Dr. Pavel Grošelj .. ' Ali si prijatelj živalim? Pogovor v šolskem radifu ,.. . . " Dragi otrocil Kajne, saj vas smem tako bo izgubilo mikavnost in smisel. Vse bi imenovati? Otrok, to je najbolj prisrčen dal, da bi ga zopet priklical v življenje. in ljubek naziv, ki ga vam sploh morem Pa mi povej sedaj, ali si prijatelj ž'va- dati. Pa vam želim, da bi še dolgo ostali lim? Vidim, da si še vedno v zadiegi. Daj, otroci, vsaj v svojem srcu. In vedite, vprav pa najprej skupno premisliva, kako bi bilo o neki srčni zadevi se hočem danes po- z nami, ako bi človek svoje živali izgubil? meniti z vami. S srcem pa se da samo Misli si, da bi nevidna tajna sila kar čez dvoje: Ijubiti ali sovražiti. S srcem si mi noč ugonobila vse živalsko življenje na lahko samo: ali prijaielj ali sovražnik. zemlji, od orla in kondorja v zračnih vi- Pa te danes prav zaupno povpraSam: »Po- šavah do čudežnih, svetlikajočih se rib v vej mi odkrito po svoji vesti, ali si pri- temnih morskih prepadih. Kako bi bilo z jatelj živalim?« Toda že vidim, da si ne- nama tedaj? kam v zadregi ter da si ne upaš jasno od- Vem, da ti pride najprej na misel ono, govoriti. Spomnil si se modrasa in stenic, kar ti je najbližje. No, kar naštevaj v du- podgane in trtne uši, bramorja na polju hu z menoj: ne bilo bi več na mizi mesa in voluharja v sadovnjaku. Toda tako te in slastne pečenke, ne perotnine, ne div- nisem hotel vprašati. Nisi me prav raz- jačine in rib, ne gnjati in ne dišečih klo- umel. Zato bo najbolje, da poskusiva bas o veliki noči, pa tudi ne jajec in medu skupno odgovoriti na stavljeno vprašanje. in ne mleka, sirovega masla in sira, ne Ti si gotovo prijatelj temu ali onemu, gibanic in potic in vseh onih najbolj za- oziroma prijateljica tej ali oni. Pa sem želenih močnatih jedi, ki vam jih zamesijo prepričan, da se tega prijateljstva niti mati z jajci in maslom. prav ne zavedaš. Vse prevsakdanje ti je Ne bilo bi usnja za obutev in jcrmenja, tvoje prijateljstvo in vse preveč samo ob ne tople volnene obleke, ne kožuhov in sebi umljivo, da bi si bil svest, kako mil pernic za trdo zimo, ne žime za žimnice in in drag ti je tvoj prijatelj, kako zelo si sita. ne voska za sveče na oltarju, a tudi navezan nanj in kako globoko si mu ne svile, koravd in biserov za gizdava de- vdan. Veš, z dobrim prijateljem je tako, kleta. kakor z ljubim zdravjem, ki ga ne znamo Zares težka izguba bi zadela človeštvo. dovolj ceniti, dokler ga imamo. Ko pa V kako mnogih in važnih ozirih bi se mo- boš izgubil prijatelja, se ti bo nenadoma rali omejiti. Predvsem naša telesna udob- odprl v duši teman prepad in tedaj šele nost, ta bi utrpela neprecenljivo škodo. boš uvidel, kako drag in nenadomestljiv Vkljub vsemu pa bi nam ta izguba ne šla ti je bil. Sonce ti bo sijalo medlo in hladno prav do srca, temveč predvsem do že- z neba, kadar ti bo umrl zvest pnjatelj. lodca. Prijateljstvo pa, ki ni zasidrano v Pust in prazen se ti bo zdel svet, zoprna srcu, temveč v želodcu, ni pravo prija- ti bcsta smeh in veselje, vse okrog tebe teljstvo. Ako imaš prijatelja, ki ti je drag 142 samo zato, ker ti od časa do časa ponudi In če bi ti, človek, danes izgubil ži- košček belega kruha, jabolko ali hruško, vali, česa bi se ti vse trajneje in globlje . krhelj pomaranče ali grižljaj sladčice — spominjal, kot vsega onega, kar služi le lemu nisi pravi prijatelj. On ni prijatelj tvoji udobnosti in gizdavosti? tvojemu s r c u, temveč tvojemu ž e - Spomnil bi se predvsem zvestega to- f lodcu. Hitro in