati tudi pismeno, tedaj pač nemška vlada po Lans-ingovi iajavi lahko pravi, da ne bo več izmenjavala not z Ameriko, ne more pa reči, da ni ničesar poizkušala za odvrnitev vojne. C>mu neki Uje to v Berlinut To vendar ne bi bilo nič sramotnega, če «hi kaj storili za hranitev miru.
Član angleškega vojnega sveta Kari Curzon je v gospod.ski zbornici dejal, ni admiral Jellicoe, prvi lord admiralitete, nikakor nezadovoljen s Številom nemških submarink, ki se nikdar več ne vrnejo v domača pristanišča.
To se pravi: Po njegovem mnenju so jih Angleii toliko potopili, da je admiral Jellicoe s tem popolnoma zadovoljen. Kolikor jih je bilo potopljenih, pa sam ne more povedati, ker se pri «uibniarinki, če se pogrezne, skoraj nikdar ne more vedeti, ali je bila zadeta, ali pa se je le skrila. Toda recimo, da je lord Jellicoe zadovoljen. Na drugi atrani so Nemci zadovoljni z velikimi in malimi ladjami, ko so jih potopile njihove suh-marinke. Zadovoljnost torej na obeh straneh. A zadovoljnost — za kakšno ceno t
Iz Stockholma poročajo, da je švedska vlada ukrenila zaplembo vseh životnih zalog v deželi in obenem prepovedala krmiti živino s krompirjem. Dnevna porcija kruha se zniža za fiO gramov.
To so ugodnosti nevtralne dežele v sedanjih časih.
SANIMIV ČLANEK O NADSOBOVA-
NJV BANKS SV ANE CLEABINO HOUBE .
Kaj to pomeni sa ljodstvo, če Jo banka pod aadaorstvom "Clearlag Houaa".
V»e banke, ki imnjo zvezo a Chirago Clearing Houae, so podvriene strogemu nndzorovanju od uradnikov tega zavo da. Pregledovanje rsčusov in imotjn ae mora vrftiti najmanj enkmt nu leto. Isvodenci nntančno preilčejo atanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, preglednjo vae note, vnrlčine, vknjiibe ia druge vrednoatne listine, se prepričajo o fondih, ki a? naloženi v drugih banknh ia preglednjo knjige in račune. Če najdejo izvedenci knke slnbe nli dvomljive vrei^poatue listine, ae te ne Itejejo več kot imovinn banke. Ako ae je skrčila vredaoat bančnega premoženja, mora banka knsati pravilno vred noat v svojih knjigah. Če bnnkn drzno lpekulira ia ae ji pride na «led, mora to takoj opustiti. Vae, kar je slabo, rl-akiraao, ae mora takoj odet raniti in nn lomestiti s boljšim. Če vsegn tegn bnnkn hitro ne popravi in atori, izgubi vae nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih viivajo banke, kntere ao združene v Clearing Houae.
Kedar ae odvzamejo kaki bankir t« ugodnosti ali če ai aprejetn v Cleraing Houae ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki j« članica te zveze, ie to dovolj jnaen do knz, da ima dobro imovino, dn je njen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpisih, vnrno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelnn v Chicagu 1 pred desetimi leti, od knteregn čsaa naprej ni bankrotirala niti ena bnnkn, ki je bila v zvezi a tem Clearing Houaom. Ako Je Mo nn nli drugi bnnki slabo veled panike ali vojake, ao ji takoj pri-akočile na pomoč druge Clearing Huuse banke in-ji pomngnle, dokler se niso povrnile zopet normnlne razmere. Tn Clenring Houae nadzor<fvalni načrt ae je pokazal tako vspeften, da »o povaod, kjer koli ae nahaja kak Clenrtng Kouse, sprejeli tn nn/rt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Hounom. je pod njegovim nndzoratvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računoy. „,
American State Bnnkn pn je tudi pod driavnim nndzoratvom in odda vaako leto pet dotajliranih računov o stnnju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAftO bnnko za VASO banko in VaA dennr bo vnren in gs lahko dvignete, kednr gn ¿elite. -
VprnAnjte za seznam naftih First Gold hipotek. Kakor tudi seznam «100.00 in $500.00 zlntih hipotečnih bondov.
CARL STROVE»
Attorney at Law
ZiittM M niš nMH
specialist zs toibe v odškodnin* kih zadevah, it. ae he 1009 1SSW WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon
_ najbolj lu socialisti**
revi! t «nyl«škem Jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SO-0IALIAT RBVTEW." — Izhaja
matečno in stane $1.00 na leto. -Nkalov: Int. Soc. Revizor, 841 B Ohio 81., Chioago. m.
MODERNA KNIOOVEKNIOA.
Okusno, hitro in irpeine 4«As za privatnik« in društva. 8preja mamo naro&ila tudi isven »«sls, moderne stroje. MLzJsi cone in poštena poatraiba.
BRATJE HOLAE, 1688 Bine laku* A v*, (A<1 ver />	CHmm.
Moderno tuejsos gostite VILLAGE nor s prostranim vrtom si MARTIN POTOEAR, Offdsn Ave., hliso osstno ško postaje, L jobs» HL Telefonska Štev.: 224 m.
Ako šeliš čitati najnovejše in dobre novioe, potem «e naroči na 1' Milwaukee Leader" navečji «o cialistični dnevnik vzhodno od me«U Now York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
- moderno urejen salon
•A 4M tMII AVE., lEIItlA, WIS
Telefon UM
8LOVENOI
. ,	1
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik *4Prosvfc-ta". Liât stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov zs list in za tajništvo je; 2657 So. Lawndale Av«. Chicago, 111.
