Šola in kmefiško vprašanje. Porooal E. G a n g 1 na XX. glavni skupščini / nZayeze" v (Joriei. Predmet, ki sem se namenil nakratko goˇoriti o njem, je za naše slovensko ljudstvo velevažnega, v njegovo življenje globoko segajočega pomena. Resnica je namreč, da je naše ljudstvo v pretežni večini kmetiškega in delavskega stanu. Nitnam tu v mislih nobene posatnezne kronovine, nego govorim splošno o c e 1 o t i našega naroda, ki živi sieer razkropIjen po več deželah in razdeljen po politiških mejah, a ustvarja po bistvenih narodnih, gospodarskib, kulturnib in socialnib potrebab e n o veliko telo. Eazni kraji — razne potrebe; razne potrebe — razne zahtere. To je resnica tudi v našem primeru. Vendar se moramo ozirati tu na šolo kot tako, ki je po drž. šol. zakonu izza 1. 1869. ustanovljena za vso našo monarbijo sploh, torej za vse kronovine, za vsa mesta, za vse trge in vasi. Saj je z imenovanim zakonom dana vsem narodom in vsem stanovom prilika in dolžnost, da se dvignejo duševno in s tem tudi gospodarsko ter se usposobijo za plemenito tekmovanje na kulturnem in gospodarskem polju. Kako se naj ta splošua sredstva porazdele med posamezne narode in stanove, to je delo njihovih zahtev in potreb, to je razdelitev splošnega načrta v podrobnosti, ki naj driga dele k celoti, odstranja razlike in zapreke ter naravnava vsa pota do moralne in materialne blaginje. To je naš smoter na zemlji. Saj je pa tudi naša ,,Zaveza" organizacija, ki oklepa vse kronovine, koder deluje zavedno naše učiteljstvo. Torej ne kaže že zaraditega na naših zborovanjih nobenega predmeta in vprašanja specializirati, nego ga moramo predvsem obravnavati n a s p 1 o h in šele iz splošnosti staviti zahteve in ustvarjati sklepe po prilikab posameznih dežel in krajer. Zato je moja razprava splošnega značaja, ki mu stavIjam temelj na drž. šol. zakon, a Djegovo bistvo naj ustvarjajo zahteve celokupnega našega ljudstra. Naše ljudstvo pa je — kakor že rečeno — v pretežni večini kmetiškega stanu. Oe goTorim o kmetiškem stanu, ne trdim s tem, da bi ne bilo med tem stanom in med delarstvom splob nobenih vezi. Pojem dela razdira dandanes vse meje razpredelbe ljudstva v strogo ločene kaste, ker smo delavci vsi, ki se živimo z deloui in ki se ne sramujemo dela. Ta ua tera polju — oni na onem ; a delo, dasi različno, je vendar vsakemu isto sredstvo, ki d?iga vsakogar do samosvojosti in samostojiiosti in ki z njim služi človeštvu, svojcem in sebi. Da pa iinam danes v razgovoru posebno kmetiški stan, je vzrok ta, ker je vendar več specialnib potreb, ki ločijo ta stan od drugib delavskih slojev, ker je feč vprašanj, ki zahtevajo posebnega preudarka in razgovora, in ker je večina učiteljstva, ki službuje med kmetiSkim ljudstvom. In ako imajo vse množice našega ljudstva, kakor so že različne po poklicib in oprafilib, po zmožnosti in individualnosti, kaj skupiiega, je ta skupnost gotovo š o 1 a , ki naj siplje na vse človeštvo svojo blagodejno moč v enaki mari pravičnosti in dobrobotnosti. Tako govori teorija. Izkušnja nas pa uči, da je zlasti v obmejnib naših krajib praksa v kričečem nesoglasju s teorijo in da ima naša visoka učna uprava dvojno mero: s skopo in prazno meri nam, s polno in zvrhano meri drugim! No, pa to nepravilno pojmovanje slavnoznane