lahko boš pretrpel nje- variša pri delu, konja in vola. Kako sta v [ govo izgubo. Tudi človeštvo bi se kljub žgoči pripeki vdano stopala pred piugoro težkim žrtvam kaj hitro prilagodilo ne- in brano ter ti nerodovitno ledino preobra- sreči, ki bi ga zadela z izgubo živali. Že zila v plodovito polje. Kako sta ti na je- danes žive ljudje, ki se hranijo izključno sen, omagujcča pod težkim bremenom, na-z rastlinsko hrano, tako zvani vegetarijanci. In ti trdijo, da je rastlinski način prehrane JH^^H^HMflPKP^ za človeka mnogo zdravejši in primernejši. ** ^^^^Bjpi^^^^ i Tudi moderno zdravilstvo priporoča ob ,A ^^^M^^HK^BKdJfci«* nekaterih boleznih, starejšim ljudem pa ¦s$wmK^K^KJ&F*^^'• ' '"" ' sploh, čim več rastlinske hrane. In kakor jjBjStBP$*'?¦- je človeštvo že danes izpodrinilo živalsko T^U^^r $* roževino pri ročajih, gumbih, platnicah itd. ¦B^^^P-* z umetnimi kemiškimi izdelki ter nado- ^MBB^S' ^flkftMr ' mestilo živalsko mast in maslo z rastlin- lE^^B ¦^^^^^¦HlP'^ skimi tolščami, zamenjalo svilo kitajske pQI*BF^¦^BMMfclBBIi^fc. sviloprejke z umetno bombaževo svilo, če- -^ShP^^^B ^^H^^^^^^^^B belji vosek s parafinom itd. — tako bo S<:" ^^B ^^^^^^^^B ' človeštvu uspeio nadomestiti tudi vse ^~r' ^^T ^^^^^^B I ostale dobrine, ki nam jih poklanja žival- ^tt^^^^K stvo. A bodi temu že kakorkoli! Na že- | I^^^^B ' lodec in telesno udobnost ne moremo na- , * ^R^BM vezati pravega in trajnega prijateljstva. <* 1# ^f Kaj pa je potem tisto, kar te tako W '/%'*" "9^ tesno veže s prijateljem? Vse ono, kar f ¦¦/•«> i\ ne pojde nikdar več iz sponiina, ako t jj L djf boš svojega prijatelja izgubil. Vse življenje *J. Jf ; se boš spominjal, kako sta se veselo igrala Wr9tfcj&* po dotnačih livadah, kako sta v zvesti to- ---------------- " "----------' varišiji blodila po logih in gozdih, kako sta Na levi mehkodlaki, na desnl resodlaki imela dvoje parov oLi, kot bi bilo eno sa- bernardin.c n. prelazu .v. Bern.rd. mo oko, uprtih v vse, kar se je godilo krog vaju na zemlji. v vodi in zraku; kako sta vozila v shrambe s polja in njiv božjega [ iztikala na posekah po topolih in vrbah za blagoslova. Ne mrtva stroja, ne brezdušna čudovitimi hrošči, kako sta lovila po sonč- sužnja, temveč zvesta pomagača In vdana natih travnikih frfotajoče cvetove, metu- tovariša v trpljenju in delu. Pa se boš lje. Veselih vajinih pomenkov se boš spo- spomnil nedelje. Tedaj si se lahko odd-ah- minjal in nedolžnih norčij, ki sta jih po- nil in si obrisal znoj z vročega čela. Pa si leti uganjala ob vodi. Pozimi pa sta hodila zapregel svojega rjavčka v koleselj. Kako drug k drugemu v hišo ter si pomagala pri ponosno je stal pred hišo, ves prožen in nalogah in učenju. In bilo je nekoč pri skočen, strigel z ušesi, grebel s kopiti, ra- sankanju, saj se še dobio spominjaš? Nekaj dostno hrzal in komaj čakal, da bo smel objestnih fantalinov te je tedaj napadlo svojega gospodarja v veselem diru pope- ter te z ledenimi kepami pobilo na tla. Že ljati po beli cesti. In ko si se pod večer se pripravljajo, da te dejansko naskočijo. vrnil domov, ti je z radostnim laježem Tedaj pa se je postavil zate tvoj prijatelj. skočil naproti zvesti Čuvaj; mahal z re- Še danes ga vidiš, kako stoji visoko vzrav- pom in se ti dobrikal, ves srečen, da si nan v snegu, kako se mu srdito bliskajo zopet doma. zveste oči, kako dviga sanke k zamahu — In ko si legel k počitku, si tnirno za- in glej, že beži strahopetna svojat. Ko sta spal v sladki zavesti, da ti čuva hišo in šla tisti večer domov, si mu rekel: »Tega dom najzvestejši in najpogumnejšj vseh ti nikdar ne pozabim, France!