Lisi
14

• s, ;
■ >v-
i - . r .
Tečaj
XLY
i
i
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jeiuaiie za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold. 70 kr., za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold , za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
V Ljubljani 6. aprila 1887.
t
Obseg: Pridelujmo oves!
obrtna zbornica.
Vprašanja in odgovori.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe krajnske.
Zemlje- in narodopisni obrazi.
Iz državnega zbora.
Xaši dopisi.
Trgovinska in
Novičar.
Gospodarski* stvari.
za oves. nadejati
Le
z dobrega, zdravega, krepkega semena krepke rastline, koja se bode dobro raz-
»
Pridelujmo oves!
Spisal Jos. Lenarčič.
Kmetovalcu ni mogoče, uspešno
vzdržati se na
vijala in mnogo dobrega sadu obrodila. Staro pravilo pa tudi uže veli, menjavati seme, vsaj je itak med kmet-skim ljudstvom dobro znano,
da se seme
prevr
to je, da seme
površji
pri toliki konkurenciji v vseh strokah kme- redoma na isti
ktero se je pridelovalo več let zapo
emlji
tijstva, ako ostaje pri starem kopitu ter se drži gesla: sadu, kot prva leta po izpremembi
poznejša leta ne donaša tacega
Moj oče, ded in praded kmetovali so tako ter so pri tem dobro uspevali, zakaj bi se jaz učil in izkušal kaj
novega ?
Napredek kmetijstvu je le mogoč, ako si človek te prikazni, koji, mislim, nihče oporekal ne bode.
Uzrokov te prikazni sedaj tukaj ne bodem na-vajal, ker bi seglo to predaleč v področje rastlinske fisiologije. Zadovoljimo se sedaj le s konstatovanjem
prisvoji ter uporabi v svoj
prid
zkušnj
dedov, ampak tudi druzih kmetovalcev
enakimi pogoji.
ne
kteri
svojih
Vsiljava pa se nam vprašanje: ktero ovseno
dela z seme bode nam
ugajalo najbolje?
novejšem
času
zlasti začetkom leta pošiljajo
naših vlažnih krajih, zlasti na Kranjskem, kjer Svoj9 cenike, kteri so oki
zne firme kmetovalcem eč ali manj z raznimi
imamo po vsem našem cesarstvu skoro največjo mno- lepimi podobami in z obširnimi popisi, v kojih so pred-žino vlažnosti, si s pridelovanjem žita zlasti pšenice, ne bodemo dokaj pomagali. Ce je njiva gnojna, nam brez
ti te ali
Tu
dvombe pšenica poleže, in pridelali bodemo zrnja in kakor
ajd
one tudi
osvet
oves
iz
vrste semen jako krasno več vrst ovsa pod raznimi imeni,
Kanade, iz Avstralije, iz Sibirije,
slame le malo. Ce pa njiva gnojna ni, pa tudi pšenice Triumpli-oves, Welcome
td
td
5
mnogo
ne bode, in
m
plevel
zlasti ornica (triticum premikajo
20 kr. do 1 gld
se
kojih cene se višje za 1 ki.
repens), pokazal se bode kmalu v vsi svoji krasoti. Poleg lepe podobe povedano je tudi, koliko zrn se pri
Med našimi žitnimi rastlinami uspeva še najbolje
dela iz enega vsejanega zrna, in tu nahajamo velikan-proti razmeram oves, kteri ima tudi to dobro lastnost, ske številke, koje bi morale vsacega kmetovalca osre-da se mu tržna cena tako ne menjava, kakor drugim
žitnim pridelkom.
Oves ni tolikanj izbirljiv glede kakovosti zemlje
hibo.
čiti ter mu pomagati iz vseh stisk in nadlog, ako bi se v praksi obistinile.
, f v	, rV- V v. • t •j-z: vn^Ti StoMH HnnSHjHBI^^B |H c^ Vi j . 1 ■rji 3 wB3l|iHBiEM	gifttMJgff/flfll ['SbittBI^
Kmetovalcu pa ne more biti mnogo do tega, koliko zrnja pridela iz enega vsejanega zrna, respective
ter se zadovolja tudi s tako, koja ima kako
bodisi glede njene kemične, bodisi fisikalične sestave,	kilograma, ampak le do tega, koliko pridelana svojem
Sevela se ne more trditi, da bi ovsu vsaka zemlja	prostoru, bodisi ta prostor hektar ali oral ali naša
— Na mahovju, kjer pšenica ni-	stara mera ..mernik
posetve" (V«—V5 orali) in do tega,
enakomerno ugajala. — kakor ne obrodi, daje nam oves še lep dohodek, ako- je li pridelek enolik
pram zrnje ne bode imelo iste vrednosti, kot ono, ritve. Zlasti slednje je velike važnosti, kajti
glede velikosti
zrnja 111









koje je bilo pridelano na močni, ilovnati zemlji, glede vlažnosti prenaša, rekel bi, oba ekstrema.
Kakor je pri vsaki drugi rastlini glavni
Tudi
zoritev neenakomerna, je kmetovalec v čiti pravi čas žetvi, da se obvaruje škode
A * 5V."
pogoj
Pa ne
to
e važno, da
9 *
rastline na njivi

T J .'
~ v - /
/t
•

—' . K
r* Km

uspešnega in bujnega razvitka dobro seme, — pri enakih merno zorijo, tudi čas zoritve v primeri z dr zemeljskih kakovostih — isto tako velja to pravilo tudi delki ima velik pomen.
•	' V**
rv

