¦Groriške vesti. —g— Razno. Zopet se je začel pouk ria1 naših šolah. Tudi v Istri, kjer se začenja šola šele po orvi polovici septembra, so že odšle učne osebe v svoje rezidfence nad ukaželjno mladino. Vsakdo si pri začetku novega šolskega leta še enkrat obudi spomin na pretekle počitnice, kako jih je prebil, kaj je ukrenM, kaT ie zamudil in že dela načrte za prihodnje počitniice. ki so še daleč, daleč na obzorju. Mi-nil je prosti čas, in vpraša se, kako si gaporabil. Eden potuje, kolikor mu dopuščajo sredstva. da spozna nekoliko druga mesta in sosedna ljudstva. Seveda ni potreba pri tem na grozne daljave misliti. Nekaj stotin km mora navadno zadostovati. Nekateri ostanejo doma, ker jih v to sili družima in druge materialne skrbi, lakoravno bi ra"di kam poleteli. Oni updrabijo počitnice, da se časih zaglobijo v; kako knjigo ali odidejo v bližnjo okolico. jer se malo razvedrijo v prosti prirodi in odpočijejo od napornih šolskih ur. Ve,čkat jim je dana tudi prilika, da obiskujejo kakšen tečai v izpopolnjenje svoje izobrazbe. — Mlajšemu učiteljstvu pa ogreni kupo veselja bližajočih se počitnic grenka kaplja v obliki pozivnice. Vojaška služba pobere večino prostega časa, vn ko je je konec, treba si je zopet nekoliko odpočiti in potem — je zopet šola, a človek ne pride do počitka. Posebno od letos naprej, ko morajo služiti namesto dosedanjih štirih, pet tednov, a čez nekaj let bo potreba tičati v vojašlki suknji vse leto. — A vrag je posejal med držaye prepir, tako da noče biti oboroževamiju konca. Zato je pač treba potrpeti in vdati se v usodo. — V toliko je pa vendar dobro, da se pri vojakih sn-idejo nedkanii sošolci in znanci z. učiteljišča, zakaj drugače bi se po razhodu z učiteljiišča nikdar yeč ne mašli v tolikern.1 številu. ker so večinoma vsi vrli fantje, kakor jih ima cesar rad. In če pride človek slednjič pod kake pametae oficirje, ki spoznajo, da so to vendar izobraženi ljudje. se prav lahko izhaia, ako ie človek tnalce potrpežljiv, kar mora biti itak učiteljska lastnost. A prepogosto se naletijo takšni gospodje, ki jim je v posebno veselje mučidi in sekiirati voiake-učitelje. Ker že mora človek biti pri vojakih, bi se mislilo, da ie pač vseeno. kje se odsluži določenal doba. Lahko bi se namreč menjala mesta, in učiteljstvo bi se ob te] priliki lahko ogledalo eno. drugikrat zopet drugo mesto m deželo in to, mislirrr. bi mu prav uič ne škodiilo, pač pa povečalo zemljepisno znanie. Tako delajo češiki učitelji. Hoteč enako napraviti, zaprosil sem dovoljenja napraviti vojaško vajo v Pragi s pristavkom, da trpim sam vozne stroške. Prošnia ie bila odbita, ker se ii ne more ugoditi. Ko prMem pa zopet y preišnio vojašnico. najdem tem sedem Čehovučiteljev. Takoj sem bil prepričan, da vlada v vofaških stvareh tam gori drugo minenje in da ni vseeno, aili se tu ali tam v širni Avstriji komis je! Ako raiznakdo to pojasnfti, naj se oglasi! —g— Poročil se ie v soboto, dne 27. pret. m. tov. naduč. Josip Berce z gdč. Franico Šinigoievo, veleposestnikovo hče'rko: iz Dornberga. Bilo srečno! —g— Razpis štipendija. Razpisuje se deželni štipendij 600 K, ustanovljen od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra 1888 v spomiin 401etnega vl.adarstva Nj. V. csarja Franca Jožefa I. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta, rojenega, stamujočega rn prisiojnega v tei grofiji slušatelji na ^vstriijSikem vseučilišču, na tehniki ali na višeni poljedeiskem zavodu, skgzi vsa leta visokošolskih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci nai podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. oktobra t. 1. in naiiim pritožiio dokazila o% rodu, pristojnosti. o premoženijsikih razmerah dotičnih družir:, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanju. Deželni odbor. —g— Žensko učiteljišče zaprejo? Od zanesljive strani smo zvedeli, da misiljo žensko učiteljišče zapreii. Vsa ženska mesta na Hudskih šolah so že polnar, sicer pa je tudi bolje, da uoijo na moških šolah možje in ne ženske. Ženske naj bi učile samo na dekliških šolah, tako pravijo. Prihodnje šolsko leto zaprejo prvi tečaj, potem pa zaporedoma vse druge. Repetentinie prvega tečaja bodo torej izključene. —g— Dva nova napisa se zdai blestita na poslopju stare gitonazije v bolski ulici: Nad prvitn vhodom: C. kr. slovenka državna giranaziia, nad drugim: I. R. ginnasio reale Haliano. Oba zavoda sta po prostoru docela ločena. Slovenska gimnazija ima tudi prvo večie dvorišče. — Kar se torej tiče te šole. goriški Sl-ovenci prednjačimo vsem drugiin. V Gorici imamo docela čisto slovensko gimnazijo, kalkor smo imeli že povsem slovensko moško učiteljišče. — Žensko učiteljišče je še neka mešatiiica, ki pa bo morala izgkiiti! — Predvsem pa mora izgm-iti tak nemški mestvor, kakršen je c. kr. vadnica ! — Taka šola nima pravice do obstanka v Gorici! žnikkisprjt