avstrijske enakopravnosti naj nas ne moti s e d a j, ko nam je razpravljati o šoli in kmetiškem stanu, da tudi mi povemo, kakšno je razmerje med obema sedaj in kakšno naj bi bilo, da bodi šoli in kmetiškemu ljudstvu v korist. To se mi zdi potrebno zlasti danes, ko hodijo po deželi krivi preroki in hujskači, ki ščujejo ljudstvo proti šoli in učiteljstvu ter ga v svoji strasti in onemogli jezi odvračajo od edinega vrelca izobrazbe in napredka ter zlasti mladino zastrupljajo s strastjo in sovraštvom. Kaj ima danes kmetiško ljudstvo od šole? § 3. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1. 1869. določa predmete obče ljudske šole, ki so : 1. verouk, 2. branje in pisanje, 3. učni jezik, 4. računstvo v zvezi z geometriškim oblikoslovjem, 5. najdoumnejše in najimenitnejše stvari, ki jih je treba učeneem vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine s posebnim ozirom na domoyino in njeno ustavo, 6. risanje, 7. petje, 8. telovadba (za dečke obvezna, za deklice neobvezna) in 9. ženska ročna dela za deklice. 0 prvem predmetu, ki ga določa citirani paragraf — o verouku — ne pristoja sodba nam. V to so poklicani drugi gospodje, največ in v prvi ?rsti tisti, ki danes najbolj ropočejo proti šoli, da ob tem dostikrat pozabljajo na svojo dolžnost v šoli! Oprostite, da ne govorim o vsakem ostalem predmetu posebe. Bilo bi predolgo. Eečem v splošnem: Neovržna resnica je, da je naša šola, ustanovljena z novim drž. šol. zakonom, rodila obilo lepega sadu. Samo zaradi nje se je povzdignil naš narod iz vrste analfabetov med izobražene in kulturne narodp. Naša dobro razvita književnost, naša cvetoča umetnost, naše lepo razvito časopisje imajo velik vpliy na razvoj omike in kulture. Naše ljudstvo, čepra? je maloštevilno, napreduje s silnimi koraki — in vse to je prvi, jedrnati plod splošne narodne izobrazbe, ki jo je spočela in jo oplemenja naša Ijudska šola. Splošna narodna izobrazba z ?sem kulturnim napredkom vred j e \t o r e j t najožjem sorodstvu, v najožji z v e z i z 1 j u d s k o š o 1 o. To je delo štiridesetih let. Težko in naporno delo zategadelj, ker je imela šola yedno ye5 sovražnikov kot prijateljev in ker je imelo učiteljstvo — duša šolstva in življenje mrtvih teorij in paragrafov — vedno več stradanja kot kruha! A ni vse zlato, kar se sveti. V štiridesetih letib smo dobili učitelji in neučitelji — poklicani in nepoklicani ljudje — dovolj izkušenj, da labko trezno in stvarno preudarimo solnčno in eenčno stran šolskega zakona. Ne morem se tu poglabljati v podrobnosti ali pa v kritiko posaraeznih paragrafoy, niti nočem govoriti o madežib, ki vise na tem zakonu, ker vse to ne sodi k našemu vprašanju. Ljudska šola je na kmetih edino učilišče, edino izobraževališče. Najmanj 95% je našib ljudi na kmetih, ki niso užili druge izobrazbe razen ljudskošolske. Na tisoče je danes odraslib kmetiških ljudi, ki bridko občutijo premajhno izobrazbo in ki jim je še bridkejše, ako niso užili splob nobene izobrazbe. Prejšnje čase šol sploh ni bilo, danes jih je premalo in jib bo premalo vse dotlej, dokler ne bo po našib krajih vsaj toliko šolakih poslopij z rednim poukom in rednim šolskim obiskora, kolikor je cerkva. Zato je dandanes med kmeti redno šolsko obiskovanje jako ovirano, in sicerzaradi preyelike