u m etn in e  vendarle  svojevrstno 
življenje. ( .. .)  Pom em bne u m e tn i­
ne venom er znova kažejo nove 
plasti, se starajo, ohlajajo, u m ira ­
jo.« (Str. 97). Strukturalistično-se- 
m iološka dognanja se razlikujejo 
po  um eščanju  um etnosti m ed m i­
m etična in on to loška določila (Mu- 
karovsky, D ufrenne, Morawski). -  
Poleg om enjen ih  so uvrščeni v to 
koristno  knjigo še H ans M agnus 
Enzensberger, D ieter Jahnig, Max 
Bense, W alter Benjam in, H enri Le- 
febvre in S usan  Sontag.
R adikalnost pogleda n a  m o­
derno  u m e tn o st ni toliko odvisna 
od presenetljiv ih  odkritij kot od 
avtentičnosti posam eznih  stališč 
in zlasti od stilistične v rednosti for­
mulacij, ka r  spe t kaže na  vzajem­
nost estetske teorije in p rakse  kot 
b istveno u sodo  m odernega  u m e t­
nostnega dogajanja. V sk ladu  s filo­
zofskim h isto ria tom  tega p rob le ­
m a (sklicujoč se n a  Hegla in s te ­
matizacijo Schm id ta  in D ufrenna) 
je zastavil svojo razpravo  pod  sicer 
sk rom nim  naslovom  Sprem na be­
seda tu d i Janez Vrečko. Komaj p re ­
gledno p rob lem atiko  kategorizira 
v tr i tipe p re lom a s tradicijo  in s 
tem  tu d i v tri im anen tne  razdelke 
m oderne  um etnosti: avantgard i­
stični, antiklasicistični, antiestets- 
ki. V rečko sooča in razločuje gno- 
seološki in ontološki princip, pri 
čem er se sklicuje na  razpravo Du­
šana Pirjevca Filozofija in umet­
nost, in tako po svoje sintetizira o b ­
sežno razpravljanje. K akor se lah ­
ko strin jam o z njegovim p osku ­
som, d a  bi zavrnil Grassijevo tezo o 
estetizaciji sveta, ki se slej ali prej 
izkaže za razlog človekove od tu jit­
ve, se je vendarle  tre b a  vprašati, 
kaj p ravzaprav  pom en i ustvarjanje 
»zunaj um etnosti« , torej »zunaju- 
m etnostni«  način. Združevanje živ­
ljenja in um etnosti, an tiestetskost 
kot najvišjo aspiracijo  M arxovega 
mišljenja o um etnosti najde Janez 
V rečko v p rocesualn i estetiki, o če­
m er govori tud i S. J. S c h m id t Toda 
ali ni tako, da  sta  d anes življenje in 
um etnost razd ružena bolj kot kdaj 
prej? Vsak poskus v tem  smislu 
vedno znova strm oglavlja zgolj v 
teorijo ali p a  -  n a  drugi s tran i -  v
netolažilno »estetizacijo« Grassije­
vega tipa.
P eter Kolšek
LOUIS ADAMIČ. -  S im pozij. -  
Sym p osiu m .
Glavni urednik Janez Stanonik
Univerza Edvarda Kardelja v L jub­
ljani, Ljubljana, 1981
Zborn ik  prispevkov, nap isa ­
n ih  za m ed n aro d n o  znanstveno 
srečanje, ki ga je jesen i 1981 ob tri­
desetletn ici sm rti Louisa Adamiča 
p rired ila  ljubljanska univerza, je 
večjezičen in zato dostopen  širše­
mu, ne sam o slovenščine veščem u 
krogu  bralcev. Večjezičnost je uve­
ljavljena tud i s sm o trno  rec ip roč ­
nostjo: prispevki, ki so nap isan i v 
jugoslovanskih jezikih (večinom a v 
slovenščini, nekaj v srbohrvaščini, 
eden  v m akedonščini), imajo an ­
gleške povzetke, angleški prispev ­
ki pa  slovenske povzetke. S tako 
ureditvijo  je  o h ran jen a  form alna 
enotnost, k ije  spričo  velike vsebin ­
ske, d isc ip linarne in m etodološke 
razvejanosti zborn ika tem bolj do ­
brodošla.
