118. številka Ljubljana, ? torek 23. maja 1905 XXXVIII. leto. {staja vaak s iavole frankovatl — Rokopisi so nd vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo jo v Knaflovih ulicah št. 6, iu sicer nredniStvo v I. nadstropju, upravnižtvo pa v pritličju. — Upravnifitvu naj so blagovolijo poSiljati naročnino, reklamacij«, oznanila, L j. administrativno stvari. Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. mtm Napad na gornjeradgon-ski okraj. (Dopis iz Ljutomera.) Po odhodu notarja Otona Ploja se je razpisal notarijat v Gornji Radgoni. Oglasil se je eden docela sposoben kompetent. To priliko je porabilo nem-čiirstvo v Radgoni in Ljutomeru za nesramni predlog, da naj se ta notarijat odpravi, ker itak lahko slavnoznani notar Turn iz Ljutomera, sin slovenskega notarja Rataja, opravlja vse posle ob posebnem uradnem dnevu v Gornji Radgoni. Skovala se je v neki notarski pi sami prošnja na justicno ministrstvo in vodja justienega ministrstva ekscelenca Klein ni imel nic nujnejšega, kakor izročiti to prošnjo znanemu graskemu satrapu, ki je vprašal za mnenje: lj u-tomersko občino, a ne okrajnega zastopa ljutomerskega, gornje-radgonsko nemcursko občino a ne nobene druge občine v gornjeradgonskem okraju, in končno občinski zastop mesta Radgona!! Ali se je povprašalo tudi notarsko zbornico, ne vemo, a brez dvoma se je ista izjavila proti opustitvi gornjerad-gonskega notarijata. Dotično prošnjo je vložil znani nemČarski agent Braeko, ki je postal načelnik okrajnega zastopa samo vsled tega, ker so Slovenci pri volitvi z 2 glasovoma propadli in so zaradi teh dveh glasov dobili nemčurji večino. To je torej kompetentno glasilo za potrebe gornjeradgonskega okraja, potem pa še ljutomerska občina in mesto Radgona! Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tako prekanjena in nesramna. Po ljudski štetvi od L 1890 je štel gornjeradgonski okraj 12.204 slovenske in 410 nemških prebivalcev. In te 12.204 Slovence hočejo prisiliti, da si morajo notarska pisma dati delati ali v Radgoni, kjer notar nič slovenski ne zna ali pa od nemČurskega notarja Turna iz Ljutomera. Na ta način se hočejo izključiti vse slovenske pogodbe in ponemčiti cela zemljiška knjiga. Ta manever kaže, kako se že nekaj uradnikov drzne [z nami pometati in s kako ravnodušnostjo se nam že streže po življenju. Trebaj e, da se proti temu aten tatu dvigne ves okraj, treba je, da nastane po celem okraju vihar, pravi vihar, sicer so sovražnikom res posrečijo njihovi naklepi. Ljudstvo niti ne ve, kaj se dela za njegovim hrbtom, kak atentat se pripravlja na njegove gospodarske in narodne interese. Menda tudi občinski zastopi tega še ne vedo. Zato naj se podvizajo vsi rodoljubi in naj narod pouče o pomenu pripravljane ga atentata. Vzbuditi je narodove eneržije; naši narodni sovražniki mislijo, da stisne Slovenec svojo pest samo Še v žepu, sicer pa je tako ponižen, da poljubuje batino, s katero ga nemčurstvo tepe. Nujno je treba, da se oglase slovenske občine, da se oglasi slovenski narod iz gornjeradgonskega okraja, odločno in neustrašno. Opozarjamo pa tudi vse državne poslance na ta naklep sovražnega nam nemčurstva in jih prosimo, naj nastopijo brezobzirno in z neizprosno odločnostjo proti tej gorostasni akciji panonskega nemčurstva. Tndi pri tem atentatu ima svojo roko vmes višjesodni predsednik v Gradcu, grof Gleispach. Ta verni služabnik najstrupenejšega nemškega naci-jonalizma, je nam Slovencem v sedmih letih več Škodoval kakor vsi drugi nemčurji skupaj. In vendar je ta mož Še danes višjesodni predsednik. Pač zadnji čas je, da slovenski poslanci napno vse moči da strmoglavijo tega človeka. Proč z Gleispach o m ! Vojna na Daljnem Vitoku. Z madžurskega bojišča. General L i ne v i £ je poslal 21 t. m. tole poročilo: 18 t. m. so Ja ponoi z znatno močjo napadli nad, z artiljerijo okrepljeni voj, ko se je vzhodno od železniške proge približal vasi L a ho o e. Po mandarinski oesti eta prodirala dva naša oddelkt, ne da bi stopila med sabo v dotiko. Eden oddelek je naletel na odpor japonske pehote in konjenice, jih po vrsti vrgel iz njihovih pozioij in zasedel dolino rek Kake in Kanda, zapadno od Nankence. Drugi od delek pa je pregnal sovražno konjenico od vasi T a d lo v. It Tokija pa se uradno poroča: 20. t. m. je prodrl sovražnik, ki jo imel en bataljon pehote in en polk konjenice z dvema topovoma, iz bli-ftine rudokopa, 10 milj vzhodno od Santa, do San takova ter ob polu 12. uri dopoldne jel streljati na ja ponske voje. Kasneje so se pojavili štirje ruski topovi na hol m u pri Hi n-jangpavu, ob 4 uri popoldne pa Bta dva ruska bataljona z vzhoda pričela napad, a sta bila odbita. Neki drugi ruski oddelek je prodrl v Kršil in po, zažgal vas in se nato umaknil proti severu Sovražna konjenica je 20. t. m. zjutraj napadla Tangšed, na des nem bregu reke L a;\ 13 milj jugozapadno od Fakumena. Po večurnem boju se je sovražnik v neredu umaknil proti jugozapadu in je pustil na bojišču okoli 300 mrtvecev in ranjencev. Izvzemši malih spopadov je položaj neizpremenjen. Vesti o ruskem brodovju. O bivanju ruskega brodovja ae ne ve ničesar gotovega. Kakor poroča »Daily Mail«, je slišal parnih »Arabija*, ki je 20. t. m dospel v Hongkong, silno grmenje topov v bližini rta Zebro B1 a n c o, 50 milj vzhodno cd Hongkonga. V Hongkongu ae širi vest, da je nekaj ladij baltiškega brodovja že preplulo morski preliv Basi med Formozo in Luconcm in jadrajo sedaj proti severu. Neki drugi parnik je videl v petek v prelivu Baši štiri ruske transportne ladje, ki so plule proti jugu. Rusko brodovje je baje 19. t. m. na večer zapustilo zaliv Hongkoe in odplulo proti severu. V Tokiju ni prav nič znano, kje se nahaja rusko brodovje. Gotovo se va le to, da se je admiral Rožestven* ski 14. t. m. združil v bližini zaliva Tonkin z admiralom Nebogatovom. Sodi se, da je rusko brodovje že zapustilo indokitajsko vodovje in da pluje proti severu s povprečno hi* trostjo pet do osem morskih milj na uro. Iz Saigona pa javljajo: Admiral Jonquieres, ki je dobil ukaz, naj preišče vse anamitsko obrežje, da ae prepriča, ali se tamkaj še nahaja kaka ruska vojna ladja, poroča, da je rusko brodovje ie 14. t. m. zapustilo anam-sko vodovje in se od tega časa ni več vrnilo. Admiral Rožestvenski. Dopisnik berolinskega »Lokalan-zeigerja« se je v Petrogradu razgo-varjal z nekim sorodnikom admirala Rožestvenskega, ki je odločno izjavil, da je admiral popolnoma zdrav* Posledice srčne afektacije, ki ga je napadla med potoma, so bile neznatne in njegova nervoznost ni tako velika, da bi ga primorala, da bi odložil vrhovno poveljstvo. Rožestvenski je mož silne energije in toliko časti-ieljen, da bi sam nikdar ne prosil, da bi ga naj nadomestila kaka druga oseba. Vest, da je admiral odpoklican radi bolezni, je vzbudila v poučenih krogih veliko veselost, ko je vendar notorično znano, da je Rožestvenski popolnoma idrav. O japonskem brodovju. Po poročilih iz Tokija je admiral Togo v zadnjem času popolnoma ne- dejaven in ae je omejil samo na to đa je ukazal večjemu številu svojih kriŽark, naj neprestano opazujejo rusko ladjevje. Formoški zaliv zapira več torpednih flotilj, da je skoraj nemogoče, da bi Rusi tu skozi mogli prodreti proti aeveru. Napad japonskih torpedovk na rusko brodovje je bil doaedaj nemegoč radi lepega in jasnega vremena, čim pa ae vreme spremeni in se zavije morje v meglo, bodo japonske torpedovke aktivno nastopile proti ruskemu brodovju. General Linevič v ofenzivi? Berolinakemu »Lokalanzeigerju« poročajo iz Tokija: Med Fengvan-gora in Gantungom v Mandžuriji so stopili Rusi v ofenzivo in jeli z vso odločnostjo prodirati proti jugu. Deževje je ponehalo in zavladala je tropična vročina. Japčnci so ae odločili, da izzovejo na vsak način odločilno bitko, predno nastopi deževna doba in predno dobe Rusi nova okrep-ljenja iz Evrope. Ujeti ruski pomorski častniki? Iz Tokija poročajo: Govori ae, da so Japonci zajeli neko džunko, na kateri je bilo mnogo ruskih pomorskih Častnikov. Sodi se, da so ti oficirji iz Vi&divoBtoka, ki so hofeli po-izvedeti, kje se nahaja japonsko in rusko brodovje. Kje je bila dotična diunka zajeta, to v brzojavki ni povedano. General Steselj pred vojnim sodiščem. Kakor poročajo iz Petrograda, ima komisija, ki vodi preiskavo o kapitulaciji Port Arturja, vsak dan več sej. General Steselj ji je predložil vse dokumente o obleganju in kapitulaciji trdnjave, da dokaže, kako malo je bila trdnjava pripravljena za obleganje in kako slabo je bila armirana. Korasja bo najbrže svoje delo končala šele meseca septembra. Marko Bruc in njegovi divji petelini. (Po zanesljivih lovskih virih poroča Hribovec). iDatiej Ko je potiskal presrečen slednjega z lastno roko v svoj kurnik, je poslušal le napol vdanega pod' lovca, ki je na široko pripovedoval, ća je presenetil petelina brusečega po tleh in da se je le ta nenadno preplašen zaletel v bohotno robidovo grmovje ter se zapletel vanje. Ves ponosen na svoj prvi preredki loviki uspeh se je peljal takoj nato v mesto vsakdanje prakse. Trofejo v h urniku je deponiral na dvorišču svoje hiše ter poslal nemudoma hišnico v bližnjo mesnico po pleče mastnega fi^akar-■kega Arabca, ki mu je strla prejšnji dan »električna« nogo in ki ga je on sim takoj nato obsodil na licu mesta na smrt Toda nesrečni petelin je vztrajno ignoriral frugalno mesno hrano, dasi mu jo je serviral doht&r Marko v vestno razrezanih tošSkih. Vse prigovarjanje in dobri kanje je bilo zaman Naposled se je jelo dozdevati dohtarju, da je petelin I resno bolan in strahoma je jpl tub tati po svoji zdravniški navadi kako in kaj; kar se mu posveti v možga-n-h in hipoma je pohitel po silno priljubljeno sredstvo, ki sa mu ja bilo obneslo v praksi pri raznih čve-teroncžoih Id toli in tolikrat. Ko se je nato povrnil k pernatemu pa oientu, je srečno izvršil z nemalim trudom priljubljono operacijo z — brizgljo ... A zamio! Petelin je po sUjal i po uspešni operaciji Čimdalje bolj klavern ter s hladnim obnašanjem prisilil kmalu gospodarja, da je jel že resno misliti na njegov zadnji akt. Obupan je šel nabasat revolver, češ, da ga vsaj v predzadnjem hipu