KMEČKA GOSPODARSTVA V L. 1955
Laoj ie 21 odstotkov anketa-rahito kmefkih gospodarstev uporabrlo umetna Snoji^. Ce upoštevamo, da umetna gnojila večincima žtlc prodirajo v na-Se kmetijetvo. tedaj je ta od-st«lek zadovolj»v. Uporaba umetnib gnoji] je blla po posa-mtzmih    reputlikah    oaslednja:
v  Sloveniii                     44%
na Hrva4s.kero               21%
v Srhijd                          T!% l
v Makedonij*                 17%
v Bosnl dn  Hercegov.    10%
v   Crnl  gari                    7%
Največ gospodaretev uporalb-lja utnetna gnojfla v Sloveniji. Tam uporabljajo tudi najvef]e toučin«. Tak<i je od gospodar-stev, ki trošijo umetna grvojHa. uporabiLo do 100 kg umetam gnojil v SloveniSii 30 odstottov go.spodarstev, od 100 do 200 fcg 21 odstotkov, nad 200 kg pa 47 od.5totkov gospodajstev. Na Hr_ vatskem je 37 odstotkov gospo-danstev uporabilo nad 200 kg umetnih gnojil, v Srbiji 33 od-stotkov, v Bosni jn Hercegov«-ni 18 odstotkov. v Makedoni)! 14 odstotkov in v Crni 6ori 9 odstotkov. Po drug« slraiii Je y Srbijl 41 odstotkov gospodar-stev uporabilo dro 100 Iqg umet-nih gnojil, na Hrvatekem 40 od-stotkov, v Bosim ln Hercegovinl 60 (Mfctotkov, v Makedicmijd 60 cd.stot&ov in v Crni gori 75 od-»totfcov.  Ix tega  lahkio  »klepa-
mo. da se umetna gnoj»Ia v ne. kateirih knaj'*. kakor so S;o-venija, Slav<Ki:ia in Vojvod.Tia. ie v preoejšnii roeri uporab.ja-io v fcmet"pj.stvu, medtem ko za nekabftre druge kraje tega ni mogoče re6i.
Medtem ko je uporaba umet-
nih   gnojil   na   kmečkih   gospo-
darstvih    že   precej   razširjena,
ni   tatoo  z   uporabo sortnfe   se-
men  in drugih  važnih  ukrepov
za   napredeik    kmetij-ske   ppott-
vodnje. Lan;  je samo 7  odstot-
kov kmečkih goapodarstev tipo.
rab>lo    pri    setvi   sortno   seme
pSenice.   Uporaba   sortnega   se-
mena pženice j-e bila po repul>-
libah naslednja:
na Hrvatekem                10%
v Srbiji                           8%
v Sloveniji                      6%
v Bosn* in  Hercegov.      6%
v Mafcedoniji                  4%
v  Criti gctri                     1%
Največ Saspodarstev — okrog 50 odstotkov — je posejalo BOTtno seme pšenice na površi-n.i do 8-5 ha. Na površin« 0.5 do 1 ha ]e posejalo sartno seme 27 odstotkov gospodarstev, od 1 do 2 ha 18 odstotkov, rvad 2 ha pa 5 odsfotkov gospodarstev.
Tako ¦nas v proizvodnji. or-gani'zaciji razdeiitve «n popula-rdz-iraniu upora'be sortnega se-roena k<H zeJo važnega agno-tehntčnega ukrepa za poveCa_ nif proizvodnje čaka *e vclifco dek>.