P otrebo  po široko zastavlje­
nem  proučevanju  pom em bnega 
am eriškega ku ltu rnega in politič­
nega delavca slovenskega ro d u  je 
narekovalo  spoznanje, d a  o njem  
ne vem o dovolj, čeprav  je m arsikaj
v njegovem delu  iz večje časovne 
razdalje videti čedalje bolj tehtno. 
Janez S tanonik  in B ranko  Djukič 
sta v svojih refera tih  pokazala, da  
se o Adam iču ni m ogoče povsem  
zadovoljivo poučiti niti iz kritičnih  
in znanstvenih  del, k e r  jih  je bore  
malo, niti iz jugoslovanskih in d ru ­
gih enciklopedij, ki A dam iča ob ­
ravnavajo pomanjkljivo ali pa  
sp loh  ne. T rdna  podlaga za nadalj­
nji študij in raziskave pa so p re d ­
vsem  bibliografija, biografske in 
tekstno  kritične ozirom a genetske 
študije te r  kritična izdaja pisem, ki 
jih je tu d i s pom očjo slovenskih vi­
rov in poznavalcev sestavil H enry  
A. Christian, am erišk i strokovnjak, 
ki se že d rugo  desetletje ukvarja 
pre težno  z Adamičem. Za ljubljan­
ski simpozij je  C hristian  prispeval 
h istoria t Adamičeve angleške p ri­
red b e  in različnih objav K ardelje ­
vega spom inskega pričevanja Boj 
(Struggle). -  Z nas tankom  in o d m e­
vi n eka te rih  drugih  Adamičevih 
del se ukvarja  še nekaj referen tov  
(S. Orahovac, I. Dolenc, O. Hadži- 
selimovič, I. Čizmič), s icer p a  je vr­
sta etnologov, sociologov, zgodovi­
narjev, li terarn ih  zgodovinarjev in 
d rug ih  strokovnjakov prispevala 
še čez 30 razprav in poročil. Zače­
njajo se s prikazom  Adamičevega 
rodu , ki ga je zasnoval svobodnjak 
A dam v 16. stoletju  (F. Adamič), p o ­
p isujejo  ljudsko kulturo , nač in  živ­
ljenja in še posebej ekonom ske 
vzroke za m nožično izseljevanje, ki 
je zajelo tud i A damičev ro jstn i kraj 
in njegovo okolico (M. Ravnik, B. 
K uhar, R. Genorio, V. Klemenčič), 
se pom udijo  ob Adamičevih pis­
m en ih  stikih z dom ačim i od njego­
ve izselitve v Am eriko do prvega 
obiska v 30. letih (T. K urent), p re ­
g ledno analizirajo njegov odnos do 
jugoslovanske slovstvene folklore, 
pravzaprav do  zgodovinskih oseb, 
ki jih  je ljudsko pesništvo povzdig­
nilo v n a ro d n e  junake  (M. S tano ­
nik), zlasti obsežno pa  p re teh tava ­
jo  njegova stališča do am eriškega 
delavskega razreda, delavskega gi­
banja, industrializacije, socialnega 
boja, p riseljencev in njihove am eri­
kanizacije, d ruge svetovne vojne, 
NOB, s ta re  in nove Jugoslavije itd. 
(R. J. Vecoli, D. H oerder, A. M. Mar- 
tellone, M. Sylvers, G. B irnbaum , 
W. C. Beyer, J. L. Modic, M. Čuljak, 
T. Telišman, J. Tomšič, M. K lem en­
čič, S. Nešovič). Vse to dopoln ju je ­
jo  m em oarsk i prispevki, ki so jih  o 
svojih srečanjih  z A dam ičem  nap i­
sali Janko  Lavrin, Mile Klopčič, 
Joža Vilfan in Andrej K urent. Z gle- 
dališkozgodov inskega vidika je za­
nim ivo K uren tovo  pričevanje o 
tem , d a  so Sm rt trgovskega potnika  
in še nekaj del A rthurja  M illerja in 
d rug ih  sodobn ih  am erišk ih  d ra ­
m atikov igrali p ri nas km alu  po  os­
voboditvi p rav  po  zaslugi A dam i­
čevega posredništva.
V iden delež so prispevali 
zborn iku  poleg uvodom a om enje ­
nih  tud i d rug i literarn i zgodovinar­
ji, ki pa  večinom a govorijo bolj ob 
literarn ih  zadevah kako r o njih. 