_ 100
;f
0
Tu pri nas na Kranjskem navajeni smo, zlasti po nižavah, pridelovati dvojen pridelek na leto, posebno se strniška ajda in strniška repa navadno dobro ponašati. Za ovsom pa navadno ne sejemo strnišnih pridelkov, ker prepozno dozoreva, ampak služi nam dobro v zaščitje detelji.
Ako mi je pa prilika dana, sejati take vrste seme, ktero zgodaj zori, in po kterem morem tudi še strnišne rastline sejati, z veseljem se bodem poprijel te vrste. Po zgodnjem ovsu sejati morem še repo in
tudi ajdo (zlasti sivo ajdo). Pri ajdi seveda ni vselej
%
gotovo, da je ne pokonča zgodnja jesenska slana, ali v ti nevarnosti je pa tudi ona strniška ajda, ktero smo sejali za oziminami; in kadar slednja ajda dobro prestane kritični čas. ponese se nam tudi ona, ki je bila vsejana po zgodnjem ovsu. Oni pa, komur ni do tega, da bi pridelal zrelo ajdo, okoristi se lahko tudi s tem zgodnje ovsove zoritve, da poseje sive ajde v krmljenje, ktero pokosi ob času, kadar je ajda najbujneje
rasti. To je pri dobrem gnojenju vsekakor umestneje, kakor pa puščati njivo prazno do prihodnje zimske setve ali zimskega oranja za „prahow.
Splošna redna prikazen pod našim vlažnim obnebom pa je poležano žito in tudi oves se ne more popolnoma ogniti ti nepriliki. Tu ima zopet zgodnji oves veliko prednost pred drugim navadnim, da njegova slama hitreje zori, in kadar pride čas neviht, začela je uže po malem rumeneti ter se stavi nevihti mnogo bolj v bran, kot ona navadnega ovsa. O tem času prešlo je pa tudi zrnje uže iz svojega nevarnega stanja, ker rastlina ne jemlje več tolikanj živeža iz zemlje, temveč se le selijo redilne snovi iz stebla v zrnje. Ako tedaj tako žito poleže, zrnje ne bode tolikanj občutilo ter se bode še dokaj dobro obredilo. Kadar ob istem času navadni oves poleže, pridelamo mnogo gluhega zrnja in plev, dobro dozorelega in polnega zrnja pa le malo.
Kakor je prej navedeno, porablja se oves navadno v zaščitje detelji. Tudi pri tej uporabi obnesel se je zgodnji oves jako dobro; ker detelja se mi je po ovsovi žetvi tako lepo razvila, da je velik nje del dospel do cvetja, in košnja te strnišne detelje bila je jako bogata.
Pisatelju teh vrstic bila je prilika da;ia omisliti si iz graščin Njeg. ces. visokosti nadvojvode Albrechta tako vrsto ovsa, koji najmanj 14. dni prej dozori kot
ono navadne vrste. Zrnje je kratko in debelo, ječmenove podobe, lepe, bele barve in primeroma jako težko (circa 30 funtov stari mernik^, pri tem pa ima še to dobro lastnost, da prav bogato rodi. Na prostori „5 mernikov posetve", pridelal sem ga 111 mernikov lepega ovsa. Seveda so bile njive v jako dobrem stanu.
Iz svoje skušnje morem tedaj to vrsto vsakte-remu kmetovalcu najtopleje priporočati. Moji sosedje kaj radi kupujejo ta oves ter so ž njim jako zadovoljni. Prodajam pa tak oves po 12 gld. kvintal.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 24 Kje se dobodo železni krožci za nosove bikom? (J. M. v B.)
Odgovor: Najboljše take krožce, za krotenje bikov potrebne, izumil je profesor Ruefl v Stuttgartu. Izdeluje jih tudi in prodava jako izvrstne Jožef Sobi, no-žarski kovač v Gradci, Neuthorgasse 28.
Vp rasanje 25. Imam tukaj v Ribnici malin, na katerem bi lehko kosti mlel. Sporočite mi, ali gre na navadnem mlinu kosti mleti, in ali je taka kostna moka dobra za pognojevanje? (M. P. v R.)
Odgovor: Kosti morajo biti za mlenje posebno pripravljene. Navadne kosti zmleti je težko, prave moke se niti ne da narediti. Take zmlete kosti v zemlji
počasi razpadajo, zato je pa njih učinek prav neznaten.
Kostem je treba poprej mast in, če treba, tudi klej (lim) odvzeti. To delo pa ni nič kaj preprosto in je težavno. Kosti, katerim je maščoba odvzeta, morete
pa potem tudi na svojem mlinu dobro zmleti, dobljena
moka pa je izvrstno gnojivo. Taka moka pokaže učinek
šele ob letu. Ako pa hočemo, da bode precej delala, moramo kostno moko razkrojiti. Razkrojena kostna moka imenuje se kostni superfosfat. Ako imate dosti kosti na razpolaganje, st.e srečni; svetujemo Vam, ravnati se po navodu, ki ga v prihodnjem odgovoru
dajemo.
Vprašanje 26. Ali ni mogoče kosti doma narediti sposobnih za gnojenje? (L. Iv., župnik na K. pri Tržiču).
Odgovor: Mogoče, iz kosti da se narediti tudi doma
izvrstno gnojivo t, j. kostni superfosfat. Pred nekaj časom popisal je nemški strokoven list izdelovanje kostnega superfosfata tako-le:
Vzame in preskrbi naj se pred vsem zadosti velika posoda (čeber ali pa kak star in primeren sod), v katerega naj se vi i j e 100 litrov vode; tej vodi naj se potem jako varno in previdno doda in prilije še 45 kilogramov navadne žveplene kisline, ali kakor po domače ljudstvo tej tekočini pravi: hudičevega olja. Posebne previdnosti je pri žvepleni kislini zato treba, ker ta. ako se ž njo obleka kaj pokaplje ali celo polije, obleko precej razje, ako pa s kožo našo v do*iko
• i
pride, tudi kožo precej počrni.
Ob prilivanji žveplene kisline v pripravljeno vodo razvije in nastane sama ob sebi intenzivna vročina v tej mešanici. V tako napravljeno mešanico, sestoječo iz 100 litrov vode in 45 kilogramov navadne žveplene kisline, zmeče se takoj potem še 100 kilogramov živalskih kosti; kosti za to so dobre, če so tudi še tako stare in se na oči slabe vidijo. Žveplena kislina prav precej prične kosti kemično krojiti in razjedati ter jih sčasoma v neko bolj redkemu testu podobno tvarino spremeni. Posoda, v kateri se ta kemični proces vrši, naj bo le v tem času pokrita; a njena vsebina naj se pa od časa do časa (najbolje s primernim, lesenim drogom) dobro premešava. Ko so se vse kosti od konca razvezale in se v nekak klej spremenile, naj se iz posode vsa tvarina (najbolje na pod v skednju) izprazni;

tej iz kosti nastali in kleju podobni tvarini primešati poškodoval, zato jo mislim s travnim semenom
zase-
raora se potem štirikrat toliko suhe in drobne
prsti
ja
ti. Al
(zemlje) ali
pa
cestnega prahu, kot
je tvarine same
kako
naj seme precej na rušnjo (ledino)
sejem

ali
naj
bilo. To vse skupaj meša in premetava se potem z lopatami toliko časa, da se vse skupaj dobro spojilo in se nam zopet v nekak prah spremenilo. Suha prst
edim ? Kje bi dobil najceneje travno seme ?
na
pi
bolj
Odg
Bledu)
Ako Vam je
lil
preveliko škodo
je skoraj senožet preorati

