Visokošolski študij, delovanje in vživl|anje učitelja v milje svoje okolice. Zadnja leta sem. se veliko razpravIja po učiteljskh zborovanjili. še več pa v našeitn glasilu »Učit. Tovarišu« o pravicah učiteljstva do visokašolskih študij iia urrverzah. Res, li 1 prezreti tega pojava med nami. celo pospeševati se ga mora, 'kajti ravno take zaliteve med učiteljstvoin so najboljšj dokaz da še vedno žive med nami oni lcpi. \ zvišcni ideali po duševnem napredku in ziuožnosti ter vsestranskj tudi višji usoosobljenosti. Pa kakor ni teh zalitcv podceujevati z malomvažBvanjem, vendar ui prezreti na dritgi strani nič mani važne. če iie še važnejše potrebe za učitelja. brez katere vse v.soko znan.ie učitelja ni v hasck in imi ne da uspehov. katerc ima morda začrtane v svojih učnih načrtih in ciljili. Lepo jo kai več znati in vedcti kot se morda potrebuje pri pouku na osnovnih in meščanskih šolah. Pa vse znanje in bodi še tako visoko. visokošo.sko. z vsemi potrebnimi izpiti. ne rodi in nc bo rodilo zaželjenega sadu, ako se to znanje. ta vednost in učenost ne zna Drimerno prilagoditi in umeriti ipouku, otroč,ii duši in usposoblfenosti tega. Da uč-telj-vzgojiteli res doseže zastavlieni cilj in smoter osnovnošolskega pouka. da zadosti. ni zadosti da pozna le otroka samcga kot obiekt, ampak treba dobro poznati tudi njegovo okolico. mil.ie. kj ga obdaja. Posebno in laliko se tr-di. da ;e po sebiio na deželi. ravno to največje važtiosti. kar se ie in Se posebno cd mlajšega učiteljstva to preveč zaneinarja. deloma po lastni. deloma ro krivdi tozadevnih šolskih oblasti. Treba. da učitelj popolnoma živi z narodom. <; krajem. kjer službuje; spozna njegove potrebe, njegove šege in navade, slabc in dobre ter skuša. ne prehitro, dobre spoipolniti, a slabe polagoma zatreti iti odpraviti. ne da bi pri tem radi teh slabih navad l.iudstva inorda dotični krai iii ljudi zaničeval. zametaval in bodi še tako oddaljen in ločen od sveta. kalkor se ipravi. Dobj se tovarfš, še več ie tovarišic. ki svojega službenega kraja niti ne pozna: ne ve koliko yasi in selišč spada pod šoski okoliš kjer službuje. ne pozna niti njih iege. nj.h občevalnih. proinetnih zvez. cest. potov in stczic. ne pozna potokov. potočkov in v kraju znanih in i>omembnih stndenčkov, niti ga ne frrteresira rudninstvo živalstvo. rastlinstvo kra.ia. Vsak kra.i ima kai -pomembnega. Pa še več! Vsak kraj ima več ali manj za kraj. ali širje. celo za narod zaslnžn.h. znainenitih mož. Vse to in še veliko, veliko je. kar ali česar ni prezreti učitelju. če hoče rcs iincti uspešen pouk in k teinu zažeIjene uspehe. Le tak učitelj. ki bo stikal za vsako količkaj važno zadevo. to spuznal. naslonil ves svoi pouk predvsem s svojim znanstvom. bodi to noteni že visokošolsko a!i pa pritnenno študiia-m dosedanjc dobe. upoštevajoč vse.krajevnc in ljudske ^posebnosti in potrebe. bo res foragonosen. Priznati treba. da učitcli vsega te«a ne bo obvladal v pol ali tudi v enem letu. Treba ;e daljšega časa. Zato se Pa nai že neha enkrat z večniin prestavljanjem iz kraja v kraj Scveda uč:telj(ica) kj samo toži o dolgčasu. o puščavi kraja ter vednem hrepeneniu po mestu ko še tako kratck .prosti čas enega ali cclo pol dne porabi. da '.c odstrani od svojega služ'bene,ga kraia. ir^esto da bi ta čas oorabil ravno v zgo!ii navedene namene. ne bo nikdar l'oscbt-r. ali dober učitelj: ne bo dosegel uspehov in naj je natrpan še s takim znanjem \n učcnostjo. ki iih ie dosegel na visokih šolah. Da bo učitelievo znanje res sadonosno, treba da upoštev^ pri vsem svojem po-uku krajcvne razmtre in ljudske potrefoe, ipotein bo šele njegova morebitna učenost imela pravi potnen. Gotovo ni brez pomena. ak<) učiteli še kai več zna. s čilmer se res lahko panaša in če to znanje zna poliudno prenesti tudi na druge. iki žele kai več vedeti in znati, za kar. v praveni zinsslu, vzposobi visokošolski študii in kar naj razorši staTC predsodke v tv.