Tako Denis Poniž razpravlja o raz­
m erju  m ed  Adam ičevim  sloven­
stvom  in am erikanstvom , torej o 
njegovem  o sebnem  pogledu na  n a ­
c ionalno prob lem atiko , kako r se 
da razbra ti iz njegovih literarn ih  
del. Boris P a te rnu  v enakih  okvirih 
ugotavlja sistem  vrednot, ki si jih  je 
A damič ustvaril na  po teh  m ed  sta­
ro  in novo dom ovino  in jih  izpove­
doval v svojih knjigah. Paternujevo 
pozornost p rik lepa  m ed  tem i v red ­
no tam i zlasti sm eh s svojimi različ­
n im i odtenki, značilnost, ki jo je 
opazil in razčlenjeval v eseju Ada­
mič in slovenstvo  že O ton Ž upan ­
čič. Zaradi tega je  sm eh ko t poseb ­
no opazen Adamičev sim bol tud i 
p red m e t obravnave F ranca Za­
dravca, ki opisuje Zupančičeve po ­
glede n a  A dam iča in se pri tem  
spet ustavlja ob izseljenstvu in z 
njim  povezanem  n aro d n o stn em  
čustvovanju. N arodnostne  in izse­
ljenske p rob lem atike  ni mogel ob ­
iti niti Dragi Štefanija, ki popisuje 
prikaze M akedonije v delih Louisa 
A dam iča in S tojana Hristova, am e ­
riškega pisatelja m akedonskega 
rodu. Drago D ruškovič išče stičiš­
ča in razlike m ed  Adam ičem  in 
Prežihovim  V orancem  te r  ugotav­
lja, d a  s ta  im ela podobne  poglede 
n a  m arsika te ra  d ružbena  in poli­
tična vprašanja, povsem  različne 
p a  na  p rob lem e izseljenstva in na  
pisateljevanje: »Tako se je  Prežih 
poglabljal v slovensko n a ro d n o s t­
no vprašanje, ag ra rno  refo rm o in 
km ečko vprašanje sploh, Adamič 
p a  v am eriško  vprašan je in delav­
sko gibanje« (str. 311), k a r  se seve­
d a  kaže v tem atik i in v celotni za­
snovi n jun ih  knjig. -  Rose Mary 
P rosen  se ukvarja  s prob lem om  ro ­
m antičnega ju n a k a  v Adamičevih 
rom an ih  V nuki in Zibel življenja, a 
tud i p ri tem  se izkaže, da  gre bolj 
za p rob lem  socioloških tez in idej 
kot za ustro j rom ana.
Z lite rarno  p rob lem atiko  Ada­
mičevega pisateljskega o p u sa  se 
n ep o s red n o  ukvarjajo sam o trije 
avtorji. Je rne ja  Petrič želi pokazati 
pro tislovnost Adamičevih pogle­
dov n a  pisateljevanje in ugotavlja,
d a  se je  v začetku svoje po ti s icer 
ukvarjal z raznim i literarn im i za­
devami, v endar njegov »interes za 
'čisto' lite ra tu ro  nikoli ni bil p oseb ­
no  velik« (str. 121), od  1. 1930 » je 
bilo že bolj ali m anj jasno, da  ne  
kani posta ti p isatelj -  fabulist« (str. 
120), v poznih  tr idese tih  letih pa  so 
bila njegova zanim anja že »močno 
zožena na  področje dokum entar- 
no-inform ativnega ak tualnega p i­
sanja« (str. 121), tako da  se je  tak ra t 
»pri p isanju  svojih del vedel kot 
časnikar, ki m o ra  b ra lcem  v k a r  v 
najkra jšem  času posredovati kar  
se d a  popolno  informacijo« (str. 
123). Tako se avtorici obetajoča iz­
hod iščna ugotovitev, da  »pri p re ­
listavanju Adam ičevih del često 
opazimo, kako sred i pisanja o po ­
vsem  konkre tn ih  stvareh  / . . . /  
nepričakovano  preskoči n a  čisto 
teo re tično  področje« (str. 119), iz­
teče v sim plificirano in zato n eu s t­
rezno oznako: »Njegova dela, tista, 
ki jih  je sam  najbolj cenil, so v b is t­
vu zb irka časn ikarsk ih  vesti.« (Str. 