odreši preklavrne naravne smrti v kurniku. Tu se domisli strahoma svojih znancev in prijateljev — lovcev — zbadljivcev in pošlje urno po dva, tri najbližje s povabilom in pozivom, da pridejo tskoj na njegovo dvorišče pogledet njegov prvi lovski ponos, ki se veseli zadnjih hipov življenja v tesnem kurniku. In rea je privabila silna radovednost takoj par poklicanih na dvorišče Marka Bruca Z neprisiljenim smehljanjem bo poslušali slednjega, ko je trdil, da je po naključju sam petelina — ujel, z neprisiljenim gro- hotom so ga poučili, da j? petelin — vegetarijanec. Icposlovali so, da je ponudil skoro petelinu razno žitno zrnje, vršičke, odgonke konifer i. dr. Petelin je bil kmalu kuriran, Marko pa je vesel na svoj zdravniški uspeh odbasal revolver. Nato pa bi bil skoraj v prehudem srdu vrgel raz dvorišče vso povabljeno družbo, kajti njeni člani so, indignirani vsled neverjetnega in zlasti po njihovih lovskih načelih nedostojnega Markovega lova brez puške in krvave smrti, pitali občutljivega triumfatorja z venomer novimi zbadljivkami in dovtipi, pristopnimi po večini le kos matim lovskim ušesom ter vseskozi preneslanimi za pero in Širšo javnost... Marko Bruc je vnovič sklenil, da se ne pojavi i poBlej nikomur in nikjer, dokler ne pokaže nevrednim zabavljivcem nove trofeje v podobi ustreljenega petelina. Da bi Bi časten uspeh zanaprej zagotovil, je po daljšem preuđarjanju odpotoval naravnost k Škafarja in mu zabičil, da naj prvega petelina, ki ga zasači poslej, takoj sam — ustreli; nato pa naj njega brzojavno povabi na — lov. Da bi pa podlovec tem raje molčal o tem diskretnem ukazu, mu je plačal ie vnaprej pristojni honorar. In res! Kmalu ga je vzdramil iz 88motnega življenja zopet nastopni telegram: »Pridite takoj. Petelin je naš. Škafar.« Z navdušenjem se je odpeljal Bruc takoj do Škafarja. Ko je ugledal krasnega ustreljenega petelina, ae je toli viradostil, da je plačal podioveu vdrugič ves honorar. Z navdušenjem je poslušal slednjega, ko mu je javil, da ima št> enega zanesljivo na muhi in že opolnoči je moral peljati izkušeni paznik svojega gospoda do novospaženega stojišča. Medpotoma mu je ta na dolgo in široko opisaval, kako brusi in kle-peče divji petelin, dokler ni naposled velela previdnost k trajnemu molku. Bruc je že tolikrat čul iz najrazličnejših ust opise tega rajskega »petja«, da bo mu je z Jajci dozdevalo, da ga je že večkrat čul, dasi ga ni čul še nikoli In ždeč v temnem skrivališču za mladim smrečjem ter strmeč z željnim pogledom kvišku v štiri košate Šope bližnjih starih borovoev, ki so se črtali kot raz-česane orjaške krpe pod zvezdnatim nebom, je nestrpno pričakoval znanih glasov izza teh orjaških krp. Le oater krivec, ki jih je zdaj sunkoma, zdaj rahlo zazibaval, je bajno-skrivnostno šumel in šelestel izza njih in branil, da niso zasnivale niti za hip v sladkem pokoju . .. Tip-tip-tip... Čuj! H ipoma, nenadoma so se vzbudili med skrivnostnim šelestenjem zaŽeljeni glasovi, toda rahlo, zamolklo, kot bi prihajali od nekod iz daljne daljave. Bruc je postal še bolj pozoren, odpel kar oba petelina na puški in pomeril proti košatim borovim vrhovom. In zopet: Tip-tip tip .. . To pot se je določno preveril, da prihajajo ti neubrani, klepsčcči, a tem bolj čarobni in vabljivi glasovi povsem od druge strani, in sicer bolj od daleč, daleč. Postal je še milce, a ko so se kmalu vnovič oglasili enakomerno se ponavljajoči zvoki, ga je prevzela neodoljiva moč in ga skoro gnala i nervozno naglico v smer onih zvokov. Toda predno je kreni! v slednjo, se je splazil jadrno maloe proti presenečenemu Skalarju, ki se je bil umaknil mirno v ozadje ter mu i glisnim šepetom ukazal, stopiti na njegovo dosedanje mesto, dokler ae ne vrne sam in utreliti takoj petdha, če zapoje kje v bližini; obenem mu pa je za svojo osebo napovedal lov na lastno roko. (Konec prih.) Češki deželni z tor. Praga 22. maja. Pred današnjo sejo ao imeli posvetovanje na eni strani mladočeški poslanci, na drugi strani pa tudi nemški napredni poslanci. MladoČehi ao raspravljali o interpelacijah, ki jih nameravajo vložiti in o določitvi poslovnega programa. Nen ški napred-njaki so sklenili, da bodo z vso odločnostjo delovali proti vsakršnemu poskusu, da bi se zasedanje deželnega zbora podaljšalo preko določenih predmetov. Praga 22. maja. Namestnik je odgcvarjal v današnji seji na razne interpelacije, med drugimi tudi glede sklepa praškega mestnega sveta o samočeških napisih na porfcalih. Namestnik je povedal, da so vsi prosilci za take napise sami izj&vili, da bo zadovoljni s češkim jezikom. Praga 22. maja. Češki radikalci bo sklenili, da predložijo ostalim češkim strankam v podpis predlog, naj se sestavi odsek 30 Članov, ki naj izdela cesarju spomenico, v kateri se razložijo pravice češke kraljevine napram Ogrski in drugim avstrijskim kronovinam. Kriza na Ogrskem, Budapešta 22. maja. Vodilni odbor združene opozicije je imel popoldne daljšo sejo, izmed dosidentov sta prisostvovala poslanca Dara-nyi in grcf A n d r a s s v. Zadnjega so ohVjalno zaprosili, naj bi zastopal program koalicije pred vladarjem. Andrassv se je vdal ter takoj odposlal kabinetni pisarni proš jo za avdijenco. Budapešta 22 maja. Minister Burian je baje ponudil voditeljem opozicije sledeče koncesije: C^sar bo imenoval kcmisijo, ki uredi vprašanja o oborožitvi in o zastavah armade v smislu cgrskega državnega prava; madjarski jezik dobi v armadi večjo veljavo: tudi v vojasaem kazenskem postopanju se bo vsestransko upoštevala madjarščina. Kriza na Ogrskem in nemad-jarske narodnosti. Badapešta 22 maja. Stroške za rešitev krize bedo mor:*.!e skoraj gotove nositi večinoma nemadjarske narodnosti, ker neodvisna stranka ima v svojem tajnem programu kot prvo točko popolno pomadjarjenje Ogrske. Dve najvažnejši priznanji, ki ju je prinesel minister Burian združeni opoziciji, sta: razširjenje volilne pravice in obsežneja raba madjarščine v ogrskih polkih kot polkovnegs jezika. Razširjenje volilne pravice bi bilo seveda v interesu ne madjsrskih narodnosti, toda govori se, da bo neodvisna stranka zahte-valr, da se volilna pravica napravi odvisno od znanja m&djarsčine. Tega namena niti Kossuth ne prikriva. Ako prodr3 tako nasilstvo, izgubi polovica nemadjarekih volilcev svojo volilno pravico. Pa tudi druga konca ja ii j pomeni drugega kakor madjariziranje s pomočjo polkovnegs jezika Dosedaj se je polkovni jezik ravnal po večini kake narodnosti ter je bil le v štirih polkih popolnoma madjarski. V zanaprej pa bo madjar-ščina pri vseh polkih polkovni jezik. In tako je Avstrija žrtvovala zadnje naravne pravice nemadjarskih narodnosti nenasitnemu madjarstvu. Kako pač naj nemadjarske narodnosti ljubijo državo, ki jih je proglasila za brezpravne državljane. Socialni demokratje in iredentisti. Trst, 22. maja. Posvetovanje ofioijalnih zastopnikov avstrijskih in italijanskih socialnih demokratov, ki se je vršilo tukaj včeraj in danes, je imelo namen, da se ločijo zahteve socialnih demokratov od aspiraoij irddentistov v Avstriji in Italiji. Sprejela 89 je sledeča izjava: Naloga proletarijata, italijanske in avstro-ogrske države j°, pobijati vojaške zahteve brez prestanka. Ker smatra socialna demokracija v Avstriji narodno avtonomijo za predpogoj svobodnega razvoja vsakega naroda, prizna narodnostne težnje Trentina za upravičene. Soo. demokraška stranka obeh držav smatra nadalje za svojo dolžnost, da v parlamentu in v časopisih pobija z vso odločnostjo, da bi se narodni interesi izrabljali za vojaška izzivanja ali za bojevito ekspanzivno politiko. Takim poskuacm se bo stranka zo perstavila z edino pravo politiko proletarijata, ki temelji v pospeševanju gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja vseh narodnosti. Diplo-matičnim spletkam in dinastičnim ambicijam obeh držav pa postavlja socialna demokracija nasproti solidarnost proletarijata Italije in vseh (?) avstro-ogrskih narodnosti- Ministrska kriza v Srbiji. B e 1 g r a d , 22. maja. Danes se je vršila volitev predsednika skupščine. Volilo se je trikrat, a vkljub temu ni noben kandidat dobil absolutne večine. Pri tretji voiitvi je dobil radikalni kandidat in bivši predsednik Azar Stanojević relativno večino 66 gksov, toda izjavil jo, da izvolitve ne sprejme, ker mu rezultat ne jamči za zadostni ugled, da bi mogel voditi skupščino. Vsled brezuspešnega izida volitve je Pasićevo ministrstvo podalo kralju demisijo. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 22. maja. Vsled mnoŽečih se nemirov v Macedoniji in ker grška vlada te nemire pospešuje, sklenile so velesile, da pošljejo v Atene skupno noto, v kateri bodo odločno protestovale ter resno opominjale grško vlado zaradi njenega vedenja, ki je proti narodnim pravom. Spor med Rumunijo in Turško, Carigrad, 22. maja. Rumun-eka vlada je naročila svojemu po slaniku, naj zapusti z jutranjim dnom Carigrad, ako Turška d d t-j d* j ne izpolni rumunskih zahtev.) Krščansko vprašanje. Carigrad, 21. majs. V včerajšnji seji grške ibornice je opozicija na podlagi izjave ministra Tittc-n i j a v italijsnaki zbornici o kre-danskem vprašanju sshtevsla od vlade tozadevnega pojasnila. Minister zunanjih zadev S k u z e s je izjavil, da sicer ne pozna ofioijalne vsebine Tittonijeve izjave, toda reči sme le to, da je edina logična in praktična rešitev krščanskega vprašanja ta, da ae Kreta združi zGrško. Bojazen, da bi združitev vplivala na položaj na Balkanu, je neutemeljena. Tudi leta 1885, ko je balkansko vprašanje doletela drugačna rešitev, kakor bo je nameravale velesile, ni ta rešitev niti najmanj vplivala na krečansko vprašanje, ki je bilo kakor danes na dnevnem redu. Dopisi. S Fužin pri LJubljani. V nedeljo, dne 21. t. m. je praznoval g. Jakob Gantar, graščinski vrtnar na Fužinah pod Ljubljano, 54 letnico svoje službe. Rajni in nepozabni Fidelij Trpine ga je sprejel kot 16 letnega dečka pred 54 leti v službo, ter služi že tako tretji generaciji. Meščani ljubljanski kaj radi posesajo graščinski park, ki je delo njegovih rok ter vedo ceniti zasluge moža, pa tudi v ožjih vrtnarskih krogih uživa slavljenec splošne simpatije. Vrli starina, dasiravno