Kolikokrat je slišati govorico, da so iflosegli ljudje v prejšnjih Ietih mnogo višjo starost nego fLanes. Da je ta trditev napaena, nam naj dokažejo te šte: vilke: srednja starostna doba v letih 1871/80 za moški spol je znašala 35.8 let, za ženske 38.45; v letih 1901/10 za moškega 44.82, za žensko 48.33 let; v letih 1924/25 za moškega 55.97, za iensko 58.22 let. Oba spola v zadnjih letih živita povprečno 20 let več nego pred 50 leti. Vzrokov, da postaja moderni človek starejši, je več. Iztrebljene so predvsem kužne bolezni kakor: črne koze, koiera in legar (tifus). Ravnokar oraenjene nalezljive bolezni so v desetletju med 1870—1880 med prebivalstvom po mestih in na deželi kosile. Danes se redkoma pojavljajo, ker jili preganja prisilno cepljenje, vsa mesta in vefifi kraJi so kanalizirani, povsod so že vodovodi in razne druge novodobne zdravetvene naprave. Tuberkuloza (jetičnost) je padla v povojnih letih za eno tretjino od predvojne dobe. Pač pa so se sedaj pojavile nove stajrostne bolezni, ki ugonabljajo starejšei Ijudi in te so predvsem rat. Ravno rak, Eastopa danes desetkrat močneje pri osebali preko 40 let, nego v prejšnjih tasih. Na Angleškem so ugotovili, da je pomrlo 1 milijon ljudi v starosti od 45 do lO let in sicer v razdobju 1911—1914 «1078 oseb; leta 1921 4367 oseb in v letih Bo 70 v zgoraj omenjenem času 9147: 10.864 ljudi. Ta Btatistika dokazuje, da pieko 15 J*t stare osebe v okroglo 8% slučajev StedaJ Doprei umrjejo nego pred voine. Čas bolezni znaša pri ra_m na prslh 38 mesecev, pri raku na maternici 20, pri raku na debelem črevesu 28, pri raku na jezikn 16, prf raJku iia požiralniku 12 mesecev. Trajanje boleznj prf različnih rakih se gfljlje med 1—3 let. Brezuspešno zdravljenje kateregakxrfi raka je preračunano v NemCiJi na 5 mark dnevno (1 martca » 14 Din) in to znaiSa na leto 1800 mark. Grozno nastopanle raka se bo kmalu omejlki, ker }e od na&ega Po^J-laka izumljeno sredstvo popolnoma zmagalo ter prodrio na kliniki na Dunaju. PoljSakovo sredstvo j>roti rak« je prefzfcuSeno in odobreno od najbolj odličnlli dunajskih vse«čili§<.r_ih profesorjev tn bo stopilo že letos v spložno rabo. Še ta mesec bodo razJcazovali Poljšaliovo zdravljenje v lilmih na zborovanjlh zdravnikov v Ber_mu in Londonu. Slovenec Lojze !PolJ§ak ]e dosegel popolno priznanje zmage nad rakom v Avstriji ga bo žel tudi v Nemčiji ter na Angleškem — le Sloventja ga mu Je tako nespametno odrekla in ga napodila v inozemstvo. • Druga novodoina starostna bolezen je sladkorna balezen, kl se Je po vojnf podvofjila. V zadnjih petnajstih letih ao poskočile za eno petinko razne srčne bolezni in obolenja žil. Isto kakor o srčnih in žilnih boleznih velja tudi o revmatizmu fn gihtu. Novodobnega človeka občutno mrcvari živčna obolclost ali takozvana nervoznost, lci sicer ne povzroča snirt), a zaviva ClovsSko delf-iccoažnost. Vzrok.i. da je dan:.^ toliko'ljudi riervozn!!).. so v shvnom li-Ie: prcojc-rcirisnifev i:!ovs?- kih možganov z učenjem, velikomestn.o drvenje in doba vznemirljivega strojnega dela. [