tei
popol
na
ali pa cestni prah (kar seje ravno za primes vzelo) novo zasejati. Ako pa škoda ni prevelika prevlecite
posrka vase gnojilne snovi
(dele)
razvezanih
(bolje
senožet
p t
dobro z ostro bi
raztopljenih) kosti, jih udržuje in pospešuje enako- nim semenom
posejte jo s ti
merno razdelitev njihovo.
tei
lecite. Vprašate
to
seme z isto brano povprek
Cele
kosti
razpadejo in raztope se v imenovani
bi dobil
najceneje travno
mešanici vode in navadne žveplene kisline v 6 do
? To vprašanje ni umno. Najceneje
slabše. Kupite dobro seme
ki
«	b — i	ri
tednih; v drobne košseke raztolčene v te k u največ semen, če tudi
]e zme
3 tednov,
a
v moko zmlete pa uže v 3
je drago plačate, kajti
eme je tudi naj-dobrih travnih
ceno seme
dnevih, zmes slabih malo vrednih ti
ki ga komaj polovico
Namesto suhe (drobne) prsti in cestnega prahu more skali. Sicer nam pa ne pišete, katero seme hočete imeti
se za primes prav koristno rabiti.
enim kostem tudi mavec ali
£
lps
katere tr
orte itd. Priporočamo Vam, da se
nete do P. Htitiig-a. na Dunaji ter naročite pri njem Na ta način iz kosti pripravljeni umetni gnoj je seme. Pišite mu, kakšno zemljo imate, in on Vam bode
najboljši, a pri vsem tem pa tudi po ceni in ne drag.
Ako vzamemo, da se za dobro pognojitev enega hehtara njiv potrebuje 24 do 30 tisoč kilogramov dobrega in poštenega hlevskega gnoja, zadostovalo nam bode za enako dobro pognojitev istega kompleksa 350 do 400 kilogramov iz živalskih kosti pravilno nareje-nega superfosfatnega gnoja; tako trdi dr. Gr. Marek.
Superfosfatni gnoj prilega se skoraj vsaki zemlji
za to zemljo primerne semenske mešanice poslal. Kilo tacega semena stoji 50 do 60 kr. Naslov tega trgovca
je
Hiittig in Wien, Weihburgga
Ni
7
Uradne vesti
c. kr.
kmetijske družbe
kranjske.
in se pri vseh sadežih, ne
pri
nji (žitu), nego tudi
0. kr. priv. južna železnica dovolila je znižane
sočivji, korenstvu, gomoljinah, krmskih rastlinah, tarife za prevožnjo plemenske živine, kakor je lani
pri
kakor tudi na travnikih posebno dobro splačuje.
perfosfatni
gnoj
ima tudi to posebno lastnost,
Su-
da
>
naznanila dne 12. avgusta pod štev. 11.246, v tarifnej
. Vendar treba je v to svrho še posebnih
razvrsti
15.
kakor vsi hitro vplivajoči fosfati, pospešuje hitrejšo do-	izpričeval ali atestov", kakor jih zahteva za naše
zoritev rastlinam in njihovim sadežem ter s tem ob	dežele ukaz c. kr. ministerstva trgovinskega od
enem njihovo vrednost glede dobrote znamenito pomnoža,	septembra 1882, štev. 28.205
kar je gotovo tudi veliko vredno.
(c-
od 16. decembra 1882, štev. 38.033
1882
Poraba teg
fosfata je ravno
oke, o kate suuerfosfat
kostne n Svarimo
biti ga moremo
enem z drugim gnoj
Vprašanje 27.
s m o
v
a d n j
taka številki
str. 1461), in 1882, str. 1916).
kakor To izpričevalo da prositelju ali c. kr. ministerstvo popisali.
Ijedelstva ali dotično okrajno glavarstvo, oziroma ma-
abiti na slabo gnojni njivi;
ra
gistrat takšnega mesta,
ki
ima svoje statute.
na
n n dobro gn
njivi, ali pa ob Ogerskem pa kralj, ministerstvo za poljedelstvo, indu-
zadnji številki priporočate nam
strijo in trgovino.
Po tem takem so znižane tarife
za
za kritje skednja strešno lepnico.
Kei
namer a-
plemenskih živali
z
Ogerskega
prevažanje
nam in od nas v
vam še to leto nad podom narediti nov strešni stol dežele ogerske krone dovolili le. kedar je bilo dolo-
in streho, kakovost in svojstva strešne lepnice, s katero
tudi jaz poskusil, mi pa niso znana, zato
Vas
ženih dvoje izpričeval, eno od ogerskega ministerstva, drugo od našega ministerstva za poljedelstvo ali
prosim, da mi o tej stvari kaj več poveste. (A. K, v Br.) od dotičnega političnega urada.
Odgovor: Sti
lei-nica
debel papir (papen
Iz
tega je pa izviralo marsikojih sitnob in težav,
dekel), ki je s katranom (terom) in z drugimi rečmi ker se je moralo skrbeti za izpričevala iz obeh delov
premoči in da se ga naše države. Temu se je sedaj v okom prišlo tako, da
sta se naš minister poljedelstva in ogerski tako po-
tako
prirejen
da ga voda ne
ogenj ne prime. Tovarne, katere lepnico
prodajajo, dajo navod, kako jo
rabiti.
m
trenotku go
da
velja izpričevalo pri nas doblj
tudi na
nam ni znana nobena tvrdka, ki lepnico izdeluje, a Ogerskem
aopak: od ogerskega ministra podpisano
hočemo Vam v kratkem tudi to naznaniti. Morda ve izpričevalo priznava se tudi pri nas dovoljno.
za tako tvrdko kedo izmed naših čast. bralcev?
Všeč
Vsled tega je železniškim uradnikom pri nas na-
nam bilo, če bi kedo hotel sporočiti o skušnji, ki jo loženo, znižane tarife priznavati plemenskim živalim
naredil s strešno lepnico, kajti vemo, da se strehe, z Ogerskega ali čez Ogersko k nam pripeljanim, to z lepnico krite, marsikje na Slovenskem nahajajo.	pa tako, kakor je za takšno živino uže določilo kr.
Vprašanje 28. Imam senožet, katero po enkrat ministerstvo ogersko. Kmalu objavi se ta nova določba
to pa v nje novem
na leto kosim.
To
senožet mi je črv letos
močno
v vzajemnem
sešitku tarif, del
Hiš
izdanji. Ob enem ukrene kr. ministerstvo ogersko podobnih določil za ogerske železniške proge v korist našim izvožnjam plemenskih živali v dežele ogerske krone.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Kaže se vendar, da se ti dogovori c. kr. glavnega
ravnateljstva s c. kr. družbo južne železnice niso vršili s primernim železniškega
pehom, kajti naznanilo za sejo državno
sveta
29. oktobra 1886
o tej točki
točki 1
pri
družba j