je že preko sedem križev, a vendar še z znano vestnostjo in pridnostje opravlja svoj posel, in je prijazen potrpežljiv napram vsakemu. Čuditi se je, da se vrlemu možu, ki ima že za seboj 54 let naporne službe, ne preskrbi nikako odlikovanje, medtem ko se danes že navadnim hlapcem in deklam preskrbujejo premije. Sicer se je glede tega pred par leti nekaj ukrenilo, toda cela stvar je po polževo obtičala in menda zaspala kakor je že pri nas navada na mizi med akti pri onih visokih c. kr. gospodih v Ljubljani ki so baje tako preobloženi (?) z delom. Prijaznemu in zna-čajnemu starinu, ki že nad pol stoletja vrši svojo težko službo, želimo skorajšen in zaslužen pokoj po napornem delu, ter na „mnogaja ljeta!" Jereb. Z Vranskega. „Savinsko učit. društvo" je zborovalo dne 14. majnika na Vranskem. O tej priliki je priredilo društvo veselico za učit. konvikt. Zborovanja se je udeležilo skoraj vse uČi-teljstvo Vranskega okraja. S tem je učiteljstvo pokazalo, da razume svojo zvvišeno nalogo ter da je istemu pri srcu konvikt, ki utegne biti za nas in naše potomce vitalnega pomena. Tovariš Pečar bi imel poročati o Hirnovem organizacijskem statusu. Ker nam je bil čas radi veselice le pičlo odmerjen in ker je ljubensko ueit. društvo gotovo temeljito preudarilo in pretehtalo stavljene točke, tičoče se bodoče deželne učit. konference, smo odobrili omenjeni organizacijski status. Predavanje g. Zot-terja o „ enotnem postopanju učiteljstva pri obravnavanju šolskih zamudu smo preložili na prihodnje zborovanje, ki se bode vršilo prvo nedeljo junija na Go-milskem. 0 zborovanju „Zveze" v Celju nam je poročal g. predsednik, ki je kot delegat zastopal naše društvo. Delegatom za deželno konferenco je bil i izvoljen g. Zotter; za zborovanje „Za- veže" v Pulju pa tovariša Pečovnik in Jakše. Za prihodnje društveno leto je bil izvoljen predsednikom g. Farčnik — Polzela; podpredsednikom g. Meglic — Vransko ; tajnikom g. Karničnik — Pol zela; blagajnikom g. Pečar — Bi. Pavel. Ker je stanje blaganje še precej ugodno, pristopi društvo z deležem 50 K k „Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani". S tem je bil dnevni red končan in pričela se je v okusno prirejenem salonu g. Brinovca veselica za konvikt. Dvorana se je polagoma napolnila do zadnjega kotička, tako da nismo pogrešali nikogar več. Bilo je zbranih mnogo učiteljskih prijateljev iz trga in okolice. Vkljub temu, da se je vršil isti dan v Žalcu ljudski shod političnega društva „Naprej", zapazili smo v dvorani skoro polovico tujcev. Vzpored veselice se je izvršil nepričakovano dobro. Mešani zbori, kvartet, tamburanje — vse se je izvršilo tako precizno, da občinstvo ni štedilo s ploskanjem in je vedno zahtevalo dodatkov. Po koncertu seje igrala Murni-kova veseloigra „Napoleonov samovar", ki je vzbudila mnogo smeha. Igra je sama na sebi zelo smešna, vrhutega so bili igralci tako izborno kostumirani in maskirani in vloge tako srečno razdeljene, da je morala igra dobro uspeti. VeČina občinstva je ostala po končani veselici v dvorani. Začela se je prosta zabava. Da so vstajali tudi govorniki, je samo ob sebi umevno. G. Zotter je napil prirediteljem veselice, zlasti rodoljubnim damam in gospodom na Vranskem, ki so tako požrtvovalno pomagali s svojim sodelovanjem učiteljstvu. G. notar Jezovšek je napil v vznesenih besedah v imenu občine vranske zbranemu vrlemu uČiteljstvu, kateremu je priporočal, naj hodi vedno pravo pot kot dosedaj. G. notarju je napil kot zastopniku okrajnega šolskega sveta društveni predsednik g. Farčnik. G. Zotter je napil Še posebej g. svetniku Rotnerju kot prijatelju učiteljstva. Govorili so še gg. Meglic, Jakše i. dr. Vmes pa so igrali na odru tamburaši, iz kota so se oglašali mešani zbori, iz srediDe kvartet itd. Bil je prijeten večer, ki bo gotovo ostal vsakemu udeležencu v prijetnem spominu. Pa tudi konvikt bode zado voljen, ker bo dobil na sto krone. Dnevne vesti V Ljubljani, 23. ma;a. — Osebne vesti. Ekscelenca gospod deželni predsednik baron Hein je dane? dopoldne odpotoval na Dunaj. G. stavbni komisar Maks K1 o d i č pl. Sabladoski na Jesenicah je prestavljen v Špital na Dravi k c. kr. ekspozituri za trasiranje in g. Oskar Mayr k c. kr. železniškemu stavbnemu vodstvu v Trst; k zadnjemu pride tudi stavbni pristav g. Alfred Wirth. — Sveta plačilo« Na časnikarskem kongresu v Opatiji so bili zbrani zastopniki skoro vseh slovanskih listov iz Cislitvanije, ni pa bilo urednica edinega istrskega lista »Nase S'oge«, v službi za svoj narod osivelega starine — Mat k o Mandića. Manđić se je prijavil ca kongres, poslal se mu je vozni certifikat in legitimacija, da smo se pač trdne nadejali, da borno mogli v svoji sredini pozdraviti tega simpatičnega moža. Toda Mandića ni bilo, zaman je bilo vse povpraševanje po njem. In zakrj ga ni bilo? A'i ga je morda zadržala huda bo lesen, ali bo mu branili nujni, neod loiljivi posli, da mu ni bilo mogočj bo udeležiti časnikarskega kongres na rodnih istrskih tleh? Ne to, r ono! Mandić ni mogel prit na kongres, ker so mu to br« uiie n j e g o v e g m o t n e r a z m er? Ii pisma, ki ga je v tej zadevi pii* nekemu svojemu prijatelju in ki bdi ga imeli priliko čitati, zveni glasu obupna resignaoija in izmed vrst j povzeti veliko duševno bolest ne t; liko radi neugodnega svojega gnu nega položaja, kakor zbog tega, d so mu neke višje sile prt. strigle peroti, da ni mog* sokol poleteti tja, kamor j, je gnalo srca, kamor mu je hrepenelo Brce! Ubogi Mand To mu je plačilo za to, da je irtvo< val narodu vso svojo bodočnost, it. stopivsi iz profesorske službe, in dj je vse svoje sile in moči in vse svoje sposobnosti posvetil ket časnikar ie deželni poslanec hrvatski domovin. Vse življenje in delovanje Mati* Mandića je samo ena vrsta samo žrtvovanja in samozatajevanja. Oi kar je stopil v javnost, je samo de in trpel, trpel in delal in nikdar ?r-j ni klonil duh, še manj pa moči. Kki se je v zadnjih letih storilo za d rodno stvar v Istri in Primorju, t je večinoma njegovo delo. to je do ber del njegovih zaslug. In kako mu za to plačuje? Onemogoča se rx celo, pohiteti med svoje stanovske tovariše, da bi med njimi našel to lazila, da bi se med njimi vsaj n hip oddahnil od truda in niportt Da, nehvaležnost je plaČilc sveta, posebno s 1 o v e n a k emu in hrvatskemu časnikarju — Doba*ljenje iz Nemčije za slovenski hotel „Union11, Z-ano je, da so se vsa dela pri tu kajšnjem katoliško narodnem hoteli] »Union« oddala večinoma le nemškim obrtnikom, domače se je pa prezrl in nič upoštevalo. Temu se ni Čudit saj je hotel »Union« v rokah kler kaloev, to je tistih ljudi, ki ima] narodnosti vedno polna usta, v de janju pa prodajo svoje domoljubje z vsako ceno. Da je temu v polni mer tako, dokazuje tudi nastopno dejstvo Kakor se nam danes piše iz Prag je delniška družna »Union naročila dobavljenje kovin z 40000 K pri nem3ko-naci:> nalnem Kruppu, ki je lastnil berndorfske tovarne kovin. Da Krupp ni ravno prevelik katoličan in vnet z n Avstrijo, sledi iz tega da je njegov odvetnik na Du naju, Israela Jakob \Vechsler neizprosen sovražnik Slovanov Dodati ni treba prav noben besede! — Volilna shoda v Šiški. Iz Spodnje Šiške se nam pita: Napovedani in po vsej Šiški plakatirani »shod« socijaldemokrata Oj etri je bil od deželne vlade prepove ker ni bi zakonito vladi nazn&r Dalja v nniloai. Koristka. Povest. (Dalie.! Olga se je Kobetove izselitve neznansko razveselila. Ogibala se ga je že dlje časa, ker se je bala njegovih naukov in svaril. Prej je te nauke in ta svarila imenovala očetovske svete, zdaj pa samo še neslane opazke; prej je vedela, da so izvirali iz dobrotnosti in ljubezni, zdaj pa je sama sebi dopovedovala, da izvirajo iz ozkosrčuosti in iz zavisti. Celo očitajoči Kobetovi pogledi so ji bili nadležni in če je količkaj mogla, se je rada umaknila vsakemu pogovoru s postarnim Kobetom. „Kobe je šel — zdaj se je treba odkrižati še njegovih tovarišev." To je mislila Olga in je pred vsem naznanila Rozmanki, da hoče Kobetovo sobo imeti zase, plačeval pa da jo bo Slavik. Z lahkoto je pripravila tudi Slavika do tega, da je dal sobo lepo preslikati in opremiti z različnim novim pohištvom. V nekaterih dneh se je prej tako skromna soba spremenila v koketno prebivališče rafinirane kurtizane. Pri oknu je stala mala pisalna miza, v kotu pa veliko, do stropa segajoče zr- calo. Posteljo so zagrinjale lepe preproge, na toaletni mizici pa je bilo razpostavljenih nebroj malih in velikih steklenic, napolnjenih z različnimi dišavami. Vhod iz sobe v materino sobo je bil zabit, zagrnjen z debelo zaveso in zastavljen z veliko omaro. Zadovoljno in ponosno se je ozirala Olga po svoji sobi. Smehljaje sreče in zadoščenja je ogledovala vsako stva-rico,. veselila se vsake malenkosti in zdelo se ji je, da se je približala uresničenju svojih sanj in svojih želja. Bil je že večer, ko se je Olga naselila v svoji sobi. Naložila je še nekaj polen v peč in potem užgala svetilko, ki je stala na mizi in obe sveči poleg velikega zrcala. Zastrla je potem okna in potem s parfumom poškropila posteljo in malo zofo, da se je hipoma razprostrl omamljiv, Živce razburjajoč vonj po sobi. Potem se je začela oblačiti kakor za kak velik ples. Skrbno si je poče sala lase, naložila pudra in previdno in rahlo pocrnila trepalnice. Nje očesi sta vsled tega dobili čudovit sijaj in izraz neodoljive privlačnosti ter tajnega hrepenenja po ljubezenskem razkošju. Potem se je oblekla. Oblekla je belo svileno obleko, globoko izrezano, da se je videl krasni vrat da so se videle polne lepe roke. Vzela je cigareto in jo užgala, potem pa stopila pred zrcalo. Roke je držala sklenjene na hrbtu; izgledala je kakor izzivajoče prelestna, prav kakor greh, ki je postal meso. S ponosom se je ogledovala v zrcalu. Zibaje se koketno se je sama sebi smehljala in si metala poljubčke in končno samozavestno siknila. „Kateri moški se mi more ustavljati, kdo se more ubraniti, če mu hočem postaviti nogo na tilnik ?u Ko je odbila deseta ura, je čula na stopnicah tihe korake. Vedela je, kdo prihaja. Urno je stopila k vratom in jih odprla. Pred njo je stal Slavik. „Olga, moja