« stražarjev, dobri »Čuvaj«. Kaj je bilo tedaj jedro vajinega pri- Res veliko globlje bi nas zadela izguba jateljstva? Zvesto in vdano tovanštvo, živali. Ne satno pri pečenki in sladčicah, medsebojna pomoč pri delu in v nevarnosti. temveč pri borbi za vsakdanji kruh, pri naših žuljih in našem znoju. A tudi pri d i n c a. Zaradi svoje izredne izsledovalne našem srcu. . sposobnosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti Glej! Tisoče let že veže tesno prija- je stopil v službo rešiteljev onih nesrečnih teljstvo psa in človeka. še izza onih pra- potnikov, ki zaidejo ali opešajo v zasne- davnih dni izvira, ko je obširno jezero po- ženih, nepriljudnih gorskih pokrajinah, aii krivalo ljubljansko barje. Pred zvermi in pa jih zasujejo smrtonosni plazovi, ki sovražniki se je tedanji človek umaknil na grmijo tamkaj s strmega skalovja. jezero in si tamkaj zgradil svoja lesena Po cele ure stikajo ti umni kosma- mostišča. Edino orožje mu je bilo kos ob- tinci prostovoljno po vseh gorskih prepa- delanega kamena in obrušena kost. Pa si dih in potih. Ako se namerijo na one- je vzgojil v psu zaveznika, pomočnika in moglega potnika, jo ubero po najkrajši tovariša, ki mu je zvesto stal ob strani pri poti v samostan, prikličejo z glasnim la- prvih težkih korakih kulturnega razvoja. ježetn menihe ter jih popeljejo na kraj V boju z zvermi in sovražniki, v izsledo- nesreče. Ako nalete na plaz, iSčejo in te-vanju in zalezovanju divjačine, pri straže- kajo okoli, ne bi li s tenkočutnim smrčkom nju in obrambi domačije. Ko boš ob priliki zavohali nesrečenika, ki morda leži poko-videl psa špiclja, poglej ga spoštljivo, kajti pan pod plazom. In čim ga zaslutijo, prično v njem zreš potomca onega barjanskega grebsti sneg z močnimi kremplji. Svojčas psa, ki je sial kot Čuvar ob zibeli človeške so jim menihi obesili okrog vratu koŠarico kulture. z okrepčili, na hrbet so jim pripeli toplih Od tistihmal pa do danes je pes svojo volnenih odej. Najznamenitejši junak te sa- zvestobo človeku stokrat iznova utrdil in maritanske čete, Barry po imenu, je tekom izpričal. Kot varuh črede in hiše, kot lov- svojega življenja rešil preko 40 ljudi ne- ski tovariš, kot vprežna žival v večnem izbežne smrti, njegov naslednik Tiirk pa Iedu in snegu severnih dežel, kot izsledo- je že do leta 1913. otel 35 človeških živ- valec dežel, kot izsledovalec zločincev, kot Ijenj. O njegovih nadaljnjih junaštvih žali- edini spremljevalec človeka v mraz in noč bog nimam več porodil. Prav te dni pa sem neznanih polarnih pokrajin, a tudi kot po- bral v časopisih, da so odposlanci meni- gumen bojevnik. Gotovo ti je znano, da hov iz hospica na Sv. Bernardu srečno pri- so se že Grki v Homerjevih časih poslu- speli na svojo novo postojanko v Tibet- ževali konj v bitki, »možake moreči«, ka- skem gorovju, kjer bodo z zvesthni pasji- kor poje Homer. A zaupljivost med člo- mi spremljevalci nadaljevali svoje žloveko- vekotn in konjem tedaj še ni dozorela Ijubno delo. tako daleč, da bi človek in konj, zrastla In sedaj še en prizor iz svetovne vojne. kot v eno bitje, pojezdila v bojni metež. Strašna bitka je končana. Kot mrtvajki V bojni voz, opremljen z ostrimi kosami, prt leži na brezkončni planjavi oblak du-so vpregli Homerjevi junaki svoje konje šečega dima, ki so ga noč in dan bruhala ter oddirjali z njimi na »mejdan junački«. bronasta žrela topov. Raztreščena debia Morda celo veš, da