oddaljenosti od šol, zaradi slabih poti, zaradi neugodnega vremena in pa največ saraditega, ker prevladuje med kmetiškim ljudstvom mnenje, da je kmetu rojen otrok predvsem za to, da mu pomaga pri delu, da mu nadomešča pastirja, blapca ali deklo. Namesto da bi pošiljal kmet svojega otroka v šolo, ga porablja doma dostikrat za težka hlapčevska dela, da se otrok ob prezgodnjib telesnih naporih fiziško pokvari in duševno zaostane. Zlasti ob času najnujnejših del spomladi, poleti in jeseni ni na kmetih govora o rednem šolskem obiskovanju. S tem pa trpi tudi napredek pri pouku. To je razumljivo, kakor je razumljivo, da je še tako prepričevalna beseda duhovnikova brezuspešna, ako jo govori v cerkvi — praznim klopem. Po zakonitih določilih — § 4. šolskega in učnega reda — je smatrati vsako dtlo, ki ostane zaradi njega otrok doma, kot neopravičljiv izgovor. Neopravičene zamude se morajo naznaniti; zaradi teb so starši najprej opominjani, pozneje kaznovani. Vsako šolsko kazen pa navadno navale kot veliko pregreho na učitelja. Kmet se čuti užaljenega in začne sovražiti šolo in učitelja. Do otroka ima pravico on, pa tudi šola ima pravico do otroka. To je vzrok, da ima učitelj tam, kjer restno izpolnuje svoje stanovske in uradne dolžnosti, precej redno šolsko obiskovanje, toda jako težko stališče, ker ga kmet sovraži. Ako pa je učitelj popustljiv in opravičuje otrokom prepogosto izostajanje, ga ljudstvo sicer spoštuje in ga ima rado, a napredek t šoli je slab. Pride strogi gospod nadzornik, ki ne pozna nobene šale, vidi slabo šolsko obiskovanjo in slab napredek. Kdo je sedaj kaznovan ? Učitelj! Dobi dos in slabo kvalifikacijo. Tudi učitelju ni mogoče ustrezati ljudstru in šolskim predpisom. Povsod seveda ni tako. Kjer je dovolj delavnib sil, tam je tudi šolsko obiskoTanje bolj redno, sicer je pa obratoo resnica. Priznati moramo, da pozna kmet tam, kjer ni nahujskan, koristi šole; želi, da bi se njegovi otroci izobrazili, a pravic do svojib otrok si zaradi pomoči pri delu ne da kratiti. Ali bi bilo mogoče dobiti pot, da bi bilo ustreženo šoli in kmetu ? To vprašanje je sicer enostavno, ali odgovor ni tako lahak. Tak pripomoček v ublaženje nasprotij naj bi bila ponavljalna šola. Tako pravijo. Kaj pa je ponavljalna šola? To obiskujejo dečki od 12. do 14. leta po 5 ur na teden, deklice po 3 ure, in sicer n. pr. na Kranjskem praviloma od začetka šol. leta do konea marca. V tej dobi je šolska mladina najbolj razvita. Naučila bi se mnogo koristnega in dobrega za življenje, a v tem tako pičlo odmerjenem času ni mogoče nič drugega dognati, kakor tvarino iz vsakdanje šol§ temeljito ponavljati, in sieer ponavljati le to, kar je za vsakdanje življenje neobbodno potrebno. 0 ponavljalni šoli bi se dalo še mnogo govoriti. Splošna sodba učiteljstva je, da je ponavljalna šola m u 5 i 1 n i c a brez posebnih uspehov, da torej s ponavljalno šolo nič Di! Torej: Kako in kaj ? Ljudje smo pač taki, da iščemo redno in povsod praktiškib koristi. Lepa beseda sicer lepo mesto najde, a še lepše mesto dobi dejanjska korist. Tako tudi v šolstvu. V prej navedenib predmetih ljudske šole pogrešamo enega, ki bi prvič dal šoli značaj praktiškega, nekako strokovnega učilišča ter bi jo drugič približal simpatijam kmetiškega ljudstva, ki nima