ljubljena Olga," jo je tiho pozdravil in ji poljubil roko. Olga je zaprla in zaklenila vrata in rekla glasno kakor je navadno govorila : „Sedi IjubČek. Ni treba, da bi tiho govoril. Nihče naju ne sliši in če naju kdo sliši, mi je to vseeno." ..Kako si lepa Olga, kako si krasna. Ko bi ti vedela, kako te ljubim, blazno, z vso strastjo svojega srca." Postavila se je pred njega. Zopet je imela na hrbtu sklenjene roke in v ustih cigareto. Gledala ga je s tako toplimi, toliko obetajočimi pogledi, da je Slavik padel pred njo na koleni in oklenivŠi se je ves iz sebe ječal: „Olga, jaz te ljubim, Olga, jaz te ljubim." Na njenem licu se je pojavil izraz triumfa in neskončnega zadoščenja, a hitro tudi ugasnil. „Ali sem tako lepa?" je vprašala še vedno pred njo klečečega Slavika. »Lepa si in tvoje oči se blešče, kakor svetopisemski kači iz raja. Olga — vse moje bitje koprni po tebi, Olga, ali me ljubiš? Ali si res moja?" Hladno in mehanično se je nagnila k njemu. Njeni prsti so se nekoliko poigrali s kodri njegovih las, potem ga je objela in poljubila. „Jaz te ljubim," je rekla Šepetaje „in sem tvoja." Slavik bi bil najraje zavrisnil. Spreletelo ga je čuvstvo^ blaženstva. Planil je pokonci, objel Olgo ter strastno in hrepeneče poljubljal njene ustne in njene oči. „Olga, moja Olga!" Na horicontu se je prikazovala jutranja zarja, ko se je Slavik poslovil z neštevilnimi poljubi od Olge in p« zapuščenih ulicah krenil proti SVOJ* domu. Olga je ostala sama v svoji -A počitka ni našla. Nemirno se je pre metavala po blazinah svoje pos: Vedno in vedno jo je obhajal kes, da H je vdala temu življenju. Skušal samo sebe prepričati, da ji ni bila od prta nobena druga pot, in da je spleb vse kesanje prepozno, ali bolesti ivojegi srca s tem ni zadušila. Težke in gorjupe so bile te ure ko so jo trle take misli. Zdelo se ji da so se Še enkrat, da so se zadnjikrat oglasila boljša njena Čuvstva in jo IVI rila. Po dolgem notranjem boju je Vtfr dar premagala ta Čuvstva in zamorili te glasove. ..Naprej, vedno naprej; čemu p' sem na svetu, kakor da uživam iu K veselim?" Skušala je sama sebi dopovedati« da ni nič slabša od drugih žensk. Vse kar je kdaj iz Jakličevih ust slišala I svobodni ljubezni, ji ji bilo zdaj dobro da samo sebe opraviči v svojih lastnib Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 118, dne 23. maja 1905. Možakarji ao si pomagali in so hitro zbobnali shodek po § 2; katerega se je udeležilo tudi nekaj omahljivcev, vsega vkup pa le 8 do 10 oseb. Nasprotno pa je naša narodna in libe ralna stranka po § 2 napravila pri \nčniku shod, katerega se je udeležilo okoli 80 v o lil cev, ki so si sami izbrali na prosto voljo jim dane kandidate in namestnike, ki so bili tudi soglasno kct taki sprejeti. Shod caše stranke se je vršil popolnoma pravilno po § 2, ker miroljubua strsnka ni hotela imeti s sklicanjem javnega shoda prepirov, smešnih nastopov itd. Udeiež lo S3 ga je tudi nekaj železničarjev, a šele proti koso1? shoda, ser so na shodku pri Zajcu uvide!', da je le naša stranka imožna braniti slovensko narodnost proti veem nasprotujočim silam in biti pravična vsem slojem. Š.ška ostane narodna še zanaprej, pa naj s:cj»lni demckratje s podvojenimi silami temu nasprotuj* jo. Pri nas je ges-o: Le naprej na narodni liberalni pravični podlagi! Markov. — Ples in maše. Na Volči v Poljanski dolini se je plesalo, zato je ondotna podružnica izgubila maše, na kar so sklenili, da cerkev prodado. Zanimanje za prodajo je bilo splošno, ker bi bile zlasti neke bolj "premožne Marijine hčere dražile do skrajnosti. Zdaj se je pa izkazalo, da niso plesali domačini na Volči, zato so se vrnile maše in tudi cerkev se ne proda. — Pod Sv. Volbenkom v Poljanski dolini se je pa tudi plesalo, ko so imeli „mali semenja. A tu se niso odvzele mase, ker se je plesalo v klerikalnih gostilnah. Klerikalci potrebujejo denar, pri Sv. Volbenku je nekaka božja pot in so take praznike prav mastna darovanja ali „ofri". Ti pa imajo tako moč, da izbrišejo vse grehe in pomirijo celo škofa, ki je največji sovražnik plesa, Če tudi sam po prižnicah pri birmovanju po cele ure plese neki poseben svoj ples, ki ga drugi ne znamo. — Gornjeradgonski notarijat. Piše se nam : Gornjeradgonski notarijat nam hočejo oropati radgonski Nemci-meščani, in pa od teh podkupljeni domaČi naši nemŠkutarji. Kako to? S 1. majem se je preselil kakor znano, bivii nas notar g. Oton Ploj v Črnomelj na Kranjskem, in trebalo bi to prazno mesto izpolniti. Ministrstvo je v ta namen to mesto razpisalo, a med tem je prišla v ministrstvo prošnja okr a j-nega odbora v Gornji Radgoni (ves okrajni odbor je navadno okr. načelnik Wratschko sam; in občine mesta Radgone, da je notarijat v Gornji Radgoni nepotreben, ter se naj taisti opusti. Tako torej! 13.000 prebivalcev gornjeradgonskega okraja notarja več ne potrebuje, pač pa si ga naj išče po drugih okrajih, posebno naj bode navezan izključno slovenski okraj na popolnoma nemškega notarja v Radgoni, kateremu naj potem stranke tolmača prav mastno plačujejo. To je nečuvena nesramnost, da si večje niti misliti ne meremo. Iz tega se zopet razvidi, kako skrbi naš okrajni odbor očeh, a kadar se ji je zdelo, da so njeni razlogi tako sestavljeni, da jim ni ugovarjati, se je vse podrlo, ker si je morala priznati, da ne ljubi nikogar, komisije in zastopnikov strank, vse kote in vogale lesena, dokaj trhle verande, ki ovira promet za celo obČico ljubljansko. Pregledali so se baje temelji, katerih pa baje ni, celo na streho sta morala zvedenca splezati. Mnenje od dasta po končanem ogledu z obrisom in popisom tega tesarskega ali mi zarskega ogrodja — stavbo imenovanega. O nadaljevanju pravde, ki se še deleči, in o izidu poročamo. Zadnjemu poročilu o tej pravdi je pripomniti, da se je k&zinsko društvo vdalo 6&n?o glede prostora v »Zvezdi« za kessanji. — Nekoliko statistike glede „Slovenske Matice". »Slovenska Matica« im» 170 poverjenikov, med temi 70 duhovnikov. Poverjeništva oddaja odbor. V Ljubljani ima sSloven&k& Matica« med č'ani 208 naprednjakov in 187 noto-ričnih klerikalcev. Lani jo stola »Si. Matica« 3042 članov, letos jih šteje 3003; skrčilo se je število Ma-t čn:h Članov predlanskim za 147, lani za 34, letos za 39 — v treh letih torej za 220 člauov. Med 39 odborniki je 12 notoričnih klerikalcev; književnem odseku je med 26 člani 7 klerikalcev in 10 neknjižtv-nikov. Tekem 41 let je imel odbor »Sloveneka Matice« 138 sej, torej 3 do 4 seje na — leto. Knjižni odsek ima 1 do 2 seji na — leto. Premoženje »Slovenske Matice« pa je znašalo koncem kta 1903 120.614 kron 86 vin. — Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol v Ljubljani bo v četrtek, dne 25 t. m. v telovadnici I. mestne šole. Poročal bo mestni zdravstveni svetnik g. dr. Ivan Kop?iva »O prvi pomoći pri nezgodah « Na dnevnem renu je tudi poročilo » O najnavad-nejših jezikoslovnih napakah šolskih otrok v Ljubljani in kako bi jih mogla šola iztrebiti.« — Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v Četrtek, dne 25 t. m. popoldne, izlet na Posavje k Alešu. — Slovenski umetnik, v Berolinu. Karel Franzel, predsednik berolinske „Secesije", je povabil našega slikarja Ivana Groharja, naj se udeleži umetniške razstave v Berolinu in izloži Bvojo veliko sliko „Ii moje domovine", ki je na letošnji razstavi dunajske secesije vzbujala toliko pozornost. Berolinsko umetniško društvo prevzame vse prevozne stroške za sliko. Kakor čujemo, je Grohar že odposlal zahtevano sliko z nekaterimi drugimi svojimi deli vred v Berolin. To vabilo je za umetnika gotovo nadvse častno, saj je to dokaz, da si ni samo pridobil ugleda in uvaževanja v domačih umetniških krogih, marveč da je njegovo ime že celo zaslovelo preko črno-žoltih mej. — Veliko ljudsko slavnost z najrainovrstne)šim sporedom priredi pevsko društvo »Slavec« v ne deljo dne 4 junija na Koslerjevem vrtu. Kegljanje na dobitke se prične v nedeljo dne 28 maja. — Sreberno poroko obhaja danes v vseh krogih dobro znani in spoštovani mesar in posestnik gospod Ivan Počivavnikv Ljubljani s svojo ženo gospo Berto Počivavnik. PoČivav-nik je najstarejši ljubljanski mesar. Na mnoga letal — O delovanju ljubljanskega reševalnega društva. Meseca aprila t. 1. je interveniralo to društvo v 36 slučajih — pri 22 mo ških in 14 ženskah. Nezgode ao bile naslednje: 18 obolelosti in oslabe iosti, 3 umobolni, 3 poškodbe na nogi in glavi vsled padca, ozir. udarca, 2 slučaja vsled uatreljenja, 4 slučaji vsled zlomljenia nog, 3 mrtvoudi, 2 krvGtoka, 1 težek porod. — Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kletij bo jutri, v sredo od 7. do 9. ure zvečer. Nabavilo se je zopet nekaj novih dolenjskih in vipavskih vinskih vzorcev. — Poroke. Sodni pristav v Kostanjevioi g. Josip Vrančič se je poročil z gdč. Milko Klemen-Če v o, hčerko ofioijala banke »Slavlje« v Ljubljani. — Jutri ae poroči g Vekoslav Chladek, uradnik »Primorske banke« na Sušaku pri Reki, z gdč. Olgo Žiž ko ve, hčerko g dr. Antona Ž i Ž k a v Vojniku pri Celju. — Učitelj voditelj v Rodiku g. Anton Gregoretič se je poročil z gdč Marioo Rapotčevo izRo dika. Vsem trem parom naše čestitke! — Miliaria se razširja vedno naprej in se vsak čas prijavljajo novi slučaji, kakor iz Jurke vasi, Petan, Mal. Podljubna in Vavte vasi. Tudi v topi škem okraju, kjer jih je že nekaj umrlo, se epidemija širi. Imenovani epidemični zdravnik je obisk drugih distriktov odpovedal, ker je sam v svojem okraju preobložen z delom. Pa tudi g, dr. Defranoeaohi ne bo mogel uspešno opravljati službe kar trem gospodarjem: v bolnici v Kandiji, po okuženih vaseh in doma pri svojih privatnih pacijentih. Nekaj primernega b: bilo vendar dobro ukreniti. — Velik pretep. V nedeljo zvečer je naBtai med fanti v Pod-peči v gostilni prepir radi ljubosum nosti. GootilniČar jih je spodil iz bvo-jega lokala in na prostem se je kreg in prepir ponovil in se končal z te-i kim tepežem. Eden jo je dobil po glavi, da bode imel spomin na tepež vse življenje, drugemu so prerezali vee stegne, tretjemu prerezali meso na roki itd. — Hudobnost se sama kaznuje. V Bevkah je služil uče nec Mihael Oblak, ki je bil