so se Kartažani poslu- dreves štrle iz razrite zemlje. Kot temna ževali v bitkah orjaških borilcev, afriških ognjeniška žekna zevajo temni prepadi, slonov, ter da je Hanibal prepeljal te kamor je treščila v zemljo granata z je-ogromne živali preko Alp in sejal z njimi kleno pestjo. V nerazrešnem metežu krvi strah in zmedo med rimskimi legijami. jn zemije, kamena in jekla, živalskih tru-Nisi pa morda še čul, da so se Germani pel in pohabljenih strojev pa ležijo ljudje, v boju z Rimljani posluževali strašnih boj- Iačni in žejni, onemogli in izmučeni, ra-nih psov in da so morali Rimljani v bitki njen; ijudje, ki z vročičnim pogledom topo s Cimbri, potem ko so porazili može, iz- strmijo v nebo in čakajo smrti. Iz zeva-vojevati še posebno zraago nad bojnimi jožih ran pa jim curlja rdeči, usihajoči psi, ki so stražili germansko taborišče in studenček življenja, in razpaljena, žejna pratež. Tudi ne veš, da je človek s takimi zemlja ga hlastno požira. Noči se že. krvnimi psi napadel ter s svojim morilnitn q\^ tam ob roj,u okopa, ki ga je vrgel orožjem ugonobil cvetoča plemena novo \z zemlje granatni udarec, leži napol za-odkrite Amerike. suj bled, ranjen mož. Pravkar je odprl iz- A to je pes, ki pomaga aloveku ugo- mueene oči in globoko zavzdihnil. Poglej nabljati in moriti, zvest in pokoren po- mu bliže v obraz! Zakaj trepetaš? Spoznal veljem svojega gospodarja do smrti. sl gav Da> tvoj oče je. Moj Bog, ni mu Pa ii hočem še spregovoriti o p9u, ki več pomoči. Znožilo se je. Kdo bi ga \ tej rešuje in oživlja. gluhi temi iskal in kaj šele našel? V stnrtni Na Prelazu sv. Bernarda so vzgojili borbi je zaprl oči. Nate misli in na vse menihi posebno pasjo pasmo, b e r n a r - svoje ljube. 144 Zdajci začuti na svojem licu topel dih, vzklila plemenita roža krvnega po- tik ob sebi zasliši kratko, naglo sopenje in bratimstva. Dva prijatelja sta drug nato glasen, presunljiv lajež. Vzravna se, za drugega prelila v čašo vina nekaj kapljic kolikor mu dajo moči in pogleda okrog krvi, jo izpila ter si s tem zavezala telo sebe. Tu stoji pred njim nepričakovani in dušo na smrt in življenje. rešitelj, vojaški pes sanitejec. V usnjata Danes so ti trdi, težki časi srečno za obuvala so mu obute noge, da se ne rani nami. Stari častivredni obred je zapadel ob ostrem železju in žičnih pregradah, na pozabi. A vendar ne popolnoma. V novi, vratu mu žari skozi noč električna svetilj- morda še plemenitejši obliki se je pojavil ka, oh, vse lepše, kot vsaka zvezda reš- v trpečem človeštvu. Kadar že obupa uče- Sanltejska psa, kakor sta blla opremljena ob pričetku svetovne vojne, sta izsledila težko ranjenega vojaka nica. Še enkrat zalaja, še enkrat se mu za- nost zdravnika, ko leži bolnik že ves one- svetijo dobre, zveste oči — in nato naglo mogel in izkrvavljen in ko mu že komaj zdirja po pomoč težko ranjenemu mo- slišno utriplje srce, tedaj ga more često še žu. Na robu življenja in smrti je rešila rešiti krvna žrtev požrtvovalnega prijate- človeka žival. Nad 40 ranjencev je časih Ija. Iz prijateljeve žile napeljejo zdravniki v eni sami noči iztrgal en sam sanitejski sveže krvi v usihajoče bolnikovo telo. pes iz smrtnega žrela. In bilo jih je na Okrepčan in poživljen po tej k r v n i tisoče, ki so vršili samaritansko službo po transfuziji, kakor ji pravijo zdravniki, bojnih poljanah. bolnik mnogokrat preboli nevarno bolezen K sklepu pa ti hočem izpregovoriti še ter se zdrav povrne v življenje. o najglobljem in najplemenitejšem pobra- Toda, kako naj žival