večinoma ni sredstev ni volje, da bi pošiljalo svojo deco v irusta in kraje, kjer se bi mogla izobraževati za ta ali oni poklic. Konservativno in domoljubno mneDJe našega kmeta je, da se mora rod za rodom roditi, izdelati in izživeti na eni in isti grudi. Nobena kruta roka ne sme trgati ubogega trpina od domače zeinlje, ker živi na nji in zanjo z vso trpečo Ijubeznijo. Saj je tako dovolj uboštva, ki vibti svoj trdopleteni bič, da požene človeka preko domačega praga s trebuhom za kruhom. Trume izseljencev, lačnib in raztrganib izguancev, ki beže z domačib tal, nam pravijo, da nima domovina več prostora niti kruba za svoje otroke! Velika socialna beda, ki rahla temelje naših kmetiških domov, nas glasno opominja, da je treba temu veletoku naših telesnib sil, ki se izteka y tuja morja, zgraditi neprodiren jez! V prej navedene predmete je treba uvrstiti pouk o kmetijstvu. Ob tem samem predmetu bi se razbila zlovolja našega kmetiškega Ijudstva, ker bi izprevidelo, da je šolskemu delu dana praktiška smer od državne oblasti in da je šola v resnici samo v njegovo, kmetovo korist. Nekateri so mnenja, da bi uvedli v šole namesto ponavljalne šole takozvane z i m s k e t e č a j e , ki bi trajali od novembra do aprila, ko se začenja delo na polju in ko bi torej mladina labko pomagala staršem pri poljskem delu. S takimi zimskimi tečaji pa bi po mojem mnenju kmetiškim ljudem ne bilo dosti pomagano, ker se v zimskih mesecih ne da izvajati v praksi tega, kar se učimo v teoriji, in ker je v kmetijstvu praksa večje važnosti kot teorija. Ce hočemo t tem primeru dospeti do trajnib koristi, se morajo vsi tisti, ki imajo pri t e m odločilno besedo inkires bočejo koristiti načemu kmetu, brezpogojno držati določila prvega odstavka §21. drž. 8 o I. zakoua, ki pravi: Dolžnost, hoditi r šolo, se začenja za otroka, kadar izpolni šesto leto, in traja, dokler n e izpolni štirinajstega leta svojega živ1 j e n j a. Izreči se nam je torej brezpogojno in neizprosno za osemletno obvezno šolsko obiskovanje brez izjem in olajšav! To s m o dolžni šoli kot taki, a dolžni s m o to tudi k o* i s t i m kmetiškega Ijudstra! Ce se uveljavi ta princip, potem je bipoma urejeno razmerje med šolo in kmetiškim vprašanjem : Šola postaneneizčrpni vir blaginje, ki jo bo uživalonaše kmetiško ljudstvo. S temse dvigne naša nacionalna ekonomija do stopnje popolnosti. Naše ljudstvo bo znalo živeti invsvojo korist izrabljati zaklade svoje plodovite zemlje.insicer izrabljati rac i o n a I n o ! Do 12. Sol. leta bi bilo dovolj časa, da bi se vsestransko temeljito predelali predmeti, ki jih navaja že imenovani paragraf. Tako bi dobila učenec in učenka toliko izobrazbe, kolikor je je treba za praktiško življenje. Tistira, ki hočejo naprej v šole, ostane ta pot odprta od 10. leta dalje. Ostali pa bi od 10. do 12. leta v splošni znanosti dozoreli toliko, da bi bili sposobni za strokovni pouk, ki se naj bi vršil teoretiško in praktiško zadnji dve leti. Letos je v rDomovini'' (od 82. do 85. štev. julija meseca) priobčil strokovnjak-učitelj J. G o 8 a k več člankov, ki prepričevalno govore o preosnovi ljudskega šolstva v navedenem smislu. Upravni odbor BZavezea je že v s?oji seji o Veliki noči določil, da prevzamem jaz referat o tem vprašanju. Nazori strokovnjaka