123). -  M irko Ju rak  povzem a iz 
svoje raziskave razm erja m ed  le­
poslovnim i in neleposlovnim i ele­
m en ti v Adamičevih avtobiograf­
skih rom anih  drugačne sklepe. Po­
tem  ko se op re  na  tezo, da  je avto­
biografski rom an  po svoji osnovni 
usm erjenosti um etn iško  delo z es­
tetsko vrednostjo, analizira p isa­
teljsko tehniko  v izbranih  od lom ­
kih neka te rih  Adamičevih besedil 
in presodi, da  so njegovi avtobio ­
grafski rom an i Sm eh v džungli, R o ­
jakova vrnitev in Zibelka življenja 
pom em ben  prispevek k razvoju te 
literarne  zvrsti. -  Najbolj kom plek ­
sno in tem u  p rim e rn o  prepričljivo 
analizira vprašan je  Adamičeve lite­
ra rn e  kvalitete v svojem »poskusu 
razum evanja« Ivo Vidan. Ta ugo­
tavlja, d a je  gonilo Adamičevega p i­
sanja spoznavanje A merike in svo­
jega razm erja do nje, povezanega z 
osebno  in splošno p roblem atiko  
priseljencev. Pri tem  je imel Ada­
mič večje li te ra rne  ambicije, kakor 
bi se dalo soditi sam o po njegovih 
izjavah. Ni m u šlo n am reč  le za na ­
tančno  poročanje o s tvarnem  do ­
gajanju, saj je  rea lna  dejstva in o se ­
be  v svojih delih večkrat p reob li­
koval in prenarejal, dodajal pa jim  
je tu d i povsem  izmišljene. V idan 
im a že Sm eh v džungli kljub navi­
dezni oh lapnosti in o d p r tem u  kon ­
cu  za zelo sk rbno  zgrajen rom an  
(str. 146). A dam ičeva p roza  se m u 
nasp loh  zdi jasno  zasnovana, 
sp re tn o  in živahno napisana, fabu ­
lativno zanimiva, pač p a  so osebe v 
njej p reveč sta tične in nerazvite, 
da  bi lahko dobile sim bolično raz­
sežnost, ki jim  jo  je av to r hotel dati. 
A damič se je  torej tipaje približeval 
velikim tem am , ni p a  jih  znal lite­
ra rn o  u strezno  obdelati, u p o ra b ­
ljal je nekonvencionalne , m oderne  
postopke, ni p a  jih  tako razvil, d a  
b i se njegova dela lahko uvrstila  v 
veliko literaturo.
Na novo zbrano  gradivo in 
analize ljubljanskega sim pozija to ­
rej p ri Adam iču kot literarnem  av­
to rju  n iso  pokazale doslej p rezrtih  
ali nerazum ljen ih  odlik, p a  tud i ne  
neutem eljenega precenjevanja, za­
rad i česar b i ga bilo p o treb n o  b ist­
veno p revrednotiti. P revredno te ­
nja, n am reč  večjega priznanja, pa  
so spričo  novih dognanj in osvetli­
tev bile p o treb n e  in deležne Ada­
mičeve sociološke ideje in spozna­
nja, p a  tud i njegovo politično in 
ku ltu rnoposredn iško  delo.
M ajda Stanovnik
R o m a n  Ja k o b so n :
SELE CT ED  W RITINGS III 
POETRY OF GRAMMAR 
AND GRAMMAR OF POETRY  
Edited  by Stephen Rudy  
M outon, The Hague, Pariš,
N ew  York, 1981
Komaj desetina  obsežnega Ja- 
kobsonovega opusa  (54 naslovov) 
je zajeta v tretji knjigi njegovih iz­
b ran ih  spisov, pa  vendar m oram o 
ugotoviti, d a je  prav s tem i načelni­
mi in m anifestativnim i spisi od lo ­
čilno prispeval k fo rm iran ju  no- 
m otetične vede o literaturi. Jakob ­
son je sam  večkrat uporab il te rm in  
li te ra rna  znanost (science o f verbal 
art), pod  čem er je razum eti tud i 
njegove pričujoče raziskave iz teo ­
retične in p rak tične poetike, ka te ­
ro je 1958 definiral kot disciplino.