nad vas hudoben. Součenoe je tepel, ljudi ka-msnai, mačkom sekal repe in uše6&, ptiče:, lomil noge in jih prepuščal svoji usodi. Vse se ga je balo. Prišla pa je kazen, popolnoma naravna kazen. V neki družbi svoje vrste je prišel prepir, ter je svoje nasprotnike hudo razvnel. Eden ga je pa v tem boju s p&loo udaril na prostor med kolenom in meči. T« g udarec ga ie ukrotil. Padel je na tla, kmalu pa odšel domov. Čutil je bo ločine, toda zakrival jih je. Končno se mu je stanje hudo poslabšale, roditelji so zvedeli in ga odvedli v bolnico. Toda rana je bila že prestara. Nc#a je bila vsa otekla in je pričela gn ti. Zdravniki so mu oteli življenje le z odstranitvijo obeh nog. I s fant je sedaj revež, prenašal bode do smrti beraško življenje na občinske stroške. — Ob celi progi nove bohinjske železnice je nastalo brezštevilno branjarij in gostilen, kjer vidimo le redko domačine. Ne broj tujoev, zlasti južoo-tirolskih Italijanov je dobilo konoesije aa gostilne, Tsak privandranec je otvoril branjarijo, na kateri se blišči samo-hški ali samonemški napis. Domači gostilničarji pa ao ljuto razočarani vsled te velikanske konkurence, ker so gojili zlate nade ob začetku gradbe železnice. Ako še pomislimo, kako se zlasti na H rušiti in Jeseni-cah širi germanizaoija, kako se snujejo cemškonacijonalna društva, kako se naše doslej moralno dosti visoko stoječe gorenjsko ljudstvo demorati žira, ko 6e vrsti uboj za ubojem, ko je pijančevanje doseglo vrhuneo in koliko sto m*ših domačih sloveeskih deklet se je vdalo lokavemu Italijanu — če vse to pomislimo in če pojde tako naprej, priznati moramo, da se nali Gorenjski ob bohinjski želernoi koplje grob, ki bo imel prav Žalostne nasledke. — Karavanski predor je prebit. G >renjska in Koroška sta se pribl ž»li druga drugi in videli bomo mi SI )venoi na Kranjskem, kako h tro umira il )venski narod na Koroškem, katerega potujčujeta i vsemi e Umi deželi in drŽava, da čimpreje pripravite pot Prusu. Z osi-rom na to pravi »Gorenjeo«: Naš Go. renjeo ima čvrsto krepko dlan in pa bistro gUvo. On je zmožen, da zajezi nemško povodenj, ki se uliva iz severa na Koroško in na Gorenjsko. Ali nečesa mu manjka — in to je narodni p on ob! G )renjski veljaki, lUsti pa še jeseniški rojaki in ie vi kar vas je ostalo onstran Karavanskega predora čvrste slovenske korenine, sedaj na delo! Ne peščioa zemlje naj ne pade več v roke Nemcu! Zadnja stena Karavanskega predora, ki je padla te dni, naj nam eudi spomin, da onostran Karavank so naši bratje, da je tudi tamkaj plođovita slovenska zemlja, da bodi konec prodiranja Nemcev proti jugu na Kranjsko, naj sedaj pride čas našega prodiranja proti severu. V tem znamenju: Nazdar Korotanu! — Samomor ali nesreča ? 19. i m. je sapustil sedlar Valentin FJauder v Železnikih svoje stanovanje in odšel, ne da bi kdo vedel kam. Pred par dnevi sta ga našla dva delavca v vodi Sori utopljenega. Flauder je bil nekoliko zmešan. _— Kdaj se bo rodil Antikrist vedo prav dobro stare Ženice, ki vedno čepe v cerkvi. Zgodilo se bo to čez 95 let, takrat, ko se bo pisalo 2000. Rojen bo v Babilonu, njegova mati bo stara coprnica, ki najbrže že Živi. Denarja bo imel toliko, da ga bo razmetaval na vse strani. In potem bo kmalu konec sveta. — Dijaški shod v Gradcu. Poroča se nam iz Gradca: V soboto zvečer se je sešlo v dvorani »Zum wilden Mann« vse slovensko graško akad. dijaštvo brez razlike naziraaja, da ae pomeni in posvetuje o razliČ nih vprašanjih, narodnih in stanovskih, v katerih naj bi slovenska akad. mladina hodila skupno pot. Prisotna sta bila tudi vseučiliška profesorja gg. Murko in Štrekelj Ko gosp. cand. phil. Ivan O z meo otvori zborovanje in na občo željo prevzame predaedništvo zborovanja, referira kot prvi g. cand. iur. L. Pogačnik v jako zanimivem govoru o gmotnem stanju slovenskega dijaštva vobče, posebej pa še v Gradcu. Poleg zani mivih statističnih podatkov navaja tudi mnogo dobrih misli o novih virih podpor, zlasti se pa zavzame za ustanovitev lastne slovenske univerze. G. modr. M. B e r a n i č je poživljal slov. dijaštvo, naj po svojih močeh prispeva družbi sv, Cirila in Metoda in nsj si kot najsvetejšo narodno nalogo stavi agitirati la to prekeristno družbo Kazal je pri tem na zgled Čeških di jakov, ki zares z mladeniško navdušenostjo delujejo za svoje šolske družbe. Ta rtferat je izzval mnogo debate, v kateri se je mnogo govorilo o nalogah dijaštva za narodno delo. Nato je g. medr. A. Kramer poro čal o početku in razvoju slovanskega bolniškega društva na univerzi v Gradcu in konštatiral žalostno resnico, da je to prepotrebno društvo vsled pomanjkanja podpor na robu svojega propada. Moralo bode skoro gotovo v najkrajšem času prenehati s svojim človekoljubnim delovanjem. Kazal je na potrebo ustanovitve novega bolniškega društva za Slovence in podai več dobro premišljenih nasvetov, ki nam naj kažejo pot, po kateri se bode dosegla ustanovitev novega društva. Nato je g. kand. modr. Ivan Jane v daljšem govoru pojasnil dosedanje skupno nastopanje slov. dijaštva v Gradcu. Zaščito narodnih in dijaških interesov je vodilo dosedaj akad. d u fitvo »Triglav«, a sedaj, ko obstojajo v Gradcu tri slov. akad. društva, ki zastopajo več ali manj različne smeri, se je pokazala potreba, da se vsa združijo v ožjo organizacijo za Čuvanje svojih narodnih in dijaških interesov. Med točkami, ki bi naj nas združile k skupnemu delu, so najvaž nejše sledeče: 1. Slovensko vseuči-liŠko vprašanje; 2. družba sv. Cirila in Metoda; 3 boj na univerzi za akad. prostost in enakopravnost; 4. naše gmotno vprašanje in 5. vprašanje o ustanovitvi novega slov. bolniškega društva. Ko je g. referent utemeljil omenjene točke in njihovo važnost za naš slov. narod in v drugi vrsti za naš stan ter pokazal potrebo skupnega solidarnega nastopanja v tako važnih zadevah, je predložil načrt za organizaoijo na podlagi teh skupnih točk. Potem pa je v navdušenih besedah pozival vse navzoče akademike, da naj svojo osebne in strankarske interese podrede skupnim narodnim interesom, in da naj nameravana organizacija okrepi v njih stanovsko zavest. Vsi govori ao izzvali obče odobravanje in predloženi načrt se je v celoti sprejel. V »odbor slovenskih graških akademikov« so bili voljeni sledeči gg: za »Triglav«: oand. phil, Ivan Jano, cand. phil. Ivan Steblo v nik, tehn. V. Plehan kot n*-meBtnik; za »Tabor« phil. A. Kra mer, phil. A. Jug, phil. M. Bera nič kot namestnik; za »Zarjo« phil. Frano Kotnik, iur. Fr. Mastna k, phil. V. R o i i č kot namestnik. Končno se je g. predsednik O z meo zahvalil vsem navzočim za obilno udeležbo in referentom za njihovo delo ter z željo, da bi organizaoija dobro uspevala, zaključil zborovanje. — Dvojna mera« Is Maribora ae nam piše: Kakor znano, podrl se je na Pohorju slovenskemu planinskemu društvu od njega po- atavljeni »Žigertov« stolp. Zgodilo ae je to v pozni jeseni v času največjih viharjev na mestu, kjer daleč na okrog ni žive duše. Takoj, ko se je izvedela ta za društvo in vse podravske Slovence žalostna vest, razneslo se je tudi slej res potrjeno dejstvo, da je eno najvažnejših žic deloma presekala zlobna roka. Z veseljem in zadoščenjem se je torej sprejela vest, da je slavno državno pravdništvo takoj odredilo komisijo na lice mesta, ker se je upalo, da se bo na podlagi najdenih podatkov pričela najstrožja preiskava proti neznanemu storilcu. A kaj še! Iz mnenja, katero so končno podali prijazni nemško - nacijonalni inženerji, je bilo razvideti, da jim je bilo v prvi vrsti ležeče na tem, da bi zvalili vso krivdo na nesreči na društvo oziroma na društveno vodstvo. Pripisali so namreč poškodovanju žic popolnoma postranski nevažen pomen. Učene Številke ter visoko-leteči računi so seve imponirali, nepotreben je bil torej trud onega, ki je hotel s poškodovanjem žic škodovati slovenskemu društvu. Stolp bi že itak padel. Zakaj da je stal stolp slučajno do poškodovanja ob najhujših viharjih, ni razvidno iz veleoe-njenega mnenja. Na podlagi teh podatkov je bilo samo ob sebi razumljivo, da se je ustavilo postopanje zoper nepoznate storilce poškodbe ž c ter se je obrnila ost proti slovenskemu planinskemu društvu. Vršila se je obravnava v Slovenski Bistrici kot okraju storjenega Čina in sicer zoper dva člana naČelništva ter zoper siavbnika. Načelništvo je bilo sicer oproščeno, a 6tavbnik je bil obsojen, vkljub temu, da se je izkazalo, da je društvo tovarni za napravo žiČ natančno naznanilo namen ž c, težo, koji bodo imele kljubovati itd. To nas sicer ni razočaralo, ker nekdo je moral biti vsekakor obsojen. Razočaralo nas je pa postopanje o. kr. okrajne sodnije v Mariboru. Ta je našla zdaj čez dobrih šest mesecev, da je treba še nekoliko mešati to zadevo. Pričela je svojo inkvizicijo po c. kr. žandarmeriji ter ne samo zahtevala vse podrobnosti glede stolpa, k i s p 1 o h ni nikdar stal v njenem okrožju, marveč še celo naložila društvu, da naznani, pri kateri seji da se je sklenila stavba stolpa,kdo je dal za to denar ter da mu naj društvo i s r o č i v s e knjige. Tako daleč je stvar do sedaj. T, mu nasproti pa se moramo čuditi liberalnosti te sodnije, če se gre za kakega nemškega stavbnika. V sredi minulega meseca udri se je namreč v novo sezidani hiši gostilničarja Antona Novaka v Rušah obok v kleti tako, da se je udri ves pod gostilniške sobe ter je pri tej priliki skoraj ponesrečil gostilničar sam. K veliki sreči ni bilo nobenega drugega Človeka v sobi. A kaj stori ista tako s&rbna sodnija? Da si po županu poslati neko izvensodnijsko poravnavo gostilničarja s atavbnikom. Komisije seve ni bilo nobene potreba, mogoče tudi nadaijnega postopanja ne. — Samomor v Trstu. Zastrupil se je 41letni vinski trgovec J. T&lamini. — Orjaškega delfina so vlovili laški ribiči blizu Velikega Lošinja. Riba je bila 3 m 15 cm dolga ter je tehtala 350 kg. V smrtnem boju je raztrgala zelo močno mrežo. — Mednarodna panorama Milijonsko mesto Pariz si želi ogledati vsak izobraženec, a mnogo jih je potovalo v Pariz z željo, da si ogledajo vse znamenitosti, vendar najbrže niti tega niso videli, kar nam kaže ta teden mednarodna panorama. Tukaj ao namreč zbrane vse