in mene lajika se v marsičem strinjajo tako glede teoretiške kakor glede praktiške strani te preosnove. V teoriji — in to bi bilo v zimskem ftasu — naj bi se poučevalo, kakor navaja Gosak : 1. rkmetijskem knjigOTod81 v u; zakaj natančni preudarek, je li gospodarstro napreduje ali nazaduje, je razriden le iz vestnega knjigovodstva. BKnjigovodstvo varuje gospodarja pred nepotrebnim zapravljaDjem in navaja s tem k vežji varčnosti in pridnosti. Končno skrbi knjigovodstTO tudi za red v gospodarstvu," piše etrokovnjak Sohrman. 2. Socialno razmerje med gospodarjem i n d e 1 a v c e m , bodisi poslom, dninarjem ali akordnim delavcem, mora biti vsakemu gospodarju jasna zadeva. Zaraditega je treba že mladino poučiti o najvažnejšib poselskib postavah, kako se išče poslov, katere pravice mu pristojajo, kakšno razmerje naj rlada med obema, da bosta imela medsebojno korist; o mezdi, o šterilu poslov, o najemanju dninarjev, kako prirabiti in obdržati dninarje itd. To so vprašanja, ki igrajo v daaaŠDJem pomanjkanju delavnih moči t narodnem gospodarstvu veliko ulogo. 3. Kmet je primoran plačevati davke ia opravljati svoje dolžnosti napram držari. Eako nevedno je še danes ljudstro t tem ozirul Kako malo pojmuje, kam gredo plačani denarji in kakšno pravico ima kmet, da jib t obliki občekoristnib naprar in podpor zopet zahteva od države. Slepo strankarstro ima izrečine sroj izvor v ustavni nevednosti; zavedeno Ijudstro drvi, fanatizirano po srojih voditeljih, nevede kam in s kakšnim namenom! UstaroznanstTO, t. j. upogled v občinsko, okrajno, deželno in državno upravo, dovede ljudstvo do pravega spoznanja srojega razmerja napram javnosti in uranega, premišljenega uporabljanja svojih volilnih pravie. 4. Za varstvo posestev skrbi [država. V ta namen so načrtana in popisana vsa posestva vkatastruin zemljiški knjigi. To razmerje posestnika k državi je za vsakega glede lastniue velikosti njegorega zemljišča, nje vrednosti, vknjižbe dolgov, servitutov, zaatavnih pravic itd. eminentne važnosti. 5. Koliko nepotrebnih pravd vodijo danes naši kmeti za ničnostne stvari; saj bo že kmalu nastala prislovica: Pravda se kot slovenski kmet. Ali bi se ne dalo temu izogniti, ko bi se bodočega kmetovalca poučilo o n a j v a ž nejših, kmeta se tikajočihpo8 t a v a h , kakor o dedščini, servitutih, motenju posestva, o prisvojitvi lastninskih pravic, Todni postavi, lovskem zakonu, kupčijskib postavah ter o brezmiselnosti malenkostnega pravdanja 1 6. Zadružništvoje dandanes proniklo že v najširše kroge, le med kmetom ga še v svrho nakupa in prodaje raznih pridelkov jako pogrešamo. Kolik gospodarski napredek je pričakovati od zadružništva ne samo na posojilniškem, ampak še toliko bolj na gospodarskem zadružnem polju! — Na zadružništvo polagamo vse premalo važnosti. Poudarjati moram, da je predvsem učiteljstvo poklicano, da se zavzame za to velevažno panogo narodnega gospodarstva ter zbudi zanjo smisel in pojmovanje med najširšimi sloji našega naroda, zlasti med kmetiškim ljudstvom. Zadružništvo sigurno dvigne našo materialno blaginjo ia z njo vzporedno se potem samoobsebi dvigne naša kulturna moč! 7. Pouk o zavarovalnicah je za kmeta velike važnosti. Ne samo zavarovalnice proti ognju in toči, ampak še bolj živiiiske zavarovalnice posameznib občin naj bodo predmet vsestranskemu premotrivanju! 