naslednje poročilo: železnice je predloge c.
dovolitev znižanih tarifov za blago za Ljubljano zavrgla
kr. glavnega ravnateljstva na
osobito
ozirom na to
ni v sta
Trst dovolj
prednosti vpeljati za notranje postaje.
V seji tarifnega odseka in v poznejši seji državno-železniškega sveta izrazil sem svoje iznenadenje o tem
neugodnem vspehu ter prosil visoko c. kr. vlado,
naj
ves svoj vpliv
pri južni železnici uporabi
zato,
da se
odpravijo tarifne anomalije, katere so v ljubljanskem zborničnem okraji tako občutljive.
Iz uradnega zapisnika o tej seji dovoljujem si to zadevo se nanašajoče besede navesti: „Prehajoč
na
III. oddelku kornercijalnega naznanila omenja poroče-
točki 1., zadevajoči nastavo tarifov za Ljubljano,
valeč
mogla konkurirati, z ozirom na trgovinsKe
adr-
po katerih
interese zadej ležečih postaj, da ob zavračajočiin žanji družbe južne železnice nasproti predlogom, katere
je stavilo glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, tudi glavnemu ravnateljstvu ni zdaj možno samostojno postopati, ker obstojijo med avstrijskimi držav-
nimi železnicami in južno želez
o delitvi prometa
pogodbe, po katerih
se morala južna železnica
padle dohodke odškodovati, kateri primanjklj
za od-nastal
vsled
transkega znižanja tarifov
Sicer pa gl
teljstvo namerava
ob
Predlog tarifnega odseka se na to
vsprejme in točka
m
naznanila se vzame na znanie."
i/
Ker še dalje trajajo tarifne anomalije, katere ho se
pokazale za zbornični okraj po tarifu z dne
julija
1884 za direktni promet blaga v južno-severno-avstrijsko-
ogerski železniški zvezi ter je samo od visoke vlade za-
pri c
v
visno, da da se za Ljublj glavnega ravnateljstva ljajo za zatorej prosim
kr. priv. družbi južne želez
eznem prometu po predlo
c. kr
bij
enaki tarifi, kakor
ve-
170 kilometrov bolj oddalj
postajo Go
naj
slavna zbornica to poročilo vzame
na
nanje ter predlagam: Slavna zbornica
naj
izvoli
prošnjo pri vis. trgovinskem mi
vložiti novo utemeljeno nisterstvu ter prositi:
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj blagovoli svoj vpliv pri c. kr. priv. družbi južne železnice z vso močjo uporabiti, da se izreče pripravljeno, izvesti predlog c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih
železnic, po katerem naj se za postajo Ljubljano v južno-
severno-avstrijsko- ogerski železniški zvezi ne pobirajo
viši tarifi, kakor za 170 kilometrov bolj oddaljeno postajo Gorico.
Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner gorko podpira predlog, kateri se po nekaterih opazkah poroče-
valčevih
enoglasno
vsprejme.
Gosp. zbornični predsednik izreče gospodu zbornič-
nemu svetniku Karolu Luckma
zborničnih interesov v
zahvalo.
za odloč
astopanje
državno-železniškem svetu iskreno
(Dalje pnh.)
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J aro slav.
54.
Plemstvo avstro-ogersko
Avstro-Ogerska ima mnogo višega in nižega plem-novi stva. Ali to plemstvo je ponekod zelo obožano, pone-
uravnavi prometnih razmer z družbo južne železnice še kod pa malo imovito. Pod ogersko krono živi nekda do
enkrat se baviti z vprašanjem o napravi znižanih tarifov 136.000
za Ljubljano.
najnižega plemstv
pra
zn prav kmeč
Tarifov odsek je torej stavil naslednji predlo
kega plemstva. Ti plemenitaši si dostikrat še poštenih
(T O
škorenj ne moreio
slit

Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se prosi, da surovi, leni in nekoristni tako
kljub temu so prevzetni
a ni moči povedati
se ob ugodni priliki zopet bavi s sklepom železniškega
sveta glede oziranja na trgovinske interese zadej ležečih postaj v Trst/'
Ko je ta predlog opetovano priporočal član gospod Luckmann, omenjal je vladni svetnik clr. Liharzik, da
takih
plemenitašev nima nobe
dežel
a v
lažemo, če rečemo
da
ogi vse ži
vropi.
niso toliko
r navadni kmet v enem plemenitaši so bili nekedaj jedro ogerske vojne.
storili za blagor domovine, letu.
so se v povzdigo tržaškega praviti posebno znižani tarifi, vsled česar so vsekako za
in da-si so bili na vso moč oholi, vojaška disciplina jih pristanišča morali za-nj na- je vendar na uzdi držala. Ker so se hrabro bili za do-
movino,
zato
so jim v mirnem času spregledali marsi-
Ljubljano in zadej ležeče postaje nastale tarifne anoma- katero bedarijo in nerodnost. Ali dandanes je to dru-lije, družbi južne železnice se vendar ne more nalagati, gače. Ti ljudje delajo veliko preglavico soseaom in uradnikom, zato so vedno zaprti, dobiš jih po vseh ječah.
da
za Trst znižane tarife raztegnila tudi na notranje
postaje; on je ponavljal, da bode glavno ravnateljstvo pri obravnavah o novi uravnavi prometnih razmer med
Za novodobni napredek se ne brigajo skuro nič, harui
v sle-
glavnim bode
teljstvom
družbo juž
kulturi so znatno zadaj za drugimi.
breča. da so
katera moč in velj
teh plemenitašev popolnoma uničili 1848
v zvezi
z otvorenjern črte Herpelje-Trst, gledalo leta, ter jih potisnili med p
na to, da se jemlje ozir na želje mesta Ljubljane.
ne gredo. Jako do
in
rave kmete, ker drugam tako korenito nam jih je narisal
109
znani madjarski romanopisec Eotvos v svojem romanu se ne more nikedar odrekati čast in spoštovanje, in takega plemstva bodemo imeli čedalje več. Naši dok-
vaški notar".
Ali to samo na sebi mnogoštevilno plemstvo avstro
■	to rji, naši učenjaki, naši umetniki, to so naši
ogersko množilo se je do najnovejšega časa tako, da je	plemiči. Toraj klofbuk doli pred vami, gospodje, kajti
bilo uže smešno. Kamorkoli stopimo v Avstro-Ogerski,	vsak izmed vas je „Ritter vom Geiste", naj se je po-
zade^emo ob nlemenitaša ali plemenitašico, v vsakem	rodil v visokem gradu, ali v šumnem mestu, ali v za-
stanu jih dobimo. Trdijo, da se nahajajo tudi med stre- kajeni hiši kmečki, žaji iu strežajkami, celo med hlapci in deklami.
(Konec prih.)
Plemstvo avstro-ogersko se razlikuje več ali manj
po narodnosti, kateri pripada
po
ki ga vživa
Politične stvari.
v najviših krogih. Vse drugačno je plemstvo na Dunaju, kakor v Budapešti, in drugačno je češko od poljskega. Zna se za izrek, ki veli: „Kar ni mogoče na Dunaju ali v Pragi, tisto je mogoče v Budapešti ali v Lvovu".
državnega zbora.
Dne 30. marca vrnila se je ona pogodba zarad podaljšanja bankiuega privilegija, povodom katere se je
VisoKO plemstvo nemško in češko je mirno, hladno v zbornici vnela pri prvem posvetovanji huda borba zarad
v svojem mišljenju in vedenju, toraj tudi umerjenejši v napisov na bankovcih etiketi, drži mnogo do zastarelih iu dandanes smešnih
v drugo obravnavo zato, ker
gosposka zbornica ni pritrdila po naključji sklenjeui pre-oblik, izredno je ekskluzivno, živi in se giblje v tesnem memoi, po kateri se ima dobiček med banko in državo
okvirju stanovskem, čuva in brani staro veljavo svojega uže deliti, kedar letni dohodki banki
stanu, in ogiba se, kar je moči, sleharne škandalozne
presegajo 6°/0
Stvar sama na sebi je jako malo pomeni)
dokler
kronike. Zato je to plemstvo tudi mnogo ponositejše na je država banki dolžna 80 milij
ker
rač
se
stari svoj rod, in rado nagiba k konservatizrnu in absolutizmu.
Drugačno je plemstvo madjarsko. Magnati madjarski
so v obče liberalnejši, gizdavejši, ljubeznjivejši in druž- letne štiri milij nejši, pa tudi škandaloznejši.
vrednost podaljšanja privilegija vse drugače, ako država
pred vsem zahteva, da od dolžnih 80 mil
ne pla
čuje nikakoršnih obresti
tedaj
za-se zahteva gotove
o*
o
katere
sicer morala
Skoraj nič boljši v tem oziru ni visoko plemstvo
banki plačevati kot obresti dolga.
Vrh
tega pa je dokazano, da bi banka, ako takoj
govorico, če
oljsko. Ono rado njeguje francoske običaje in francosko likvidira (neha delovati in svoje imetje razdeli med del-
tudi dandanes ne več tako, kakor nekedaj. ničarje), lahko delničarjem svojim izdatno več plačala
kot dvajsetkratne 7% obresti.
Zato to tudi ni bilo jedro pravde, temveč z roko se
Ali priznati se mora tudi to, da se ono dandanes čedalje bolj zaveda svojega zvanja, postaja resnobnejše, in leto na leto zboljšuje svoja posestva.
s
Hrvatsko plemstvo se na zunaj ne razlikuje
dosti
pri drugi
od madjarskega, kakor ne češko od nemškega. Nas Slo-
vane zanimajo vzlasti
hrvatski magnati in baroni
ki so pristaši opozicije v „saboru". Tudi so nam oni Zagreb jako zlepšali in razširili z dičnimi, monumeutal- neka pomenljiva nesreča.
je lahko prijemalo, da se levica še
razpravi namenoma poprijema za to, ker je hotela zopet po večini in vladi udrihati.
Pri tem ravnanji pa pripetila se je
nemški državni stranki
nimi stavbami.
r
enem se zlagajo hrvatski plemenitaši
vseh strank, da ne trpe tujca na banskem stolu.
Ta
Levičarji izjavili so namreč pri prvi obravnavi ban-kine pogodbe po enem svojih kolovodjev baronu Schar-
čast, to dostojanstvo gre domačemu sinu. Toraj seje schmidu: da sicer niso proti napisu na bankovcih v
uekega leta čitalo
po vogalih zagrebških ulic to-le

Ne Švaba, Ne Furlan Ne bude
Naš ban.
vseh deželnih jezikih,
da
pa bodo glasovali za vladin
>
u
načrt zato, ker hočejo v blagor države vkljub izjavi vladini, da bo vladala tudi brez Nemcev, skrbeti, da se pogodba z Ogersko ponovi kar prej.
To bila je slovesna izjava vse levice po
Italijanskega plemstva je malo v Avstriji, kar ga je, ojstri razpravi med vlaclo in delom desnice.
živi v Trstu, v Tirolski, v Istri in v Dalmaciji. Ono se
Toda
drži samo italijanskih običajev, in govori najraie itali- stranka
janski.
Ni pa bogato in imovito, kakor nemško, česKO,
čelo
tako slovesno na oder postavljena državna
je kot kafra in je državo in svoje na-
izginila
madjarsko, poljsko in hrvatsko plemstvo.
dvakrat zatajila, preduo je solnce v drugič zapadlo. Načelo, da res ni nasprotna mnogojezičnim napisom
Kaj pa mi Slovenci? Slovenci nimamo narodnega na bankovcih, zatajila je takoj po svoji izjavi s tem, da
plemstva, kakor Poljaki in Cehi", tako je potožil svoje je glasovala proti resoluciji, katera, muogojezični

apis
dni dr. Janez Bleiweis
v „Novicah".
Da bi ga sicer živo zahteva; koj drugi dan zatajila je državo s tem, da je potrebovali v sedanjih razmerah avstro-ogerskih, to je vsa složno glasovala za premembo pogodbe, po kateri
gotovo
če ga nimamo, kaj hočemo
Da
se sedaj
se prav tako, kakor po
dokopali do narodnega plemstva, o tem ni upati, dandanašnji čas dobiva bolj in bolj drugačnih nazorov
vsaki drugi pomenljivi
pre-
membi zadržala ali celo preprečila nova pogodba.
Najsijajnejše pa je
rado-državna stranka
o
družbi človeški. Imamo pa drugo plemstvo, kateremu prav ono, kar je označila sama kot državno korist pri