znamenitosti, ki so na milje vsaksebi oddaljene, kakor najlepše avenije, palači, v katerih zboruje senat in kamor«, mestna hiša, cerkve itd. — Prihodnji teden se razstavi M o b k v a s K remijem. Pretočeno soboto je obiskal panoramo deželni predsednik baronliein s soprogo, ki sta se pohvalno izrekla. — Revolverji in izobraževalno društvo. Pod tem naslovom smo poročali v soboto v rubriki »Izpred sodišča«, da je na Glinoah v takozvani Rožni dolini izobraževalno druStvo, ki izobražuje svoje Člane s tem, da jih uči ponoči popivati, razgrajati 1.1 streljati. Reanioi na ljubo moramo to zadevo nekoliko popraviti. V Rjini dolini ni nikakega izobraževalnega društva, pač pa samo olepševalno društvo, ki ima vse hvale vreden namen, ker skrbi za zboljšanje nove naselbine ondi. Izobraževalno društvo je na Viču, kamor hodijo ljubljanski duhovniki prav pridno predavat najbrž o strnih lepih rečeh, da se kažejo tako lepi sadovi. Obtožence Janez Žnidaršič in Lepold Pahar sta farška podrepnika, slednji še uslui-beneo »Katoliške Tiskarne«, kakor je na Viču sploh mnogo klerikalcev, đočim je Rožna dolina z malimi izjemami liberalna. — Nepotreben strah. V soboto popoldne je hotel v neki hiši na Starem trga policijski stražnik vprašati neko služkinjo o hivališfiu njene sestre. Ker služkinje n: bilo doma, je njena gospa obljubila, da takoj obvesti policijo, kadar pride služkinja domov. Doapevši domov ji gospa pove, da je hotel ž njo govoriti policijski organ, jo zaklene v kuhinjo in hoče iti povedat policiji, da je služkinja doma. Ta si pa ni dolgo pomišljala, ampak odprla okno, sko čila na hodnik in bežala na vso moč na cesto. Ko se zasliši klio: »Primite jo, primite jo!« jo zgrabi neki poBtre-šček in vso preplašeno pripelje na policijo. »Saj nisem nič ukradla,« se je izgovarjalo dekle in šele, ko se ji je zadeva pojasnila, je preplašena služkinja povedala, kar so jo vprašali, in šla petem potoiažena domov. Ko so očividci, kakor tudi navedena gospa izvedeli, kaj je bilo na celi stvari, ni bilo smeha ne konca ne kraja. — Le postrešček sedaj ne ve, koga bi prijel za plačilo. — Neljubo presenečenje. Nekje v trnovskem predmestju živi neka zakonska dvojica precej neza dovoljno. Mož se ga včasih preveč nasrka in potem nad ženo kaže svojo fizično moč. Ženica je pa zelo ljubosumna in moža povsod zasleduje, kar mu seveda ni prav všeč Tako je prišla dobra ženica tudi v soboto za možem v neko gostilno. Oostiiniča-rica je sicer trdila, da je mož že odšel, a ljubosumna ženica se je raz-koraČila in odločno zahtevala od go-stilničarične spalne sobe ključ in ga po daljšem jezikljanju res dobila. Ko odpre ženica zadovoljnim obrazom sobo, najde res svojega moža v spodnji obleki ležati v gostilničarični postelji. Sedaj se je začel ravs in kavs in zopet je morala ljubosumna ženica Čutiti moč moževe roke. — Na električni železnici je bila dne 22. t. m. ukradena gosp. \Vinkeihc llbrju, zastopniku vinske družbe samoborske, knjiga z naročili, v kateri je imel tudi 10 K denarja. Taka, v vozu izvršena tatvina je ven dar skrejna predrznost. — Tatvini. Dne 15. t. m. je bilo mizarju Ivanu Židanu na Slapah ukradenih 38 K 80 vin. denarja in hranilnična knjižica. Tatvine je sum Ijiv neki postopač, ki je pri Židanu prenočeval, zjutraj jo pa brez sledu neznano kam popihal. — Dne 18. t. m. je pokradla posestnioi Frančiški Kraškovičevi iz Klanca št. 6 njena dekla za 49 K obleke in neznano kam pobegnila. — Prezgodaj je prišel v robei Včeraj je zmanjkalo krojaškemu pomočniku Ivanu Stanovniku na Dolenjski cesti št. 16 iz predala šivalnega stroja 60 K denarja. Sum je letel na njegovega sopomočnika Ivana Mauea, rojenega 31. decembra 1885 v Zgornji Brezovici, pristojnega v Iško Loko, ker je vozil popoidne »barko«. Zvečer ga je stražnik Godi-celj res naletel, ko je pil v neki kavarni črno kavo. Pri osebni preiskavi se je našlo pri njem Še 36 K denarja, drugo je bil pa že »zaluksal«. Zaloten je bil pač dan prezgodaj, kajti ker bode kaznovan, (tako si misli namreč sam), naj bi bil vsaj zapravil ves denar. Oddali so ga deželnemu sodišču. — Šibe so potrebni neki trije paglavci, ker so včeraj ometali okno pri stanovanju nekega vojaškega dostojanstvenika tako z blatom, da je bilo podobno zidu. — Tujci v Ljubljani. V preteklem mesecu je došlo v Ljubljano 3231 tujcev — 304 več kot. prejšnji mesec in 320 več kot v istem-, mesecu lanskega leta. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 150 Hrvatov in 60 Slovencev, nazaj je pa prišlo 50 Hrvatov in 30 Slovencev. — V Heb je šlo 90 Hrvatov in 25 Slovencev, t Inomost pa 40 Hrvatov. V Meran je šlo 60 Črnogorcev, na Jesenice pa 40 Mace-douoev in 40 Ogrov. — Z Jesenic je prišlo 40 Hrvatov in 30 Ogrov. — Izgubljene in najdene reči. Gimnazijeo Florijan Božič je izgubil črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Drožerist g. Anton Kano je našel denarnico b srednjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Na južnem kolodvoru pa je bila izgubljena, oziroma najdena otroška jopica, črna ženska jopa, kovčeg z obleko in star klobuk. — Najdena* je potapudura s črkama A. P. Dobi se v oarednji policijski stražniei. — Včeraj je neki gospod izgubil po Cesti na Rudolfovo železnico do kolodvora is obeska 200 K vreden briljant. — Predstava električno-čarobnega gledališča, ki je vodi ravnatelj V. K a u t s k y bo jutri ob polu 6. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. — Hrvatske novice. — Značilni pojavi. Izvrševalni odbor „čiste stranke prava" (Frankovci) je. sklenil, pobijati širjenje jugoslovanstva, ki tekmuje s hrvaško državno idejo, in ker jugoslov. meji na gotovo izdajstvoma hrvaški domovini in hrvaškem narodu.- — Umrl je v Vinkovcih gimnazijski profesor Ivan Šah. — V pokoj je šel generalni intendant ogrsko-hrvaŠkega domobranstva Ivan Berle-ković.—Za otrpnjenjem tilnika je umrla v Zagrebu neka 81etna deklica. Ta bolezen se je pojavila zadnje čase v Dubrovniku, Zadru in Reki, večinoma pri vojakih. — Za carinsko skupnost med Avstrijo in Ogrsko so se izrekli tajniki hrvaških trgovskih in obrtnih zbornic na posebnem shodu. — Za staroslovensko bogoslužje je odposlalo nad 800 duhovnikov iz cele Hrvaške spomenico škofijski konferenci v Rim. — Novi listi. S 1. junijem začne v Zagrebu izhajati kot glasilo narodne stranke list „Dnevnik", ki ga bo urejeval dr. Pero G a vranić. — V Zemunu pa baje začne neki S. L e v y kmalu izdajati dva nova lista, in sicer enega v Francoskem, drugega pa v — španskem jeziku. — Trimesečne počitnice se uvedejo na hrvaškib srednjih šolah. * Najnovejše novice. — Morilec mnogih svojih žen Nemec Hoch je bil v Čikagu obsojen na smrt. Pri obravnavi se je izkazalo, da je imel 39 žen, ki jih je deloma zapustil, deloma pa zastrupil. — Krojači na Nemškem brez dela. Zveza krojaških delodajalcev v Monakovem je sklenila, da ne sprejme nobenega krojača Jin nobene krojačice, ki so v organizaciji. Vsled tega sklepa pride ob službo v 65 nemških mestih 26.000 krojačev in krojaČic. — Ustrelil seje na Dunaju grof Lev Spannochi, ki je v sedmograški aristokraciji igral odlično vlogo, zadnji Čas pa je bil potepuh in berač. — V Vel. Varadinu pa se je ustrelil drž. pravdnik dr. Nagy, ker je poneveril veliko uradnega denarja. — Saksonski kralj pride z otroci za poletne mesece na Tirolsko blizu Bolcana. — Dra^a miza. Iz zapuščine hivšega ministra kneza Metternicha so prodali pisalno mizo v Pariz za en milijon frankov. Miza ima zgodovinsko vrednostim sicer je dar Ludovika XIV. — Črnogorski knez Nikola se je odpeljal v Berolin obiskat nem škega cesarja. — Dvoboj sta imela v Badapešti posl. Lovas8y in bivši posl. M ii n-n i c h. Lovassy je namreč v svojem listu „Magyar Orszag" opetovano napadal Miinnicba. V dvoboja je bil vr-hutega Še Miinnich ranjen. — Splošno pomiloščenje na Nemškem? Govori" se, da bodo povodom poroke nemškega prestolonaslednika pomiloščeni kaznenci. * Kaj lahko Slovan doživi. Lansko leto je slavni Češki virtuoz Kubelik v Frankobrodu kon certoval in žel, kakor povsod, viharne aplavze. Drugi dan se je pa poleg drugih oglasil tudi neki posebni »kritik« in v nekem listu obdolžil Kube lika, da je pri koncertu »bode drein-sehauend«. Kubelik pa tega ni prenesel in je »kritika« tožil. Kritik si je najel zagovornika in »izvedenca«, ki sta »dokazala«, da je tukaj izraz »bldde droinschauend« »vox media«. Osiveli frankobrodski sodniki so »kritika« na ti podlagi oprostili. Seveda velja pri »bloie dreinschauend« za »vox media« v Frankobrodu le za — Kubelika. * Kako so nastali časnikarji. Italijanski pisatelj Aldo Chie- — c: piše v predgovoru k svoji naj 'novejši knjigi: Ko je ljubi Bog ustva ril ljudi, je mislil, da bi bilo dobro, ako bi si vsak človek z lastnim delom služil svoj kruh. Zaradi tega je dal z angeljskimi trobentami nekega dne sklicati vse ljudi. Najprej jih je preštel, potem pa velel prinesti ve liko vrečo, v kateri so bili vsi po klici in posli ter jih začel deliti med ljudi. Tako je postal eden mizar, drugi inženir, tretji krojač itd. V svoji preveliki: modrosti je napravil Bog, da je bilo pametno razdeljeno Kdor je imel dolg jezik, je postal odvetnik; kdor je bil bojevit, je po stal vojak; kdor je bi brzih nog in dolgih rok, je postal blagajnik; kdor je bil nagnjen k dremanju, je postal minister itd. Tako je Bog delal in delil, dokler bo ni vreča izpraznila, ter ni pozabil napraviti tistih, ki bo se imeli pokoriti za velike grehe, za učitelje in mestne pomožne uradnike. Ko je razdelitev bila končana, je hotel Bog ljudi zopet odstraniti, tedaj pa se oglasi izza božjega pre stola porogljiv^glas : »Ali meni ne daš nobene službe, gospod?« In res je bil Bog pozabil na onega Človeka, ki se je ali slučajno ali namenoma skrival za nebeškim grmovjem, da prisluškuje in potem kritikuje. »Da,« je rekel Bog, »razdelitev je ie kon dana, kakor vidiš, vreča je popolnoma prazna«. Bog je potem malo pomišljal, nato pa se obrnil k ljudem rekoč: »Kot dobri božji otroci morate za tega-le skrpati kako pre- skrbo, sioer vam Se napravi — kdo ve kak — škandal!