šem. :nanjznanju od drugih stanov. če tudi je že danasnji učiteljski študii etiak Łe ne žc večji v nekeiti oziru <>d drugili srednjili šol. Pa zakaj pišcin ta članck? Marsikdo od tovanšev si bo mislil, da k naperjen proti študiju učiteljstva na visokili šolah! Najmanj to! Očitno pa priznaim. <la mi vzbuja bojazen da ravno radi tako visokega in teineljitega znan.ia. se bodo ti odtegovali službovaniu na deželi ter hrepene.i jn stnneli po višjili službenih mestih katera se nahajajo le v mestih. Ta ali drugi bi znal ugovariati s W mcro češ- duliovnik i'«ia tudi visoke študije. pa ie vse življen.ie na deželi. Ze res' sa'mo s to razliko da je služjbovanie. poklic duhovnika dokaj različcn od učitcliskega poklica. Pa vse to na stra.ii. Ta članek ima namem opozoriti na nedostatke pouka in vsega nčitcljevega delovanja. ako se to naslanja na krajevne razmere ter ljudske potrebe 'n hotenje. ln to ni nič inanj važno, če ne še važnejše od še tako visokega znanja. ki ga more nuditi samo visoka šola. Končno še krat-ka opazka Če ni bilo daslei št. vse tako. da je b lo tu in tam učiteljstvo tnalobrižno za kraicvne razHiere ter smatralo -- "e vse — svoi po- klic nc-kako rokodclskini. ie vzrok veliko tudi to. ker se učiteljevo delo sodi po dvojnem tnerihi. slabšem in 'boljšem. Po slabšem se sodi navadtio delo iia deželi in v teiri oddal.enejšem in teirfbolj zapuščenem kraiu. Učitelj(ica) v takih krajili ic bil čez nekai tct. ko si ic čez lota zažel.l lepšega kraja, nekako poteabl .ten ip oinalovaževan. če tudj j<_ bilo nJLgovo delo veliko plodonosne:e v razmerju k delu tovariša v mestu. upoštevajoč raz¦inere i" okol-nosti po katerimi in s kakšnitn trudom in požrtvovalnostio sc .'(_¦' trudil ta "a deželi, morda v največjem liribovju. in onem v mestu. Pa ori vs^in tem ie prvi pahnjen v ozad.ie kar mu vzame veselje do nadaljnjega dela 1 o vidiio drugi. mlajši. se iih polasti malodušje in brezbrižnost za viš.ie cilje. To se nai odpravi in uvažuje resničt.o deio in prepričan sem. da bo redek učitelj(ica). ki bi se bal dCžele ter uvaževal pri svojem delti zgornje pravilo v trdnem zaupanju: čez toliko časa pridem na boljše. lepše niesto sai mora vsak to poskusiti. Zato. da se bo to v poini meri upoštevalo in uvaževalo- proč z vsako protekci.io. pa bodi Peter ali Pave ! L. P. Gibanje uiiteUstva in prosvete v druglh driavah. Iz Italiie. —it Slovenščina na Uudsk"h šolah v Juli.ski Kraiini. Pod naslovom: I) o d a tn c u r e p.šc »Učiteljski list«: »Taikozvatie dodatne ure v pouku materkiega jezika so torei končno odpravljeni. Tako je prav. Ne bo treba več govoriti po listili o širokogrudnosti. ne bo treba interpelaci.i. ne bo tre'ba sikrbeti z urniki. vnisovanji in s p.redpisi. ne bo več nepotrebnega razburjanTa iin predvsem ne bo spodtike o enako-pravinosti. Odslej so privilegi odi.ravljeni, glavna ovira mirnega sožitja, zakai preveč špekulantov i. živelo od teh dodatnih odvzetili ur. Jan Amos Ko_nensky, tvoja zvezda je stara in komaj je še brlela; čas ie bil. da smo io ugasnili. Vid;š: Sic transit gloria mundi!