sklene s člove- timstvu med živaljo in človekom. kom tako krvno zavezo, tne vprašas. Čuj Pri nas Jugoslovanih se je v težki borbi, rae in vedi! —• da krvavi danes na tisoče ki jo je skozi stoletja vodil narod za smrt konj in goved širom zemeljske oble v prid in življenje, izkristaliziral še en višji, še trpečemu človeštvu. S strupenimi klicami en popolnejši tip prijateljstva. Iz k r v n e - strašnih kužnih bolezni, s lako zvanimi bo- ga sovraštva, ki nas je obdajalo, je lezenskhni bakterijami zastrupi človek ži- 145 . . . j -i valsko telo. Z bakterijami otroške morilke medsebojna podpora pri delu, požrtvovalna j davice in pregrozne krčevite odrevenelosti pomoč v nevarnosti in nesreči. j zastrupi konja, kugo črnih koza pa precepi Ali nisva našla v živali vseskozi takega na uboge teličke. Ko pa si konjsko telo zvestega in vdanega prijatelja, tovariša, J opomore od strašnega strupa, tedaj so se pomočnika, žrtvujočega se dobrotnika? j v njegovi krvi pojavili plemeniti, čudo- in sejaj te ne vprašam nič več, ali si : tvorni sokovi. S pomočjo teh čudotvornih prijatelj živalim, ker vem, da si dober in sokov je konj prebolel težko zastrupljenje ja ;maš hvaležno srce. In zato tudi vem, ter ozdravel. Z njihovo pomočjo se bo da ne boš trpinčil in mučil živali, svojih tudi obolelo človeštvo moglo ubraniti dobrotnic. A tudi ubogi muhi ne boš več smrtonosnemu vplivu pogubnih bakterij. trgal kr;i ne boš več nabadal majniškib Zato otvorijo konju na vratu krvno žilo hroščev na mlinček, ne boš več stikal za in mu odtočijo nekaj litrov čarodejne krvi. ptičjimi gnezdi ter ljubim ptičem pevcem Iz nje izločijo plemenite zdravilne sokove. kradel življenjsko srečo. Celo modrasa ne ; In kadar boš ležal ti ali tvoja sestrica na- bog več nataknil na klin in ga mučil nad padena od zavratne morilke davice in ko žgočim plamenom. Saj je tudi on uboga ti ne bo na svetu že nikake pomoči, — te- živai brez hudobije in sovraštva, ki dela daj te bo nekoliko kapljic krvi, ki jih je 8amo tO) v kar ga je poklicala in za kar ga zate prelila zvesta žival in ki ti jih vbrizgne je Opremila mati Priroda. Tudi tam, kjer zdravnik v ielo, obudilo k življenju in boš pokončaval škodljivce, boš usmiljen z zdravju. živaljo. Zapomni si, da je hvaležno človeštvo Brez sovraštva, brez strasti, brez mašče- posiavilo bronast spomenik konju, ki je valnosti in mučitve jo boš, ves milosrčen, bolnikom žrtvoval večkratno lastno telesno uničil. Saj vem, da si dober. težo zdravilne krvi. ,..,.., Pri' kraju sem. - Sedaj pa pojdem ven In sedaj premisliva še enkrat, kaj bi bilo pod božje nebo Jn ko bom uzr, pryega z nami, če bi človek izgubil svoje živah metuljčka prehitevčka, prvega martinčka^ j Strašne kuge morilke bi se razpasle »- pomladno sonce zvabilo na 1 rom zemeljske oble. Crne koze bi kosile ,,. >, ,. ... ljudstva, kakor so jih že tolikrat v prošlih Plan; ah Pa Prvx° »vobodno ptico, ki bo časih, davica bi morila med vami otroci, smel° rezala zračne dalJave na tem vedrem proti eni najstrahotnejših bolezni, proti pomladnem nebu, pa jim bom zamahml. krčeviti odrevenelosti bi ne imeli uspešne z roko v pozdrav ter se jim iz globine srca obrambe. zahvalil za vso vdano in požrtvovalno po- Pa sem danes takoj izpočetka govoril mo<5. k> so J° nudile živali človeku na s teboj o izgubi zvestega prijatelja. Kako trnjevi poti življenja — vse od zore člo- sva že rekla tedaj? Kaj je jedro pravega veštva do danes. prijateljstva? Zvesto in vdano tovarištvo, Pojdi in stori tudi ti tako!