« Ljudje so sicer mrmrali, toda ustavljati se ni nihče upal. Vendar je vsakdo sklenil v srcu, kakor je to vedno tako, kadar je človek prisiljen kaj darovati, da prepus i od svoje profesije najhujši del. Tako n. pr. je dal odvetnik svoje laži, umetnik svoje aka-ženo delo, vojak svojo Btrast za dvoboj, a učitelj del svoje revščine. Samo pesnik je dal nekaj boljšega: svoje sanje in svoje navdušenje. Dragi Bog ni bil s to mešanico posebno zadovoljen. »Kaj naj počnemo sedaj s tem tukaj?« je vprašal. Nato mu je človek odgovor 1 z ironičnim smehom: »Ne brigaj se, gospod, pre bil se bom akozi življenje kot časni-kar!« To reče ter ponosno odide. * Koliko se na svetu popije na leto? Nemčija je dežela pivopivcev; Francija konsumira največ vina; Rusija največ žganja in Anglija največ čaja. V številkah izraženo: Nemčija porabi na leto 1783 milijonov galon piva (1 galona 41 4 litra), Angleška le 1501, Združene države 1494. Avstro-Ogrska 530, Francija 289, Italija 7 milijonov galon. Rusi spijejo 174 milijonov galon Žganja, Nemčija 124, Združene države 121, Avstro-Ogrska 126, Anglija 58*/» (samo V). Franoozi porabijo 1343 milijonov galon vina, Italija 928 Spanoi 331. Avstro-Ogrska 231, Nemčija 124. čaja gre na Angleškem vsako leto 256 milijonov galon, na Ruskem 127, v Združenih državah 110, v Nemčiji 7. DoBtojni Amerikanci ljubijo zlasti kavo, katere porabijo na leto 961 milijonov funtov, Nemci 397, Avstro-Ogrska 109, Italijani 39. Tem slede po vrsti Anglija, Španska in Rusija. * Romanopiscev roman. V ženski reviji „La Semaine Litteraire" piše nekdo o pokojnem romanopiscu Juliju Verne, da je bil rojen v Plocku na ruskem Poljskem kot sin revnega poljskega Žida. Imenoval se je prvotno Ivel Olševic, katero ime izhaja iz poljske besede olsza = jelša. To drevo se imenuje v stari francoščini vernes. Mladi Ivel se je potikal po svetu, dokler ni prišel v Pariz, kjer se je prikupil Židom s svojim čudno natančnim znanjem o talmudu (židovsko sv. pismo). — Vernejev sin odločno oporeka, da bi njegov oče ne bil rojen Francoz. * Ljubavna drama. Pred postajo Tršnošek severozapadne železnice se je 18 maja odigrala žalostna drama. N.ki mladenič in dekle sta se vrgla pred stroj brzovlaka, ki ju je na grozen način razmesaril. Btla sta oba uslužbena v bližnji lovo-siški tovarni za sladkor in sta imela ljubavno razmerje. Mladeniču je glavo c.drezalo od telesa, a dekleta je vsega popolnoma raztrgalo. Književnost. — Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Sešitek 1. in 2 letošnjega tečaja ima naslednjo vsebino: Viktor Steska: Me-telčica v šoli. Dr. Fr*n Ilešič: Dva slovenska tx jezuita (ob koncu 18 veka) Viktor Stiska: P. Gabriel G?u-Uer. Stoletnice in druge obletnice Nesreča pred 100 leti v Novi Štifti na ajerskem. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Na Glincah in na Viču se razširja „krščanska" ideja. Ako pijani Člani »izobraževalnega društva" ponoči ne streljajo, pa mladi pobiči napadajo stare ljudi in kradejo. 17letni slikarski delavec Fran Kršmanc je na Veliko soboto pretepel 431etnega čevljarja Janeza Berganta, ga parkrat sunil v koleno, zvrnil po tleh, potem mu pa še pas zrezal. Obsojen je bil na dva dni zapora. 131etni Jakob Šuštaršič, tudi z Gline, je pokradel nekaj obleke in škatljo šport-cigaret Da se natančno dožene starost obtoženca, se je obrav nava preložila. Nabila je Marij a*Š u b e 1 j 10 letnega Rudolfa Sotlerja iz Dravelj, ker je bil ta njenemu sinu vrgel kamen v glavo, čez nekaj dni je pa začela Sot lerju otekati noga ter je trdil, da ga je Subljeva sunila. Ker so priče potrdile, da ga ona ni sunila, ter je Sotler pravil Cebulju, da ga je pes ugriznil, je bila Subljeva oproščena. Jelše sekala sta baje Jože in Franc Zaje iz Zgor. Zadobrove v Čer nakovem in Strahovem gozdu. Ker se je tatvina izvršila v družbi in presega škoda več kot 10 K, bode Jožeta in Franceta Zajca sodila deželna sodnija. Na šentpeterski mitnici je paznik Mihael Ocepek v šali rekel mesarju Janezu Zajcu: „Vidiš, danes imaš pa vendar lepe prasce, čeprav ljudje pravijo, da samo crknetino voziš." To pa je Zajca tako razjezilo, da je začel vpiti nad paznikom, da je pro kleta baraba, ki je že tudi njega s nkontrabantomu v mesto pustil. Mesto Zajca je prišla k obravnavi njegova žena, ki pravi, da se je njeu mož nekaj po obrazu potolkel, ker ga je imel preveč „pod kapo," ter ga je sedaj sram priti pred sodnijo. Obsojen je bil na 6 dni zapora z dvema postoma. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. maja. V nižjeav-strijskem deželnem zboru je bil danes Leopold Steiner izvoljen višjim kuratorjem deželne hipotečne banke, Bielohlawek pa deželnim odbornikom. Steiner je rekel, da je slej kakor prej Lu-egerjev pristaš, samo dunajski podžupan da ni Kakor neče biti. Dunaj 23. maja. „WienerZtg." prijavlja ministrsko naredbo, s katero se razveljavlja 10. avgusta 1904 izdana prepoved izvažati krmo v inozemstvo. Dunaj 23. maja. Julij grof Andrassy je prišel danes sem in bo jutri cesarju poročal o nasvetih madjarske opozicije glede nove vlade. Andrassy sam nima upanja, da bi se doseglo porazum-ljenje. Dunaj 23 maja. Pri obravnavi zaradi tržaških bomb se danes nadaljuje zasliševanje obtožencev. Ti taje vsako krivdo in prevračajo jako spretno vsa dejstva. Dunaj 23 maja. Z vseh strani srednje Evrope se poroča o velikanskem deževju Pod dunajskim Novim mestom se je utrgal oblak in ob štajerski meji uničil jvse gozdne nasade. Toča je ležala do pol metra visoko na poljih. V osrednji Nemčiji je zapadel sneg. Povcdenj na Beneškem je začela pojemati, a zdaj se vidi, da je škoda kolosalna. Gradec 23. maja. Pri zgradbi tunela blizu Admonta na Gornjem Štajerskem se je zgodila strahovita eksplozija. 17 delavcev je bilo ubitih Belgrad 23. maja. V današnji seji narodne skupščine je starosta Lukić naznanil, da je ministrstvo vsled včerajšnjega glasovanja pri vo-1 i t v i predsedstva demisijo-niralo. Zbornica se je odgodila za toliko časa, da bo rešena mi nistrska kriza London 23. maja V sicer tako mirnem in dostojnem angleškem parlamentu so se zgodili prizori, kakršnih zgodovina tega parlamenta ne pozna. Opozicija ni hotela poslušati kolonijalnoga ministra Littletona nego je hotela prisiliti ministrskega predsednika Balfourja, da govori. Opozicija je med Littletono-vim in Churchillovim govorom tako razsajala in končno tako demonstrirala proti prezidentu, da se je morala seja zaključiti. Bal-fourni je konštatiral, da se v angleškem parlamentu ša ni zgodilo da bi se bil parlament branil poslušati kakega ministra. Rusko-Japonska vojna. Pariz 23. maja. Tudi pri včerajšnjem sprejemu v Elisee u se je med diplomati zatrjevalo, da je admiral Roždestvenskij umrl in da je poveljstvo ruskega brodovja prevzel admiral Nebo g a t o v. London 23 maja. Most čez reko Sungari se je udri in odnesel mnogo vozov s provijantom. Mnogo ruskega vojaštva je utonilo. Gospodarstvo. — C. kr, ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbor niči v Ljubljani, da se bo po ponudbenem potu oddala dobava 100 ton koksa in 300 ton kovaškega oglja za dobo cd 1. ianuarja 1906 do 31. decembra 1906 Ponudbe je najkasneje do 15 junija 1905 do 12. ure opolu-dne vložiti pri navedenem ravnatelj stvu. Ponudbeni vzorci in pogoji bo pri navedenem ravnateljstvu (Zug-fčrderungs-Bureau) na vpogled in se proti plačilu poštnine vpošljejo. Fomankanje slasti, motenja v prebavijanju se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempeiskega vrelca'4. Za starejše in kronično stanje te vrste naj se pa raje rabi „8tyria vrelec" fmočnejSi). milijonov kosov Doeringovega IJll mila s sovo se je razposlalo do m \M konca leta 1904. Nobeno drugo milo m W\ ne more pokazati takega uspeha. Lil Ta poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po 00 v. kos. 1094—5 571 neobhodno potrebna zobna Creme v vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Prirodna rudninska voda Itfajčlšol natronski vrelec, Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnlčni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijab. 1377-6 m __.J borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze KI. maja 1905. Denar Blago majeva renta..... 100 60 100-80 100*35 100 55 &'/• avstr. kronska renti . . 100*60 100*7 1% . lUtl B l°/0 ogrska kronska „ • . . 119-70 119- " 98 20 984 0 *•/. h B»atm - . • • 118 3f> 118-55 i° o posojilo dežele KrauUke . 99-60 101- I*/«*/« posojilo mesta SpUet . 100-501 101-50 4'- Zadar 100-- 1O0-- !*/§•/• bos.-here. P<>a. 1902 4°/c češka dež. banka k. o. 101-60 102-60 10016 1OO00 1% n m . Ž. o. . 100-16 100 7i IVt'/o *Bt- P»ma gal. d. hip. b. 101-20 10-J H l'/V/o pešt. kom. k. o. ■. 10° c pr....... 107 65 10865 ifl/»*/t u>t pisma Innerst. hr. 100*60 1O150 VlfU 1 » een-! 100*60 101 10 4» ,° 0 z. pis. ogr. hip. ban. . 10005 101 -05 obl. ogr. lokalnih že- 100*— 101- 4' //, obl. češke ind. banke . 100-76 10176 4°/3 prior. Trit-Poreč lok. žel. 99'— 4% prior. dol. žel..... »9-60 100 - »o/o n Juž. žel. kap. ' ,■ , . 319 76 821 75 4»/,° 0 avst. pos. za žel. p. o. . 1C0-96 101 95 Srečke. srečke od 1. 18S01..... 159*30 101 30 b r «1864..... 190 — 298- 171 00 172 - 9 zem. kred. I. emisije . 307'— 814 - b n n *Mm m • 807-— 314 „ ogr. hip. banke . . • «76-50 «82 - B srbske k frs. 100-— 106 26 1132* „ turške ...... ^asilika srečke.... 143 60 644-fl 26 bO «8-50 Kreditne B .... 486 — 496— Lnomoške » . • • « 78— 83-50 Krakovske „ .... 89 — 97- mabljanske 9 • . • « 66 — 72-30 avst. rad. križa 9 . . . . 67 76 69-75 Ogr. „ „ v . . * * Rudolfov« B .... 37-35 64'— 68- Balobarška „ • • • « 75 — 82-W Oanajske kom. m . , • . 642 — 65-J— Delulee. 89 60 §0 60 Državne železnice .... 669 — 670— A.TBtr.-ogrske bančne delnise . 1647-— 1657 - Avstr. kreditne bank« . • . 668 - 669— Ogrske..... 789-50 79o 5' Sivnostensk« „ ... «46 — «47 — Premogokop v Mostu (BrtLz) . 656 — 667 — Aiplnske montmn..... 632 25 63325 Praške žel. indr. dr..... 2689 — «697— 661 60 662-50 Trbovljske prem. družbe . . 288— 290— a.vstr. orožno tovr. družbe . . 622 — 62G- Češke sladkorne družbe . . 171 — 174— Valut« 11-32 11-31 1909 trii »8*48 «*•&« 23-98 «406 Uarke ..*..■*.. 117-30 117-50 Laški bankovci...... 