« — člaTiok govori jasno in ni trcba nikakc pripombe. —it Slovenske učiteljie v Kalabrjo! Pred Božičein ie imela fašistovska »Corporazione della scuola« svoi kongres v Riinu. Na dnevnem redu so bili med drugim tudi predlogi glede šolstva v novih (odrešenih!) pokrajinali. Zahtevali so. da se ukine pouk v materinem ieziku (kar se ie tudi zgodilo). slovenske učite!je pa naj se pošlje. po zglcdii železirčarjev. v ¦stare pokrajine. da se temelfito priučc jtaliianskemu jeziku Izvrstno! —ub. Iz Čehoslovaške. I-RNEST ŠUŠTERŠIČ: —čh Najnoveiše pGtrebe iiarodnega šo]stva v republiki. »Časopis československe obce učitelske« navaja s komen.arji te-le: 1. Pariteta prejemikov učiteljstva narodiiih šol s prejotuki ostalm :ia_nesčencev ¦/. isto predizobrazbo. 2. Refonna učiteliske izobrazbe v tej ¦5mcri, da bi splošno izobrazbo nudila popolna srednia šola. i.edagoška izobrazba na bi imela visokošolskj značai A!ko sc splošno povdarja da ie za otroka najboliše dobro, velia to gotovo predvsetn o vzgojiteljih. Ako bi bilo mogoče dati vsem otrokom najboljše učitelje. bj bilo vprašanje vzgoie po večini srečno rešeno. Visokcšolski študii sicer ni pogoj, da bi bil izipolnjen ta ideal, vendar pa zavisi od njeKfa ugoden vpliv svobo-dncga raziskovanja in proučevanja na razvoj vsakega dcla bodočega učitelia in fe pogoj znan^tvenega temelja za ?olsko nrakso. Proii sedanjim učiteljisčern govori tudi izkustvo. da ni mogoče ne staršem. ne profesorskemu zboru. ne kandidatu — z ozirom na njegovo 15. in 16 starostno dobo — sigurno presoditi. ako ie zani izvolitev učiteljskega stami primerna. 3. Reforma meščanske in sred_ije šole v zmislu vzajemnega zbližanja v letili Solske obveznosti. da bi obe šoli v_gojevali k istim idealom državne solidaniosti. Meščanske šole nai tudi olajša.io najzmožnejšim učeiicem i>reston v srednje šole. 4. Vsc osebne izdatke v šolstvu naj prevzame država. 5. Podržavljenje in pocnotenje narodnih šol na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. kjer je sedanje stanJe sol'tva mnogo krivo verske in državljanske intolerance in kjer ima cerkev tolik v-pliv na šole. da je to v oviro napredku državnc mis-H. a v prospeh separatistič\\\\ sil. 6. Zakon o okrajnih ineščanskih šolah v svrlio njihove gos-podarske preskrbe 7. Zakon o upravi pomožiiih šol. 8. Uredba pravtiih razmerii IV. letnika ineščanskih šol (enoletnih učnili tcčajev). katerili ie v reipt-bli-kj čez 300. in ki pripravljaio absolvente za strdkovne sole oziroma poglabljajo znanje in ročnosti učenccv 9. Objava novih načrtov za meščan. ske šole v svrho omejitve učnih ur, katerih .ie sedaj čez 36 na teden. Ker jc 1.1923. ministrstvo enostavno pridejalo nove ure za državljanski nauk in ročna dela. 10. Celoletnc legitimacije za znižano vožnjo po železnicah 11. Reorgarazacija deželnili šolskih svetov v zmislu učiteljskjii zahtev po soudeležbi. 