—»
Naiveci» «invanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna
lmlmmÊA
Cklcsge, Ii-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovsškem, Češkem Poljskem, kskor tudi ▼ Angleškem in Nemškem jeziku. Našs posebnost so tiskovine zs društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v nsši tiskarni
T£ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, rafali je, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO„
2711 Soath MllUrd Avenae.
CHICAGO, ILL.
; Cenike prejraete zastonj. ❖ Vae delo garantirano. MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIMIMM
Edini slovensld pogrebnik
MARTIN BARETINClČ
J14 M0AB STVEET TU. 1475 J0SNST0WN. PA.
predsednik.
AMEBI&KE DRŽAVNE BANKE Blue Islsnd A ve., vogal Loomis in 1K. • ceste. > e
POVIŠANA GLAVNICA.
•
Na aeji ravnnteljev Amerienn Htato Banke, ki ae je vrAiln v nnvndnih prostorih nn Bine Island Ave., vognl Loomis In 18. eeate dne 8. febr., je bil izvoljen ravnnteljem banke tudi g. John
A. ČerveOka. ........
Mr. Červenkn, ki je obenem uradnik na aodniji za zapuftčinake zadeve in predsednik alovanske pivovnrne Pilsen Brevring Co., je bil ž* od ustnnovitve te banke delničnr in je pri vsSki priliki deloval za nnpredek in koristi tegn de-narnegn zavoda.
Ravnateljstvo je pri tej priliki zvi-Aalo kapital in prebitek od «500,00«.00 na $600,000.00.
Urednik časopisa "Echo de Pariš" Marcel Htktin, o katerem pravijo, da ima navadno zanesljive vesti, kar pa ni v vsakem slučaju resnično, navaja, da je bila nenVako vojskovanje s snfbmarinkami doslej brezuspešno. Za dokaz trdi, d« je prišlo v pondeljek 12. februarja, 112 francoskih in nevtralnih ladij v fraoeoska pristanišča.
To je mogoče. Ampak ¿e potope submarin- • ke vftsai po petnsjat ladij v enom dnevu, je pač težko trditi, d« je to vojskovanje brezuspešno. Verjamemo, da hi jih Nemci radi še več potopili, če bi mogli. Ampak da so vsegamogooni, si vendar niso domišljali.
Berlinski "VorwaertaM poroča, da ho nemška vlada na prihodnji seji predlagala razpis novega vojnega posojila. Zadnje poaojilo je pri-neslo 12 miljard mark.
(Najbogatejšemu prebivalcu na Pruskem je predpUan davek v znesku .111,800.000 mark.
Dr. RIcMsr's Pili Eipellir
Pravi se dobi le > zavitka, kot va» kale ta slika. Nt vzemite ga, aka aima na aavltkt aale trine asa» ko s Sidro.
t« ia 60 eentev % vsek lekarnak, S»
po naročite si »o ravnost od
F. Al. Richtirlt«.
74-«0
Now York. N. 1
Central Hotel
Conemnngh, Pn.
Fred. Mosebarger,
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutil dobro, nikar n?" spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da posku&ai raznovrstne alkoholne grenčie«, ki ne oslabe aamo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne eeliee. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona ae pretoka po arteriiah ia žilah ia prinaša hrano vsaki posamezni eeliei in okrepčuje vse tolo. Istočasno odstrsnja nepotrebne inovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vaegs, kar bi oslabljevalo ia storilo nezmožno krvne celice. Edinole silna, motna krvna telesca so apoaobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Ciato naravno vino jim nikakor ne ikoduje. "Ono okrepčuje ilvčnl sistem in nlposablja telo, da lzvrioje svojo glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, »"lan francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
Trlnerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestsvljeno is rastlin, koreninic, ki so priznane zdrnvni&ke vrednosti, in iz naravnega, čistegn, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Poapeiuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja ia daje moč živeem. Pomagn pri	'
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU OLAVOBOLU
NEB VOZNO 8TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOSNI SLABOSTI
hitro in siourno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro ssmo densrl Naie načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — is naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iate: «1.00. — PRI VSEH DRUG18TIH.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nezaželjene goste, aebno rovmatizem in nevrnlgijo. Ali več, kako jih sprejeti! Najbojili nsčin je da rabil TRINERJEV OBLIZ. Je izvrstno zdravilo, ako T« boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugiatih, po polti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki ao spojene s kalijem, rabi Trinerjevo zdravilo za kalelj (TRINER'8 COUGH 8EDATIVE), cena 25 in 50e, po polti S5 in 60c.
JOS. TRINER
komik ladalovalec, *
1333-1339 So. Ashland Avc.
Chicago. D.
h Ein
I A S TN IK
Or. W. C. Ohlendorf, M. D>
•4re v nitke preiskava Wr eanl alas yês teti je le zdravila 1SS4 Blue ULmâ Ava. OMeofO. Uredoje od 1 do S 90
CA.; od T de « avoior. laven OMeaf
te - * - I
IvoN bolniki aaj pišejo
El
1
IZVIRNO POTRDILO
podpisano po oeebi, kateri se denar pošlje v staro domovino, omogo-čuje, da poliljatej istega vsak čas lahko dobi nazaj.
Brzojavno v staro domovino m $2.50
odpolljemo vsako denarno poliljatev, in za isto jamčimo. Podiljatve izročene bodo naalovnikom tekom 6 An 10 dni.
PAROBICODNK LISTKI. - Vsakdo, kateri želi potovati v Evropo po vojni, naj si takoj oslgura prostor na parobrodu, ako hoče, da dobi enega od prvih in najboljših.—Vse druge informacije daje:
ES
KASPAR STATE BANK B
a 1SSS Blve Inland Ave.	ts ti	CHICAGO. ILL. Jgk