8. Kmetijske podružniceso prava stanovska organizacija kmeta, od katere ima ta pričakovati še obilo koristi! Pojem kmetijskih podružnic je treba večkrat razjasniti iu kazati na dobiček, ki ga uživa kmet-člau od njih. To ne bo težko, ker so ravno učitelji izvečine duša takim podružnicam. 9. Kmetijske razmere v drugih naprednib deželab, njih Vpliv na našo kupčijo, uvoz in izvoz so zanimiv predmet vsakemu napredujočemu kmetovalcu! 10. Higiena in nekoliko iz živinozdravništva, četudi le bolj v skromnem obsegu, sodi tudi v okvir praktiškega znanja. 11. E i 8 a n j e in umevanje primitivnih stavbnih črtežev pribrani kmetu mnogo denarja in ga varuje pred nepremišljenimi, neprikladnimi stavbami. Stavbe na kmetib brez pravega detajliranega stroškovnika so že marsikoga pokopale. 12. Šola, bodisi strokornoljudska ali nadaljevalna, ima uvajati gospodarja t kmetijske strokovne knjige in kmetijske atrokovne časop i s e. Emet mora priti do zaresti, da nikdar dosti ne zna, da se mora vedno naobraževati in uvaževati izkušnje in iznajdbe veščakor sroje stroke. 13. Uresti bi se morala poljudna šolska knjiga za najvažnejši pouk iz razuih strok kmetijstva. V tej knjigi bi morali biti g 1 a v n i pojmi o kemiji, ker ta je kot veda pri umnem kmetovanju neobhodno potrebna. Pri dekletib bi moralo v z g o j e 81 o v j e zavzemati odlično mesto. Saj ridimo, kako slabo ponekod vzgajajo svoje otroke matere, ker niso same vzgojene. Dom podira to, kar zida šola. Eoditeljski sestanki nadomeščajo domačo vzgojo. To je naše delo! Pouk t b i g i e n i bi bodoče gospodinje poučil o važnosti s n a g e r biši, obleki, na drorišču itd. — Š i v a n j e , gospodinj8 k o knjigovodstvo, kuhanje, gojenje zelenjadi in cvetic, mlekaretvo, perutninarstvo — to so stvari, ki drže pokonci ves kmetiški dom; in gospodinja, ki je vsemu temu vešča, res podpira biši tri ogle. Seveda ni a tem izčrpan teoretiški del v korist kmetiškemu atanu preosnovanih Ijudskih šol. Ali V8aj nekaj je navedenega v teb točkah. Strokovnjaki iz našega stanu se bodo morali resno baviti s tem vprašanjem, da dozori do jasnosti in preciznib predlogov in zahtev, ki se naj uresničijo našemu kmetiškemu ljudstru r korist. Teorija brez prakse je mrtva — tako tudi tukaj. Kako pridemo do praktiškega pouka, to nam določa § 13. šolskega in učnega reda, ki pravi r BPri vsaki Ijudski šoli — zlasti na kmetih — naj se po možnosti napravi in namenu primerno uredi šolski vrt in kmetijsko poizkusno polje." Eumunija, piše Gosak v imenovanih člankih, je odločila vsaki šoli v praktiško udejstovanje kmetijskega pouka precejšen kos zeralje, ki ga ima obdelovati, oziroma oskrbovati učitelj z zrelejšimi učenci. Tudi pri nas bi sodilo k vsaki šoli razen običajnib šolskih vrtov in čebelnjakov — kmetijsko poizkusno polje, in sicer ali a) njiva in travaik, b) trsnica ia vinograd, c) njiva-hmeljišče ia travnik, č) njiva za vzgajanje mladih gozdnih rastlin itd. in d) skoro povsod blev, manj sicer zaradi živine same, kakor zaradi gnoja ter ravnanja z njim in z gnojnico. Slednjič še morebiti tuintam kaj drugega, kakor bi se pač to pokazalo koristno! Brez njive, travnika, gnojišča itd. bo ves teoretiški pouk pubel, zakaj otrokom labko še toliko