12. Poenostavljenje agend v šolskili uradih ie vprašanje gospodarstva z ozirorn na f nancc in varovaiva duševnili s'l. Kjer ie zadostovala prcje za delo 1 oseba. ie treba radi današnjih razmer dve. a sta še preobloženi 7, deloim. Vsi izkušeni ipraktik-i konstatiraio. da se v šolstvu porabljajo čimdalie večie skladovn'ce papiria in da se množe vse prevcč rčizne in prav nič potrebne statistike vse na škodo intenizivnega notranjega dela. 13. Zahleva do oliranjenja colibatnevra zakona, ki stavi žcno v državi v enuko vrsto z inožem. —čh Izjava vlade o šoli. lz .programnega govora ministrskega predsednika dr. Švehlc ored novim parlainentom povzemamo: Cili vse šolske vzgoie ie vzgojiti pleimenite državljane 7, vzajemno toleranco in vsemi čedmostmi resničiio demokratskih državljanov To tialogo more šola izpolniti le, ako ie obvarovana pred vscmi nepoklicanimi vplivi. Le v tako šolo rnoreio imeti zaupanje vs\ starši in !e taka šola more donašatj korist državi in splošiiosti. Našemu članstvu! Nekateri člani, zlasti u.pokojencj niso na jasnem. koliko članarine plačujejo društva za n-"e poverje-nkštvu. Zato priobčuiemo danes naslednjo taibelo. ki ic iz nje razvidno. kako ie odme.jciia posaineznim članom članarina za leto 1926. A. Redn; člani. aktivni itl upokojenci po činovnem zakonu: CeJoletno ,110.— Din tričetrtletno 82.50 » polle.no 55.— » četrtietno 27.50 » B. Poročene učiteljice: Cciolctno 40.— Din tričetrtletno 30.— » j.ollctno 20.— » četrtletn.o 10.— » C. Učtelice ženskih ročnih del in vrtnarice: Celoletno 70.— Din tričetrtletno 52.50 » polletno 35.— » četrtletno 17.50 » L). Upokojeiici s staro oenzlio: Celoletno 50.— Din tričetrtlctno 37.50 » p-olletno 25.— » četrtletno 12.50 » / Blagainik. Opomba: S temi znes^ki ie plačana tudi že članarina za Beograd in prispevek za učiteljski naraščai (a 1 Din mesečno, izvzemši počitnic — dva meseca). Člani pod A. iniajo s tem plačant; tudi obvczne listc »Učiteljski Tovariš«. in »Popotnik«. Člani pod C in D. iinajo s tem plačan obvezen list »Uči'tel.j&ki 10variš«. Prispevek za okrajno drušvo je posebej. Priporcv5aimo. da se člauarina pobira od zaupnfkov po šolah v desetili mesečnili o>brok'h. Izjave okr. dr. za deklaracijo. —d Učiteljsko društvo za Stovetij. graškj okrai ic na svojem o'1-čnein zboru dne 7 januaria t. 1. sprejelo v polneni obsegu deklaracijo v bistvu. nalogah i» smeri naše stanovske poHtike.Splošne vesti. — Iz Pov. UJU — Uubilana. Na seji ožjega sosveta Pov. UJU dnc 1(>. t. m. sc ie ožji sosvet izpapolnil v zn__slu člena 13. pravil UJU tako. da ie odgovorno tajmštvo prevzel tov .1 0 s. Lapajne. kot poinočnik v pisarni pa bo začasno posloval v tajniških zadevah tov. J o s i p Kobal. blagajnik Učit. konvikta. — U Glavni Prosvetni Savet imenovani su kao rcdovnj članovi osim dosadašnji-h: Dr. Stjepan Matičevič. univ. prnf. u Zagrebu — za višju nastavu. Dr. Stjepan Bosanac. rektor Više Ped. škole u Zagrebu — za srednju nastavu. Dr. Stjepan Ratkovič. prof. Viš-e Ped. škole u Zagrebu — za učit. i osnovne škole. Sern toga imenovanih ie 20 vanrednili članova. medju njima iz redova osnovnoškolskog učiteljstva: Pero Vuiksainovič. predscdnik U.IU u Beogradu. Miljutin Stankovič. učit. u penziji ti Beogradu. Savka Radičevičeva. šk nad/ormca n penziji u Beogradu. Ivo Tomašič. predsednik Saveza hrv. učit. 11 Zagrebu. — NAROCNIKE »ZVONCKA« pros!mo da poravnajo zastanke na naročnini. Koncem tedna bomo razposali peto številko in za tem sklenii polleten obračun za vse nabiralce Kdor nam dolga do pre;emu obračuna ne bo poravnal. ne bo dobil 6. številke Zato prosimo nikar odSašati s pop_ači',j — Umrj je v Ljub.ani g. Fran Kavčič. mag. pis. ravnatelj — naš bivši tovariš. Maturiral je leta 1909. Odšel ic kot 6. na oin" svet iz tcga letnika. Pokoj njctrovi diiši! -— Oklic. Šolc, ki so naročile knjige za deška ročna dela, so iih te dni vse i.rcjele. Garnitura knjig. ki je vsem zelo všeč. ie radi številne naročbe okrogio 100 Din cenejša in stane s postnino ;n z vsemi stroški 398 Din. Če želi še katera šo!a ali kak tovarfš knjige naročiti. setn pri.pravl.en posredovatj še drugo poišiljatev. Omenim le še toliko. da so ktijige nrvovrstne in .majo okoli 4000 oredlDg za deška ročna dela. 0'glase sprejeimam c!o 15. februaria t. 1. — Tržič. 