96-40 95-60 168 7 fi J 4-84 164-50 6— Žitno cene v Budimpešti. Dno 23. maja 1906. Termin. ta maj „ oktober Pšenioa PSenioa Rž n oktober Kornma „ julij Oves „ maj . . „ oktober . . 100 kg. E 181J . . 100 . . 16^ . . 100 . . 1S*| . . 100 . . 14* . . loo . - m9 100 U'3« 10—16 vin. višje. Meteorologično poročilo ^Itta« ^'»rf »ori*1" *W Srednji »raenl tlak 7?60 ■»** Čl« Stanje * cp^0 -etra ^ : tanja v ,nm 2*:. 9. sv. 271 7. jrj. S725 8 2 v p., 728 4 12 9 sr. sever 13 2 si vzhod 10'8 al. jvuhod oblačno oblačno oblaCno SrednjA včeraiSujs tcmueratara. 121° B&iaaJe 14 9° — P&daviua 20 0 mm Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega očeta in tasta, gospoda Jana Duffe praškega meščana in bivšega ključavničarskega mojstra ki je danes dne 23. maja zjutraj ob polu 4. uri v 80 letu starosti nenadoma preminul. Pogreb bo 24. t. m., ob o. uri popoldne iz mrtvaščuice pri Sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv. Jakobu. V Ljubljani, dne 23. maja 1»05. Jan Duffe, mostni stavbni svetnik, sin. — Frančiška Duffe, hči. — Lucija 16S3 Duff6, sneha. Prodajalka za trgovino s papirjem in galanterijskim blagom se sprejme pri Fr. Iglicu, Mestni trg št. 11. 1687—1 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovratnej&ih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z sKmanjSujoCimi se vplačili Vsak dan ima po preteku petih iet pravico do dividende. PF uzajamna zavarovalna bank& v Pragi, Roz. fondi: 31865 386 80 X. Izplačan* odškodnine in kapitalije: 82 737.159 57 £ Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države £ vf^akozl alovaiialto• iiarodUao opravo. 6—60 Vsa poj sunil* daj«: fieiteralfsi nastup * Ljubljani, 4egar pisarne so v lasinej bančne} hiši Zavaraju poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj ta najkulantneje Gživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mesečnaso"ba Mašinist Kupijo se HnlsD tančti obojega spola. — Kdor jih želi prodati naj se oglasi v Kolodvorskih ulicah št. 24, v gostilni „stari Tišler" od 2.—2. ure popoldne. 1678-1 za enega ali dva gospoda, se takoj odda. — Več pri Fr. Igliču, Mestni trg štev. 11._168«-l Mala prodajalna! se odda v najem s 1. avgustom t. 1. T Ljubljani, Vegove ulice 12, Dve kočiji lahki, napol pokriti, in sicer ena nova in ena rabljena, se prodaste s konjsko opravo vred pri 1617-2 Fran Jarcn v Medvodah. spreten, trezen in zanesljiv se takoj sprejme. - Ponudbe pod fParna žaga' upravuištvu „Slov. Naroda". 1662 2 Penzijonisti pozor! Proda se Iz proste roke lepo posestvo in sicer v jako prijetnem in zdravem kraju na Spod. Štajerskem v bližini mesta. Posestvo leži tik glavne ceste in obstoji iz 2 hiš, ena hiša ima 3 sobe in verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in veliko klet, druga hiša ima i sobo, kuhinjo in klet. Posestva je vsega skupaj 16 oralov,in sicer vinogradov, gozda, sa-dunosnika, njiv, zelenjadnega vrta in travnikov. Poleg teče velika voda pripravna za ribarstvo. Posestvo je vse skupaj. Prednost imajo le Slovenci, katerim se da za lOOO K ceneje. Pismena vprašanja pod „Penzijonist Preklic t 650" na uprav. „SIov. Nar.- 1675 isarka lepo pisavo, izurjena v pisarniških opravilih, se sprejme s 1. junijem 1.1. »tarski pisarni v Ljubljani. >amo pismene ponudbe na uprav, v. Naroda". 1677—1 kakor tudi učenk, se takoj sprejme. Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda-. 1686-1 V novozgrajeni hiši na Dunajski cesti si. 69, nasproti topničarski vojašnici, je oddati Še nekoliko stanovanj takoj ali za avgustov termin. Tudi se odda takoj meblirana mesečna soba s posebnim vhodom. — Vprašati je v gostilni ravnotam. 1679_1 Zettitev. Trgovec na deželi v jako prometnem kraju, 24 let star, se Želi seznaniti z gospico primerne starosti, ki je trgovska pomočnica in sposobna samostojno voditi trgovino z manufakt. in spec. blagom. Želi se 2—4000 K gotovine. Ozira se tudi na prav mlade vdove brez otrok z gotovino do 8000 K in pa na gospice od 26 — 30 let. Ako bi gospica, ki bi se oglasila, bivala v Ljubljani ali kje v okolici, se lahko predstavim osebno. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne s sigurno tajnostjo, naj se pošiljajo npr. „Slov. Nar." pod šifro Ženite v. 1586-4 LJ Podpisana preklicujem vse obdol žitve, ki sem jih izrekla v jezi in nekoliko v „rožcah" proti gospici Micl Tome, gostilniČarki v Streiiških ulicah, ter jih obžalujem in preklicujem, ker ne vem nič slabega o njej. V Ljubljani, 23. maja 1905. 1684 Oorl pl. Milost. na občni zbor Okrajne posojilnice v Ljutomeru" ki se bode vršil v nedeljo, dne 28. maja t. I. ob 8. uri dopoldne v Franc Fožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o računu za 1. 1904 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Razni predlogi. 1670 Ljutomer, 13. maja 1905. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklep čen, se vrši v četrtek, 8. rožnika, ob 8. uri dopoldne drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istih prostorih, ki bo v smislu § 35, ad št. 2 veljavno sklepal ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. Upokojen uradnik sprejme postransko službo za primerno plačo. Ponudbe na npravništvo „Slov. Naroda". 1622-3 Učenec ne pod 14 let star, ako mogoče, vešč nekoliko nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na M. Grobotek, trgovec v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko. Vajenec i dobrih staršev, se takoj sprejme v modni trgovini 1597 - 3 J. S. BENEDIKT Ljubljanaj Prešernove ulice. Sprejmem takoj 2 dobra Um 10 IVAN REBEK, Celje. ! Parni stroj 2 konjskih sil, skoro nov, je poceni naprodaj. 1668-2 Vpraša naj se v tovarni salam ! Rajmunda Andretto v Ljubljani. 3- Tvornica glinastih izdelkov ~3šf^ Fran Steinklauber na Pragarskem I priporoča — (fe— iz prve vrste plastične gline z najnovejšimi stroji izdelane prešane Zarezane stres- Lg"" nike (Doppelfalzziegel, Stran gfalzziegel), žlebake, a la bobrov rep (Biberscrrvvanz- &~ ziegel) I. in II. kakovosti naravne barve, impregnirani ali glazirani, poslednji raznih barv. f*T_ 1665-2 s pekarijo v bližini tovarne I se takoj proda oziroma se tudi odda I v najem samo pekarija. Več pove lastnik biše štev. 77 na Savi pri Jesenicah. Po vseh obstoječe iz 1 velike in 1 male sobe, se odda za avgust na Starem trgu j štev. 6, II. nadstropje. VeČ se izve v modni trgovini J. j S. Benedikt, Ljubljana, Prešernove j ulice št. 3. 1681-1 :| Uečletno jamstvo za stanovitnost proti vremenu. |: Edino zastopstvo za Hranjsko: 15i9-3 bar- Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov Aa Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt fia Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Scliwentnerju, knjigarn Ljubljani! Prešernove ulice. r T T r T T T T T T TTTTTTt T T i manjših in večjih krajih vsega Avstrij- j skega se iščejo za razpečavanje splošno : zahtevanega eksportnega predmeta i spretni agenti proti utajim! j stalni plači in visoki pro- ! viziji* — Dopisi na Aleksander : Klein, eksporter, Budimpešta, Josefsring 16. 1696-6 r 300 belil} otročkih) z kostumov od 2 gld. naprej kakor tudi naj-] večja in najfinejša izbira moške žn damske %g^|fH konfekcije po čudovito nizkih cenah ^gji O. Sernatovič, KlVl«5tnitrg5 Cjltbljaiia M«5tnitrg5. P. n. 3nancem in goltom naznanjam, da t- rojnika t. /• opustim gostilniško obrt. »f«— Stanovanja in gospodarsko poslooje pa ostanejo kakor doslej tako tudi nadalje na razpolago. Postojna, dne 23. maja t905. Josip Vičič 1676-1 hotel ,tpri levu". Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". 1 Ono je MF~ zajamčeno čisto m brez vsako škodljivo primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". ■i' 1062—85 Ustje (Šesto) Juri Sehieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobiva se povsod! Ustje (Cesto) W0*GA JU Jvan Vrančić c. kr, sodni pristav Jy[il/(a Vrančić rojena Jjfiemenc išao —pcrcčcna. -e^— Kostanjevica Ljubljana dne 23. maja 1905. J){esto vsakega posebnega oznanila. Ces. Ki. avstrnsKe državne železnica. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Bedaku. Zsr^ocS. iz voznega rec2.st. Veljaven od dne 1. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobii vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzeosfeste, Inom ost, Monako vo, Ljubno, čes Seisthal v Aussee Solnograd, čes Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Ainstetten. — Ob 7. uri 5 m tjutrai osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Fransonsfeste, Ljubno, Da naj, cei Selzthal v Solnograd, Inomost, čez lOein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plašen, Marij ue »are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, i3regenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri bS m popoldne ' osobni vlak vc mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. ari m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetteu, Monako v o Inomost, direkt. voz 1, II. raz). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne 03obni vlak z Du naja čez Amstetten. Prago (direktni voz I. in U. razreda;, Karlove var , Heb, Ma iijine vare, Plzen, Bućeiavioe. Solnograd Lint, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregene Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gasteits, L.inbno, Celovec, femohor, Pontabel. — Ob 4. nr 29 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabia. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak a Dunaja; Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabia, čez Selzthal in Inomusta, in Solno^rada Če« Klein-Reifling, ia Steyra, Linca. Budejevic, Plana, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob S. uri 36 m zvečer isiotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur> 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4y in zjutraj, ob 10. uri 5^ m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhoda je označen od FrednieevronsketD k» ■«» sn» 9 min. nred ^raieB^im ^asoro v Ljubljani 1 Lip n Največjo in najbogatejšo za- Tj logo najnovejše in tudi secesijske oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu po najnižjih cenah in z garancijo Fran čuden urar in trgovec 486 20 Prešernove ULlice. Filialka: Mestni trg*. Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. m———