I o
drugi obravnavi, pri kateri je v boj poslala dolgo vrsto
* Morilca Gerhard Kreitterja obesili so minulo so
odličnih
po imenih
govornikov iu zopet soglasno glasovala boto zjutraj
ob
r
• i
•j
pogodbo
zoper državo.
najske.
. uri na dvorišči deželne sodnije du-Kreitter je dne 4. novemora 1886 zvečer ob
Prav srečno -.označil je to „državno" stranko poro- 10. uri v sredi mesta Dunaja v veči ulici „Wolzeile"
/j
čevalec dr. Bilinski.


ožem zabodel iu umoril tiska
Schlossba
Kakor se je v tem slučaju smešila pred svetom le- ta ni hotel dati milošči
o
ker mu
vičarska ,,državua^ stranka, enako
pa
se je sramotila
Dne
10. decembra obsodila ga
je porotna sodba
samo sebe povodom prav malenkostne njenem glasovanji po imenih.
dogodbe
pri ome-
zarad
tudi
umora na smrt. Zagovornik prosil je za obsojenca pri cesarju pomiloščenja, toda cesar ni uašel povoda,
Desnica se ni prav nič navdušavala za vprašanje tako nevarnemu hudodelniku skazati milost.
Kreitter
glede odstotkov, po katerih naj
se imel deliti dobiček bil je 24 let star, delati ni maral nikdar, aKoravno se
banke, temveč je sklenila pritrditi vladiuemu predlogu je rokodelstva naučil. Obsojeu je bil večKrat zarad po-
zato, ker ga je
sprejel uže ogerski zbor, ogerska vlada,
banka, naša vlada in naša gosposka zbornica.
Nihče tedaj ni ugovarja
em
so govorili
stopanja, in pri njem pokazalo se je vuovjč, da je noba in nedelavnost začetek vseh hudobij.
sami, ko je za fiuančnim ministrom govoril še eden, predlagan je bil kouec razprave in po pomoti ta predlog še le tedaj oglasen, ko je podpredsednik Clam besedo dal
Naši dopisi.
Ilerbstu.
Pa. ko je Clam ua glasovanje dejal prej
Dobrova 23. marca. (Zima in drugo.) Letošnja zima
predlog za konec razprave, nastalo je ua levici tako	Jc tu^aj precej ostra in skoraj brez presledkov
bilo je v primeri z lansko
vpitje in razgrajanje,
Kakor
ko
se stepo razposajeui
suha.
Stari
sneg, katerega
kmečki fantje, in najbolj so razgrajali kolovodje levi- zlI»o, le deloma, skopuil bil je do dne 12. t. m. Dobro-
čar je v.
To je
n
državna" stranka !
dejni iu topli dež opral in osnažil bil je zem
in
zimske setve tako
Mnogovrstne novice.

Ozim
imenovane ;;smetane
u
do čistega
žit
ohranila so se
pod prvim snegom sploh
* Ruska vojna
dobro. Veselili smo se uže zelo na dejansko-sadjarsk
Beču prišla je ravnokar na svitlo dela v novem šolskem
rtu
za katera imamo zadostne

knjižica, katera se peča z naraščajočo rusko vojno, tej knjižici kaže vojna ruska sledeče številke:
Za čas miru:
Pešcev 954 batalijouov ali 597.321 mož
Po
potrebnega materijala preskrbi

Bog obrne
u
edeljo, dne 13
t
človek obrača
m. pričela je precej
zjutraj se po malem burja oglašati; postajala je od hipa do hipa krepkejša in ozračje hladneje. Okolo 3. ure po-
Konjikov 330 eskadronov ali 75.701 Topničarjev 368 baterij ali 110.728 Inženirskih 30 bataiijonov ali 23.259

5?
poludne 12. t. m. pričelo pa je iz oblakov pošteno „bob-kati
u
za temi „bobki" začne
n
pa gost suh sneg padati
j
v
Skupaj
807.000 mož
Za čas vojske pa se kažejo sledeče številke:
Rednega vojaštva 671.227 mož
kateri je v malo trenotkih bil kopno zemljo zopet popolno pobelil. Snežilo je na to skoraj neprestano z vso silo do naslednjega petka skoraj do večera. Nasulo se
bilo med
tem časom vsega novega snega
Reserve
1.516.914
n
do blizu
novega snega se ob tem
Državua bramba 2,090.000
kol
n
spominjajo
Kozakov .
158.416
n
Skupaj
4.436.537 mož.
Take številke morebiti bolj kot vsa druga sredstva narekavajo vsem državam miroljubje.
90 cm. na visokost. Toliko času tukaj tudi najstarejši ljudj
Sv. Jožef prinesel nam je zopet ugodno toplo-južno vreme, katero do danes neprestano traja.
Glede šolskega napredka nam je pa zima v zadnjih
3 to-
trenotkih svojih precejšnje škode naprav
Zavolj
like obilice novega
*
skoz celi pretečeni teden otroci
novi naši vojni oklopnici „Nadvojvodica Stefa- v šolo dohajati mogli niso. Ves ta čas ni bilo od vasi
katera se due 14. aprila slovesno spusti v morje po fari le-sem do šole nobenih pravih gazi, ker jih je
uija",
pri sv. Roku poleg Trsta, čitamo, da
dolga 85 m
»
sneg vedno sproti zasipal.
Sedaj pa še kaj ve*dega in zanimivega. Zdravstveni
široka 17 m.; gredi broda so vse jeklene, enako krilo
vsega broda pa je 23 cm. debelo, v vsakem stolpu je položaj more se med ljudmi po fari sploh povoljni ime-po eden Kruppov top, ki v votlini na debelo meri 30*5 novati.
Od začetka tekočega posta sem pa do sedaj vpisalo
cm.
, na straneh pa je 6 topov, ki v votlini merijo na debelo po 15 cm., vrh tega še dva lahka topova in enajst
se
na novo v naši fari nad 500 oseb obojnega
pola
topov za hitro streljanje. Stroški za to oklopnico izna- v družbo treznosti. Prelepa bratovščina presv. Rešnjega
šali bodo po popolnem zgotovljenji pet milijonov Telesa pridobila je v tem času 56 novih bratov in sester
goldinarjev.
tukaj; tudi k družbi sv. Mohora jih je letos iz dobrovske Ob enem izdeluje se še druga tej enaka oklopnica, fare precejšnje število na novo pristopilo.
Družba treznosti obstoji tukaj uže 36 let; ustanovil
katera bode izgotovljena tudi to poletje in se imenuje
„Cesarjevič Rudolf".
bil jo je v.
gosp. Melharčič za časa njegovega tu-