18. jan. 1926. — Albin L a j o v i c. Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Postavljen: z ukaizom Alojzii Pu" ccl.i za šol. uprav. na Sladk; gori. srez Smarje. —i Penzionirani: Julija Koser. učit. dekl. mešč. šole v Ptuju. Marija Gajsek. učiteljica ženskil. ročnih del' v Doibovi. Ivanka Lamq.e učiteljica meščanske šolc na .lesenicah. Naša gospodarska organizacija. VABILO na V!. redni občni zbor »Učiteliskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini«. regi- strovani zadrugi z oine.'eno zavezo. ki se bo vršil v torek. dne 2. svečana 1926 ob 11. uri v okoliški deški osnovni šoli v Celju, Razlagova ulica štev. 5. I) 11. . n i r e d: 1. Poročilo načelstva o zadružnent poslovanju leta 1925. 2. Poročilo nadzorstva 3. Odobrenfe letnega računa. 4. -Predtog nadzorstva 0 podelitvi odveze načelstvu glede poslovanja. prvega voditelja; Hrastniku po tovr na livala! — M. —K Društvo za 5. Čitanje poročila Zadružne Zveze \- Celju o izvršeni reviziti. 5. Slučajnosti. Ako bi ta o^bčni zbor ne bil sklepčen. se vrši uro nozne.e v istem ptostoru in z istim dnevnim redom drngi občni zbor ki ie sklepčen 'brez ozira na število navzočili zadružnfkov D 01 p r i H r a s t ii i k u . diie 14. januarja 1926. Načelstvo. —g Učiteliski dom v Mariboru. Članarina (1925.) in darila: Vadnica ženskcga državnega učiteljišča v Mariboru 40 Din; učiteljsko društvo za mežiško dolino 480 Din; učiteljsko dru_tvo za konjiški okrai 100 Din; namesto potnine tovarišu ravnatelju Hiimkii 0 priliki njegovcga predavanja: (tov. liurniku grč posebna zahvala. ker vsekdar nakloni potnino našemu U. D.); tov. Poredoš Šfefan. Tešanovci (Prekinurje). 10 Din kot prostovoljni donesek učencev za urtiike >'Kol;insike tovame«; šola v Slovenjgiadcu 100 Din kot darilo od šollske iprireditve (!); Franjo Rošker učitelj v Shiden-cih 60 Din v spomin uinrlega Sirnona -Ješovnika. svojega večletnega učitelja in posojilnica v Dolu pri . Gihisu 100 Din. IskreK 0 ž u h . blagajnik zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljiibljai.i. Kn objavljam prvi letošnji izkaz, PDvdarjam, da je pristopilo doslej društvu z redno čhuiarino prav častno število učiteljstva, kar bodi v vzpodbudo vsem zaostalim. Še posebej omenjam kočevsko nemško učiteljstvo, ki se je odzvalo v prav ol.ilnem številu. Tudi ljubljansko ni zaostalo. Zaradi tesnega prostora bom navedel le šolc po okrajih in poslane zncske. Plačale so: o k r a i Č r n o m e 1 j : Črešnjevec 10 Din; okrai K a in n i k : Blagovica 10 Din. Domžale 250 Din, Moinec 20 Din. Kamnik dekl. 50 Din. Komenda 60 Din. Mensteš 77 Din, Nevlje 20 Din. Skar.i.na 20 Din. Stranje 22 Din, Šmartno 11 Din, Zgornji Tuliinj 20 Din, Tunjice 20 Din. Vodice 30 Din in Zalog 20 Din. Okraj Kočevje: Bosljiva Loka 10 Din. Orčarice 10 Din, Livold 22 Din, Mozeli M) Din, Osilnica 11 Din, Ovčjak 21 Din. Ribnica 100 Din, Mihajl Vrbič ob svoji 40 letnici 100 Din. Čestitamo! Stara cerkcv 55 Din, Staribreg 10 Din, -vetli potok 10 Din, Štalcarji 22 Din. Tnrjak 10 Din