govorimo o umetnih gnojilih, o gnoju, guojišču, ravnanju z gnojnico itd., če pa tega praktiško ne demonstrujemo — ne bo nič zaleglo. Učenci in učenke naj bi hodili v družbi učiteljev in učiteljie gledat razne vzorne kmetije, mlekarne, vzorne vrtove, nasade, živalske pasme itd., pa tudi zanikrna in zanemarjena posestva. Tako bi prišla do veljave tudi n a z o r n o s t, ki jo je uveljavil in znanstveno utemeljil Komensky: na eui strani bi videli, kakšen bodi umen gospodar in umna gospodinja, na drugi pa, kakšna ne smeta biti. In učiteljstvo ? Potrebuo učno osobje bi se leto za letom izobraževalo v nalašč za to prirejanih kurzib, dokler ne bodo učiteljišča tako preosnovana, da ne bodo na njih igrale glavne uloge same formalnosti, nego da bo živo, veselo gibanje in smotrno delo usposabljalo naš naraščaj za učitelje ljudstva, za Ijudske učitelje. — Eesnica je, da bi taka reforma našega ljudskega šolstva po kmetib pomnožila število šolske mladine in s tem bi postalo mnogo naših šol pretesnih zlasti za zimskičas; zakaj spomladi, poleti in jeseni bi se mlade naše množice gibale in učile pod milim nebom, kjer bi ne pridobivale samo strokovnega znanja, nego bi tudi občudovale in proučavale delo?anje, prenavljanje in čudovito življenje velike učiteljice in vzgojevalke — p r i r o d e ! Oe pa hočemo ustreči kmetu in obenem imeti lepe napredke na šolskem polju ter pospešiti gospodarski in kulturni razvoj našega ljudstva — ni drugače nego na ta način mogoče spraviti v sklad šolskega in kmetiškega vprašaDJa. Taka uredba bi bila velikanskega pomena za kmetiški stan, ker bi postala šola zanj v resnici prijateljica in dobrotnica. Seveda mora pri taki reformi vladati načelo: B i s t v o — jedro kmet i j ske m u pouku bodizavisno od razmer d o t i čnega kraja! Pomisleki, da bi potem nastali večji stroški zaradi novih šolskih stavb, oziroma zaradi razširjenja starih šolskih poslopij, morda tudi zaradi rečjega števila učiteljstra, se ne smojo jemati t poštev. Ne smemo gledati na žrtve, kjer se obeta občna korist. Bogaatvo, sedaj zakopano r zemlji in v spečih silah našib duš, bo kipelo iz našib tal in iz naših. psihiških moči, drigalo našo gospodarsko in kulturno moč ter ne bo zabilo tudi svojib učiteljevdobrotnikor. Zbujalo nam bo ponosnozavest, da s m o s e 8 svojimi silami, s svojimi ž r t v a m i in z ljubeznijo do evoje zemlje dvignili na ričino prosretlenega — kulturnega narodal . * « V8e to, kar eem poredal, je le prvi osnutek relike reforme, ki naj približa naše ljudsko šolstvo kmetiškerau stanu in obratno naš kmetijski stan Ijudskemu šolstvu. Veseli me, da se je za to zbližanje, za tako p o d e m o kratizovanje našega ljudskega šolstra najprej ter brez ?seh ovinkovin zahrbtnih namenor izreklo slovensko učitelj atvo, združeno v naši .Zarezi". S tem je pokazalo, daje t resnici zavedno in napredno, da umeje duha današnjega časa.daje — to posebno poudarjam! — narodno in demokraško obenem! Zakaj kako naj govorimo o narodu, ako ob bedi in nevednosti, ob nezavesti svojih p r idobitnib zmožnosti, ob resignaciji in blapčevski uslužnosti prepušča kos za kosom svoje zemlje lačnemu tujcu, ki se zajeda v naše narodno telo ter ubija našo narodno samobitnost ?! Mi učitelji in učiteljice smo tisti, ki hočemo potom