kajšnjega službovanja kot duhovni pomočnik. Ta gospod, Slovencih se je uže večkrat poudarjalo, kako potrebujemo
blagega spomina, bil je pozneje misijonar v Afriki.
On
mladini
svoji primernega berila in razna učiteljska in
bilje tudi napredni sadjerejec. Sadno drevje, koje je tukaj pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in
in po njem osnovana družba treznosti sta mu v obravnavala vprašanj
sadil,
#
dobrovski fari stalen in najboljši spominek.
Ravno povedano je pa v dveh obzirih neovrgljiv dokaz: prvič, da sta naša čast. gospoda duhovnika za
kako
se zadelala ta praznio
v književnosti
enski
dine
To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mla-slovenske, blagorodni gospod Jan Lego v Pragi,
dušni blagor faranov svojih resnično vneta in zavzeta, po županu ljubljanskem podpisanemu odboru izročil
ter da se v ta namen vsake se nudeče
okleneta in
prilik
tesno
rlji
oslužujeta; drugič pa, da so fara
sploh v jedru svojem pravi, pošteni in dobri kristij
Teh vrstic
kakor ne
m med svet v na-
men kake posvetne, minljive pohvale, nego temveč ediuo in le v spodbudo milemu slovenskemu ljudstvu po deželi, katero naj bi se za vse lepo čem preje, tem bolje
popolno zavzelo in ogrelo.
Splošna treznost po eni, vzajemna skupna molitev
pa po drugi strani bi z božjo pomočjo celo deželo (prebivalce njene namreč) kmalu ljubno družino.
Dragi mili narod slovenski, dvigni obziru na noge. na čvrsto krepko delo! njegova, gotovi vspeh!
Ljubljane.
sedem cesarskih cekinov
v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje.
Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov
pa je
spremenila v pravo bogo
se tudi v tem
Bog in pomoč
M. Raot.
Velika noč obeta se za letos krasna,
velikega tedna tudi še čez praznike, čem, v katerih gorkomer pada pod ogreva se narava pri gorkoti gorkih dni toliko, da se v vseh krogih narava odmika.
— Državni poslanci naši vrnili so se večinoma uže
samo častna uagrada, katera se izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Jan Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti prejme za spis svoj še navadni pisateljski honorar.
Pisatelj nam v svoji povesti venskega mladenča, odličenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začue hoditi v šolo, spremi ga do moških let, ko stopi v praktično
vzornega slo-
ako ostane Vkljub hlad
reme
življenje, opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnovati
vse dolžnosti, katere narod, cerkev in država zahtevajo od poštenega moža.
Ako pisatelj takošno životopisno povest postavi
opre
v
na
zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejauje
take domače kraje, ki se odlikujejo po prirodni lepoti cvetno soboto na dom. Kolikor se čuje, bode prihodnja svoji, bode tem večja zasluga njegova.
javna seja državnega zbora dne 23. aprila in se ta dan prične splošna razprava o državnem proračunu, ki navadno traja krog treh tednov. Med tem vabljeni so udje delegacije za 14. dan aprila v Trst k slovesnemu krstu nove vojniške oklopnice »Cesarjevičina Štefanija".
Udje kvotne deputacije pa bodo prej ko ne due 13.
Povest obsezaj šest tiskovnih pol male osmerke, na-
tisnene z navaduimi garmoudskimi črkami.
Rokopisi
naj
se pošiljajo do konca tekočega leta načelniku podpisanega odbora, kateri tudi povesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar.
ali 14. aprila na Dunaji imeli razgovor z kvotne denutacije.
udi ogerske
Naglica,
katero
gri delujejo na dognanje k vodnega vprašanja, priča, da se boji za se po novih volit-

\ah bolj neugodnih razmer.
Ljubljaui
Peter Grasselli,
župan ljubljanski,
načelnik.
Prof. J. Gnjezda
aprila 1887.
Prof. Fr. Leveč
;
urednik ./Ljubljanskega Zvona"
načelnikov namestnik.
;
Ivan Tomšič
7
Preveč slovenskih časnikov!
to tožbo čujemo
predsednik družbe katoliških
rokod. pomočnikov.
c. kr. vadniški učitelj in urednik,
„Yrtčev".
»koraj med vsemi kiogi slovenskega razumništva. Vendar
pa do sedaj skoraj ni minulo leto,
da
se ne bil pri-
kazal na našem obnebji nov slovenski list. — Videti pa e vendar, da se pričenja neka reakcija, ker te dni gre govorica po Ljubljani, da se imata morebiti zediniti clva
tukaj izhajajoča lepoznanska lista v en list. —
Novičar iz domačih
in
tujih
dežel.
Dunaja.
O zadnjih sejah državnega zbora
Enako poročamo na drugem mestu današnjega lista. Omeniti
bilo
za vso slovensko stvar jako želeti pri preobilnem nam je tukaj
še