in Velikc Poljane 10 Din. Okrai K r a n j : Bukovica 10 Din, Cerklje pri Kranju m Diii, Kokra 125 Dhi, Kranj deška 80 Din, Kranj dckliška 80 Din. Naklo 20 Din, Poljanc 50 Din. Preddvor 40 Din. Reteče 10 Din. Selce 50 Din, Škofja Loka 70 Din. Trboje 51 Din. Trcbija 22 Din, Tržič 132 Din in Žabnica 10 Din. O k r a i K r š k o: Ijučka 22 Din, Št. Janž 77 Din. Škocijan pri Mokronosu 20 Din, Tržiščc 10 Din in Zameško 22 Din. 0 k r a j L a š k o : Hrastnik dekliška 70 Din. Okraj Lttija: Dole 10 Din, Hotič 100 Din. Polšnik 10 Din, Primskovo 10 Din in 2alna 20 Din. l.jubljana: I. deška osnovna 110 Din, II. dcška osnovna 100 Din, Barje 50 Din. I. dekliška osuovna 90 Din. pomožna šola 156 Din, gluhoiKiiinica 120 Din, Božo Račič 10 Din, Prosvetni oddclek 70 Din in Rudolf Horvat 100 Din. Okrai L j n b 1 j a li s k a nkolica: Dol pod Ljubliano 100 I.iii. Jezero 11 Din, Podlipa 20 Din. Preserie 44 Din, Rakitna 10 Din. Studenec-Ig 60 Din, Zgor. Siška 40 Din, Škoeiian H Din, Tomišelj 110 Din, ZaloR 50 Din in srcski prosvctni referat 40 Din. Okrai Logatec: Cerknica 10 Din. Orahovo 30 Din. Igavas 70 Din, Gor. Logatec 50 Din. Dol. Logatec 100 Din in Planina 55 Din. Novointsto: Dobrnič 20 Din. R a d o v 1 j i c a : Dobrava pri Jescnicali 10 Din. Scvnica: Blanca 20 Din. Skupno število članov znaša 277. Poleg tcga jc prejelo drnšt\ro sledeče darove: N e i m e - 11 n v a n 1000 D i n . nčit. diuštvo za srez L i t i j a mesto venca na krsto t tov. H c r m i n e 1. r c i n d I 200 Diu, .1 a n k o Štcfe. učitelj v Ccrkljali pri Kranju, 1 obveznico s 7 zap. kuponi skupaj 124 Din 50 p, Vilibald Rirs, sreski prpsv. rcf. v Kranju, 2 obveznici s 14 zap. kuponi skupaj 249 Din, tov. Alojzij Kecelj. šolski upravitclj v pok. v Liubljani, 10 Din, k n j i k a r n a ->Sava« v Kranju 250 Din, hranilnica v Dolu"pri Hrastniku 100 Din, tov. Alfonz Z a v r š n i k s s o p r o g o 3 obvezfiice z 18 zap. ki.poni 363 Uin, tov. Drago Hude. učitelj na .lesenicah. 1 obveznico s 7 zap. kuponi skupaj 124 -50 Din, tov. A 1 o j z i j N o v a k , ravnatelj v Ljubljani, 100 Din kot prekomcrni honorar. ea. Ana Ncubauer-Krenova, učit. v pok. v Uolniku, 1 obveznico za 100 Din in u č i t e 1 j s t v o v P i š e c a h mesto venca na grob + tov. T o m i n c u v Globokem 100 Din. ki so jili darovali tovariši(ce): Jakob Medved. Vences 1 a v in J e 1 i c a C o p i č ter C d o in L j u d m i 1 a H o f b e k vsak po 20 Din. Vsem iskrena hvala! Vse ostale tovariše in tovariš i c e p a p r o s i m : H i t i t e s p 1 a č e v a n j c in re d n e č 1 a n a r i n e . d a s c n. n a b e r e j o p r e ve I i k e vsotc, k i j i h j e p o t c m težko plačati! Storite svojn stanovsko in moralno dolžnost! Mcs e č n i p r i s p e v e k 10 D i n i e v e n d a r b a gatela. Ta rriesec prejmetc vsi. ki ste plačali prvi ob rok, članske izkaznice i n z n a m k e. R a vn a j t e z n i i tn i p o navodilu, ki je na izkazu. Prosim Vas tudi, ne zabitc napisati imena č I a nov! Napišete jih laliko kar v prazen prostor n a srcdnjem delu položnice s p r e d a j. Kdo.r j e t o s t o r i ! ž c j a n u a r j a. z a d o s t u j c s a m o v s o t a ! Jos. Kobal, blagajnik. —g Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Siafni. Skupna seia načelstva i'' nadzorstva sc vrši y torek (na Svcčnico). dnc 2. svečana 1926 ob 8. uri v okoliški deškj osnovni šolj v Cclju. h katcr: vabim gg. č'ane naivliiidneic. Anton Gnus. načcl.iik.