gospodarske osamosvojitve in gospodarske utrjenosti zbuditi inojačiti y srojem ljudstvu verovsamega sebe, zbuditivnjera samostojnega človeka, ki se bo zavedal svojih dolžnosti, pa tudisvojih prav i e , ki so posledica prvih. Nečemo, da b i naše 1judstvo s a mo delaloia trpelo, ampak hočemo, da naj naše ljudstvo tudi živi inuživa! Le takega življenja želi narodni učitelj svojemu ljud- 8 t V U ! Mi učitelji in uSiteljice neJemo i n ne dopustimo, da bi se ponižala š o 1 a v s 1 u ž b o tej ali oni p o 1 i tiški stranki, t e m u ali o n e m u naziranju, ki kjerkoli i n kadarko 1 i s1učajno prevladujein vleče nerazsodne množice za seboj. Ne! Sola bodi za ljudstro! Iznjega zajemaj svojo moč in njemu jo zopet daruj.v sebi preoblikano in dozorelo po principih pravepedagogikeinčiste moralel Šola se podemokratizuj! Š o 1 a ni samo za tega ali za onega, šola je za vse ljudi in za vse s t a n o v e ! Mati svojim otrokom ! Enako kakor o šoli in kmetiškem vprašanju bi se dalo razprarljati tudi o šoli in dej lavskem vprašanju. Maogo je tu enakosti, mnogo istih potreb, nekaj seveda tudi razlike. Toda o tem ob drugi priliki! Glavno, kar sem botel daues povedati, je troje. Zato predlagam: I. U6itelJ8tvo, zbrano na XX. glarni skupščini »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev" v Gorici dne 7. septembra 1908. 1., s e izreka za obveznost š.olskega obiskovanja v smislu §21. drž. 8 o 1. zakonazdneU. maja I. 1869., drž. zak. š t. 62, prvi odstavek. n. Ufiiteljstvo, zbrano na XX. glavniekupščini ^Zavezearstr. j u g o 8 1 o v. učit. društev1- v Gorici dne7. septembra 1908, seizr e k a z a r e f o r m o 1 j u d s ke g a šolstrarsmislu potrebinkoristi kmetiškega (delavskega) stanu. IIL VodBtro nZa?eze" se poobIašča, dazbudi med deželnimi in državnimi poslanci, ki so šoli prijazni in naklonjeni, unimanje do sklepov današnjega zborovanja, ki so izraženi T I. inll. predlogu. Obenemnajse obrnedonjibaprošnjo, d a naj izkušajo udeJ8troTati ntše s k 1 e p e. • * * Prepričan sem, da ne ostane t» akcij* brezuspešna; vem pa tudi, da ne bo tako naglo izvedena, kakor so naglo izgororjene te besede. Važno delo rabi časa in čtudij, posebno r Avstriji. Treba je predvsem, da mi sami rso to zadevo temeljito preudarimo, zakaj več oči ve6 vidi. V srojem stanu imamo več veščakor t kmetijstru in na pedagoškem polju, ki bodo znali bolj od mene oboje združiti t harmonsko celoto. Priznavam sam, da je moj referat daleč od popolnosti, a zarest imam, da sem to važno vprašanje izprožil, ki gotovo ne izreni kot mebka pesem, ampak ki ostane na dnernem redu toliko časa, dokler ne bo temeljito rešeno! Pripraviti se moramo! Zato etarIjam k sklepu to-Ie resolncijo: Vsa ufiiteljska društva, ki so združen* v naši BZavezi", naj r pribodnjih zbororanjih razmotrivajo temo o šoli in kmetiškem Tprašanju. Na podlagi mojih današnjih izrajanj naj stavijo konkretne predloge, oziroma načrt«, ki jib naj vpošljejo vodstru .Zaveze", da jih U ob ugodni priliki porabi ali pa počaka prihodnje glavne skupščine, kjer iz vsega doposlanega gradiva izberemo najboljše in najzrelejše, d a tako u 8 t t a r i m o temelj bodoči I j u d 8 k i šoli na k m e t i h — la kmetiško ljudstvol Tako imajo tudi naša učiteljska društra za bodoče leto obilo lepega in hvaležaega dela.