konečnih številk državnega proračuna,
številu političnih naših listov.
— Razpis častne nagrade za povest, namenjeno
kakor so bile sprejete v poročilo budgetnega odseka.
Po
tem
poročilu znaša potrebščina
535,
196 gold.,
slovenski mladini. Razumniki vseh omikanih narodov pokritje 508.840.624 gold., tedaj primanjkljej 27,081.572
paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti goldinarjev.
ta primanjkljej vštetih je za oboroženje
svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju, deželne brambe in domobranstva privoljenib 12 milijonov. \er vestno skrbe za to, da se mladini podajajo v roke Nasproti pa ni vštet primanjkljej 5.368.000 gold. za dr-po obliki in vsebini dovršene, čistim peresom iu pleme- žavne železnice, dalje ne od izredne skupne potrebščine
nitim srcem pisane zabavne in poučne knjige. Tudi v
52 V
<2
milijonov na naše dežele spadajoča svota 36 mili-
12
jonov. Ker se pa dohodki pomnožijo za 1*7 milijonov Gačini, ponovili napad na cara, da bi ga umorili; čas-vrednosti delnic zapadne Elizabetne železnice, zato se uiki pripovedovali so vsakovrstne nadrobnosti, da je bil
izračuna ves primanjkljej tega leta na 66,749.572 gld.
Iz dvornih krogov se čuje,
eden napadnikov rusKi častnik,
da
da bode postal baron Beck
se je to zgodilo na vrtu carskega grada v Gačini, da so toliko in toliko za-
prvi generaladjutant cesarjev, baron P op p pa postane prtih nihilistov koj skrivaj usmrtili itd.
Najnovejše
vojni
poveljnik, drugi generabdjutant postane frnl. grof
Paa r.
Minulo soboto imela je izvrševalna komisija državno-
zborske večine
z
ministerskim predsednikom grofom gleškega ali
vesti pa kažejo, da si vse te vesti izmišljujejo nasprotniki Ruske v svoje lastne politične namene.
ake novice redno prihajajo z An-
Vodja vseslovanske
Od tod izvira
t
da
t
pa
z Ogerskega.
Taaffejem in ministrom Dunajevskijem razgovor o dalj-
nem delovanji državnega zbora.
rustfe stranke začel je pred nekaj časom ojstro pisati zoper uradne ruske liste, oziroma Giers-a, ministra
razgovor pridejo pri
tej
priliki
tudi
nekatere unanjih zadev.
važne zadeve iz dosedanjih dogodeb, katere pa po svoji naravi niso za javnost.
Posledica teh napadov bila je ta, da je Giers dal
svcjo ostavko. Car pozval je vsled
tega Katko v-a z
Mnogo se je ugibalo, kaj pomenja prihod poobla- Moskve k sebi,
in ga je
kakor trdijo, pokaral ter pi-
ščenca bolgarskega vladarstva Stoj lovov na, Dunaj in savo Katkovo označil kot brez zveze z njegovim mnen-širila seje začetkom vest, da je to potovanje namenjeno jem, vendar pa je Katkov-u ob enem podelil red. novi kandidaturi kneza Aleksandra. Pa ta govorica se Ker je bil ob enem v Petrograd pozvan ruski poslanik
je uradno preklicala, najodločnejše pa s tem, da je
v Berolinu, grof Suva lov, nastala
je govorica, da ima
se je poravnala, ker je videti, da seje caru Katkov zdel
Stojlov sam izjavil, da ne pojde dalje, kot na Dunaj, da ta biti naslednik Giers-ov. Pa vsa ta notranja borba tedaj ne pride v dotiko s knezom Aleksandrom.
ministerstvu unanjih zadev se je skupno z za- Nemcem in Avstriji presovražen. Suvalov pa ravno stopniki obestranskih trgovinskih miuisterstev pričelo iz obema skupaj preprijazen, med tem ko Giers zna novega posvetovauje zarad ponovljenja trgovinske godbe z Rumunsko.
po-
hoditi za sedajne, miru ugodne čase, najbolj pravo Najbolj nasprotne so baje mnenja srednjo pot, katero narekavajo samo koristi Ruske in
zarad naših zdravstvenih zahtev glede uvažanja rumunske pa oziri na stoječe razmere med evropejskimi državami.
živine.
Znano je, da je Ogerska v tej zadevi
prav
samovoljno postopala nasproti Rumunski in prav tako celo nasproti „naši" Bosni. To je bil dejansko pravi
vzrok, da se je dobra razmera z Rumunsko pretrgala. Naše vlade zastopniki bodo tedaj v tej zadevi skupno z
-T	<
Rumunsko morali zahtevati takih poroštev zoper zlorabo živinozdravniških pretvez pri ogerskem trgovinskem, ozi-
Pri tej priliki omenja se tudi neke pogodbe med Rusko in Francosko, katero je Katkov kot zaupnik
čarov sklenil s francosko komisijo, po kateri bi Francoska imela podpirati ruski vpliv na Balkanu pa brez Carigrada; nasproti pa naj bi Ruska Francosko branila pred nemškim napadom.
Laška.
Po dolgem pregugavanji in pogajanji
roma notranjem ministerstvu,
da nam
ne
bode mogla scimilo se je vendar-le novo ministerstvo, kateremu
zla volja Madjarov z novega zapreti dober rumunski trg odstop grofa Robilanta daje znamenje manjega pri-
za izdelke naše obrtuije.
Ceska.
Za 11. dan aprila sklicali so, kakor pi- nardelli*jev pa radikalnejši značaj.
jateljstva proti Avstriji, vstop Crispi-jev in Za-
Da politika

Nar. L.", Mlado-Čehi svoje somišljence, katere novega ministerstva ne bo po vsem drugača, kakor
sejo
imenujejo liberalne
Čeh
e
j
v posvetovanje,
kako
se
dosedajna, zato moralo bi biti poroštvo v osebi dose
mogli vspešneje braniti zoper različne svoje nasprotnike, dajnega ministerskega predsednika Depretis-a
j
ki
Ogerska.
ponedeljek odpeljala se je cesarica tudi v novem ministerstvu obdrži predsedništvo in pa
z malim svojim spremstvom v Herkulove toplice v Me- vodstvo ministerstva unajnih zadev.
hadijo, kamor je dospela še isti dan.
Videti je, d? Robilantu, ki je bil do sedaj vajen pri
Nemška.
Zadnje prehlajenje cesarjevo odleglo meroma mirnega delovanja ne ugaja ravsanje po par
mu je brez posebnih nasledkov, le to se omenja kot zna- lamentih, za to je baje pr
menje raščeče slabosti, ua in da sred dela nevedoma zaspi.
cesarja vedno obhaja zaspanec
zopet
sti med vojaštvo
nasprotovala Crispi
zato
da se izmed diplomatav Zmiraj stranka ne bo ker je po smrti Pija IX.
Preustrojenje uprave za Alzacijo vrši se zelo pre- se kazal v prav težavnih položajih jako zmirnega
mišljeno in počasno. Videti je, da namestništvo vstane, da neposrednega zastopnika, kancelarja, deželi ne bodete imeli. — Državnozborskega poslanca alzaškega Antoina prijela je gosposka in ga tirala čez francosko mejo. Ruski poslanik Suvalo v podal se je v Petrograd, kjer Katkov podkopava vpliv Giersov.
Španjska.
histi poskušati
v zbornici
svoje
Videti je, da tudi tukaj hočejo anar-
; dne 2. aprila so namreč
ožje
poslancev za vratmi pri vhodu v dvorano
našli prižgano pati
razstrelilne tvarine. Predpre
teklo noč pa se je razstrelila pr
taka patrona na
Ruska.
Zadnji teden bila je iz angleških virov
raztrošena novica, da so nihilisti uže v drugič, sedaj v
stopnicah poslopja finančnega ministerstva, ter je strel vtrl več oken; ranjen pa ni bil nihče.

Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljublj