Ob 50-letnici delavskih shodov v Kamniški Bistrici
Tito na prvomajskem srečanju kamniških delavcev
Udeleženci letošnjega tradicionalnega prvomajskega srečanja miškin delavcev v Kamniški Bistrici so bili nadvse prijetno presenečeni, ko je med nje prišel predsednik republike Josip Broz-Tito. V prijetnem razpoloženju ob pesmi in poskočnih vižah je visoki gost nekaj ur preživel v kraju, kjer se že petdeset let vsako leto prvega maja zbirajo kamniški delavci. Tako je ta jubilej dobil * ■ posebno obeležje.
Že zgodaj zjutraj, ko so se [Okrog Brane in Planjave še pobile jutranje megle, so se v Bistrici začeli zbirati prvi udeleženci. Vsi smo pogledovali proti
nebu, če se ne bo ponovilo nedeljsko vreme, koje ves dan lilo kot za stavo. Organizatorja -občinski sindikalni svet in sindikalna organizacija tovarne usnja
sta pripravila srečanje že na nedeljo 29. aprila. Zaradi slabega vremena pa sta ga prestavila na 1. maj. Vreme v teh prvih majskih dneh rado nagaja. Nihče pa ne ve vnaprej, kako bo. Toda tokrat tudi ni zatajilo. Toplo majsko sonce in dobra kapljica iz vinskih sodov sta kmalu ogrela prisotne.
V ritmu poskočnih viž Kovinarjev so se zavrteli plesalci na-
rodnih plesov iz Kamniške Bistrice. Mladi fantje in dekleta so predstavili gledalcem več gorenjskih narodnih plesov. Vmes so se zvrstile delavske pesmi o prvem maju, o delu in borbi, ki so jih recitirali šolarji.
Mesarji Vinko, Tone in France ter „knapje" iz Črne so pri stari apnenici skrbeli, da je bilo kaj za pod zob. Res pošteno so morali poprijeti, da so zadovo-
LETO XII ŠT.5 • GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK • 1 DINAR
VESELO RAZPOLOŽEN PREDSEDNIK TITO MED UDELEŽENCI PRVOMAJSKEGA SREČANJA V KAMNIŠKI BISTRICI.
ljiii številne obiskovalce tega lepega kotička pod Kamniškimi planinami.
Proti popoldnevu je med udeležence prišla vest: prišel bo predsednik Tito! In res se je okrog štirih pripeljal iz Brda pri Kranju, kjer je bil nekaj dni na oddihu. Spremljali so ga Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Franc Popit, Lidija Šentjurc in drugi.
Tito, Tito, Tito ... so mu klicali v pozdrav številni udeleženci" srečanja. Veseli kovinarji so visokemu gostu zaigrali nekaj poskočnih gorenjskih viž. Predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec je zaprosil za ples predsednikovo soprogo Jovanko, tudi predsednik Tito se je zavrtel ob navdušenem odobravanju množice.
Mala pionirka se je prerinila skozi množico in prinesla dragemu gostu šopek planinskega resja ter mu čestitala k prazniku dela. Predsednik je bil čestitke zelo vesel in jc pionirko prisrčno objel.
Pleničke je prala pri mrzlem
studene ... se je od nekod oglasila pesem. Taje pa moja,je dejal predsednik in zapel skupaj z ostalimi. Še so se vrstile partizanske in delavske pesmi. Predsednik Tito pa je z udeleženci srečanja obujal spomine na njegovo bivanje v Kamniku, ko je leta 1911 delal pri Titanu kot kovinski delavec in telovadil pri kamniškem Sokolu. Veselo je dvignil čašo cvička in nazdravil vsem prisotnim.
Sonce se je že skrilo za vrhove kamniških planin, ko se je predsednik Tito poslovil in ob slovesu obljubil, da bo kmalu spet prišel in si ogledal Kamnik, še posebno pa tovarno Titan.
Letošnje prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici bo vsem, ki so se ga udeležili, ostalo v najlepšem spominu.
50-letnici prvomajskih shodov v Bistrici je posvetila poseben zapis tudi ljubljanska televizija, ki je na srečanju posnela razgovor z enim danes že redkih udeležencev prvega shoda v Bistrici leta 1923, z Ivanom Maly-jem iz Podgorja. p. S.
V počastitev dneva OF in delavskega praznika
Obrtniki o novem zakonu
Občinska konferenca SZDL je sklicala pogovor o osnutku zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi oziroma o obrtniškem zakonu, kot ga na kratko imenujemo. Pogovora se je udeležilo okrog 120 obrtnikov, gostilničarjev in avtoprevoznikov, ki so z zanimanjem spremljali pojasnila in odgovore Staneta Vernika, tajnika odbora za obrt gospodarske zbornice Slovenije.
V živahni razpravi, ki je trajala več kot 3 ure, so udeleženci podprli osnovna izhodišča zakona, pri tem pa so dali tudi več predlogov in pripomb za dopolnitev. Opozorili so na pomembno novost, ki jo uvaja zakon, namreč, da se obrtniku prizna osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom kot odbitna postavka pri ugotavljanju dobička, ki je obdavčen. Menili so, da ta zakon ne rešuje vprašanja amortizacije, prometnega davka in še nekaterih drugih vprašanj, ki jih bo treba urediti s posebnimi predpisi. Posebej so podčrtali potrebo, da bi banka namenila več sredstev in pod ugodnejšimi pogoji za posojila obrtnikom, ki razširjajo oziroma ustanavljajo svoje obrate.
Predlagali so tudi, naj bi v zakonu točneje opredelili, kaj je proizvodnja, kaj pa storitvena obrt. Pri dejavnostih, za katere je treba ugotoviti splošen družbeni interes, da se lahko izda obrtno dovoljenje, naj bi tak interes ugotovili za vso Slovenijo, ne pa samo za posamezne občine.
Precej je bilo govora tudi o popoldanski obrti, za katero bodo svojim zaposlenim odslej dajala soglasja delovne organizacije. Bila so mnenja, da se zna zgoditi, da bodo delovne organizacije v glavnem taka soglasja odklanjale. Zato naj bi za storitveno dejavnost delovno organizacijo samo obvestili. Čeprav je bilo precej pripomb, da bi bilo treba popoldansko obrt ukiniti, vendar je prevladalo mišljenje, da je bolje tako delo legalizirati, zlasti, ker so v storitveni dejavnosti čedalje večje, kot pa dopuščati šušmar-stvo.
Ob zaključku so spregovorili o nekaterih problemih davčne politike v občini-. Načelnik davčne uprave je ugotovil, da obrtniki letos zelo dosledno prijavljajo svoje dohodke. Zato so se letos tudi znižale davčne stopnje, v nekaterih dejavnostih tudi do 17 odstotkov.
Na posvetu so ustanovili tudi sekcijo za vprašanja obrtništva in izvolili njen sekretariat. Ta sekcija bo v prihodnje razpravljala o vseh perečih vprašanjih obrti in preko Socialistične zveze vplivala na njihovo reševanje. -lj,
Poročali smo že, da je moški pevski zbor Solidarnost v počastitev dneva OF in praznika dela pripravil samostojni koncert. Del programa pa je prispeval tudi moški pevski zbor društva upokojencev iz Domžal.
Pevci Solidarnosti so se na prvi koncert po ponovni oživitvi zbora res temeljito pripravili. Pod vodstvom neumornega pevovodje' Staneta Habeta so naštudirali spored narodnih in umetnih pesmi. Program je obsegal pesmi Kernjaka, Deva, Golca, Foersterja, Mirka, Mihelčiča, Prelovca, Adamiča in drugih slovenskih skladateljev. Za zaključek so pevci skupaj zapeli šest pesmi, med njimi Slava delavstvu in Tito.
Koncert pomeni nadaljevanje bogate tradicije kamniških delavskih zborov. Novi zbor Solidarnosti ima vse pogoje za kvaliteten razvoj. Še posebej velja podčrtati enega redkih primerov kulturnega me-censtva v naši občini. Kolektiv gradbenega podjetja Graditelj se je odločil prevzeti patronat nad zborom in ga tudi finančno podprl.
Zbor je z istim programom kot v Kamniku gostoval tudi v Domžalah.
MOŠKI PEVSKI ZBOR SOLIDARNOSTI JE S SVOJIM KONCERTOM POČASTIL DAN OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIK DELA.
Seje občinske konference ZKS
Spoštovati dogovore
Občinska konferenca ZKS je na seji 19. aprila razpravljala o aktualnih vprašanjih gospodarstva v naši občini. Na podlagi gradiva o rezultatih gospodarjenja v lanskem letu in gibanju proizvodnje in produktivnosti v letošnjem letu so člani konference sprejeli zelo določna stališča in sklepe. Menili so, da bo morala konferenca vsaj dvakrat letno na svoji seji spremljati gibanje gospodarstva v občini. Občinski skupščini so predlagali, naj razpravlja o možnostih za razbremenitev gospodarstva. Skupščina naj tudi preuči vsklajenost naložb v industriji ter v obrti in turizmu. Komunisti v podjetjih naj bolj zavzemajo za povezovanje naših podjetij s sorodnimi podjetji izven občine in da si prizadevajo za povečevanje produktivnosti.
Sindikati naj posvetijo večjo pozornost vprašanju preseljevanja delovne šile iz podjetja v podjetje.
Komisija za družbeno nadzorstvo pri občinski skupščini naj preuči, kako se spoštujejo samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohodkov. Konferenca se je zavzela tudi za dosledno spoštovanje dogovora pri delitvi sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. Prednost pri najemanju kredita naj ima tista delovna organizacija, ki ima več lastnih sredstev za gradnjo družbenih stanovanj.
Konferenca se je zavzela tudi za racionalnejše gospodarjenje s sredstvi za zdravstveno varstvo.
Osnovne organizacije ZK naj pokličejo na odgovornost člane ZK, ki se mimo dogovora, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet, soglašali z večjimi izplačili ob dnevu žena.
-lj
Z LETOŠNJEGA SPREJEMA ŠTAFETE MLADOSTI PRED SPOMENIKOM REVOLUCIJE V KAMNIKU.
Štafeta mladosti z vrha Grintovca
Tudi letos je občinska štafeta mladosti krenila z najvišjega vrha Kamniških planin. Ponesli so jo člani mladinskega odseka PD Kamnik pod vodstvom Vike Šubic. V Kamniku pred spomenikom revolucije sta se planinski štafeti priključili tudi štafeti iz Motnika in z Vranje peči. Po kulturnem programu so mladi odnesli štafetno palico s pozdravi Titu za 81. rojstni dan proti Domžalam, kjer so se priključili zvezni štafeti. S.
Gradnja v Stranjah odložena
Občinska skupščina je na zadnji seji ponovno obravnavala vprašanje zazi-dave v Stranjah, o čemer smo obširneje poročali v prejšnji številki. Sprejela je sklep o arhitektonski ureditvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Stranje. Sklenila je tudi, da se na tem območju zaenkrat ne bodo gradile nove komunalne naprave in da ne bodo izdajali lokacijskih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš, dokler o tem ne bo odločila skupščina. Strokovne službe občinske uprave bodo odslej poimensko zabeležile slehernega interesenta za gradnjo stanovanjskih hiš na tem območju.
Plan gospodarstva 1972 izpolnjen
M
Kamnik je dobil nov hotel
Te dni so v Kamniku odprli nov sodoben hotel B kategorije. Ljubljanski Viator je na mestu, kjer je prej stala gostilna Malograjski dvor, postavil sodobno hotelsko poslopje s 26 sobami, v katerih je 54 ležišč, klasično restavracijo, snack barom in malograjsko kletjo. Hotelski gostje imajo na voljo tudi prijetno urejen klubski prostor.
Gradbena dela je opravilo kamniško gradbeno podjetje Graditelj po zamisli ing. arhitekta Bojana Slegla.
Drago Hribršek, upravmk hotela nam je zaupal tudi cene prenočišč, ki so 85 dinarjev z zajtrkom za enoposteljno sobo in 145 dinarjev za dvoposteljno sobo.
V novem hotelu je zaposlenih 20 ljudi. Za strežbo v glavnem skrbijo natakarji. Že prve dni je obisk pokazal, kako potreben je bil v Kamniku ta hotel, čeprav še ne bo mogel pokriti vseh potreb naraščajočega turizma in poslovnega življenja.
Izpolnjevanje planov
Pregled vrednosti celotne ustvarjene proizvodnje v gospodarstvu občine v letu 1972 kaže, da je bil letni plan proizvodnje gospodarstva izpolnjen s 102 %.
Po posameznih dejavnostih gospodarstva pa se odstotek izpolnitve letnega plana giblje od 97 % v industriji do 134 % v obrti.
Letnega plana proizvodnje niso dosegle naslednje gospodarske organizacije: v Titanu so izpolnili plan le s 85 %, v živilski industriji z 88 odstotki, rudniku kaolina z 90 odstotki, podjetju Kamnik 91 odstotki in v Stolu s 97 odstotki Vrednostni nedosežek letnega plana pa je tesno povezan tudi z realizacijo plana fizičnega obsega proizvodnje. Med vzroki za slabše izpolnjevanje planov v industriji se najpogosteje pojavlja predvsem pomanjkanje surovin.
Ustvarjena proizvodnja v gospodarstvu občine v letu 1972 se je nasproti letu 1971 vrednostno povečala za 19 %; od tega v industriji za 14 %, v gostinstvu za 18%, trgovini za 28 %, v obrti za 38 %, v gradbeništvu za 43 % in v gospodarskih organizacijah s sedežem zunaj občine za 19 %. Te zunanje gospodarske organizacije predstavljajo v skupnem gospodarstvu občine Kamnik 7 % vrednosti ustvarjene proizvodnje ali 70 milijonov din; skupna vrednost ustvarjene proizvodnje v občini v letu 1972 znaša namreč 1020 milijonov din, od tega so ustvarile gospodarske organizacije s sedežem v občini -950 milijonov din.
Vrednostno je bila ustvarjena proizvodnja manjša v letu 1972 kot leta 1971 le v Titanu (za 8 %) in v mizarski delavnici Motnik (za 14 %).
Najbolj pa so proizvodnjo povečali v tovarni usnja (za 44 %), GP Graditelj (za 78 %) in v podjetju „Meso" (za 59 %).
Rezultati poslovanja
- celotni dohodek.
Gospodarske organizacije občine Kamnik so v letu 1972 dosegle 1 milijardo 93 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 27 % več kot leta 1971. Lansko povečanje je bilo za 1 odstotek nižje kot v letu pred tem, kar kaže na bolj umirjena gospodarska gibanja.
Manj celotnega dohodka kot v letu 1971 so dosegli edino v mizarski delavnici Motnik (indeks 86).
- porabljena sredstva
Porabljena sredstva so se zvečala za 32 %, se pravi za 4 % močneje kot v letu 1971. Tako se je povečala tudi udeležba porabljenih sredstev v celotnem dohodku, in sicer s 66 % na 68 %.
Na tolikšno povečanje poslovnih stroškov v letu 1972 so pomembno vplivale predvsem višje cene tako domačega kot uvoženega reprodukcijskega materiala. Na domačem trgu pa se je največkrat občutilo tudi pomanjkanje tega materiala, tako da so posamezne gospodarske organizacije bile primorane nabaviti manjkajoče količine iz uvoza po višjih cenah.
- dohodek
Dohodek se je v Kamniškem gospodarstvu povečal za 19 % in znaša 343 milijonov din (v letu 1971 pa se je povečal za 28 %). Pri izračunu dohodka se je za leto 1972 upošteval tudi odpis popravka vrednosti zalog, evidentiranih nad prodajnimi cenami, in 12,5-odstotni odpis terjatev, starejših od 90 dni, ter odpis terjatev zaradi nelikvidnosti. Zato je izkazani dohodek za 1,3 % manjši, kot bi bil sicer.
Od vseh gospodarskih organizacij izkazuje edino Svit manjši dohodek v letu 1972 kot leta 1971 (indeks 96).
-družbeniproizvod
Družbeni proizvod (dohodek in amortizacija) je v gospodarstvu občine Kamnik znašal 408 milijonov din in je v nasprotju z 1967 letom višji za 23 %. V gospodarstvu SR Slovenije pa se je družbeni proizvod povečal za 24%. •
Kazalci uspešnosti
- produktivnost
Dohodek - zmanjšan za vpliv cen - na zaposlenega je v letu 1972 v poprečju za 3,5 % večji kot v letu 1971. V industriji se je produktivnost povečala za 3,3 %; dohodek se je namreč v industriji zvišal za 16 %, proizvajalčeve prodajne cene za 8 % in število zaposlenih za 4 %.
Pri industrijskih podjetjih ugotavljamo najvišjo rast produktivnosti pri Menini (za 22 %) in rudniku kaolina (za 16 %), produktivnost pa se je zmanjšala pri Svitu (za 12 %) in v Titanu (za 2 %).
- rentabilnost
Rentabilnost (doseženi .dohodek nasproti poprečno uporabljenim osnovnim in obratnim sredstvom) se je v kamniškem gospodarstvu zmanjšala v poprečju za 21 % in v industriji za 25 % v primerjavi z letom 1971. Samo dve industrijski podjetji sta imeli višjo rentabilnost kot v letu poprej, in sicer rudnik kaolina (za 7 %) in tovarna usnja (za 5 %).
Najbolj je rentabilnost padla v Titanu (za 33 %), ter v Svitu, podjetju Kamnik in Menini (v vseh treh po 32 %).
Tako nizka rentabilnost oziroma padec nasproti letu 1971 je izkazan predvsem iz dveh razlogov: zaradi sorazmerno nizkega zvišanja dohodka in zaradi povišanja cen pri reprodukcijskem materialu.
- ekonomičnost Ekonomičnost gospodarstva v občini (celotni dohodek nasproti porablj
nim sredstvom) se je v letu 1972 zmanjšala v poprečju za 3 %, v industriji za 4 % nasproti poprečju v letu 1971. Na 100 din porabljenih sredstev je gospodarstvo občine ustvarilo 146 din celotnega dohodka (leta 1971 pa 150 din).
Samo dve industrijski podjetji sta v letu 1972 poslovali bolj ekonomično kot leta 1971: Rudnik kaolina (za 7 %) in Tovarna usnja (za 2 %).
Najbolj se je ekonomičnost poslabšala v Svitu (za 11 %) in v Titanu (za 6%).
- likvidnost
Terjatve kamniškega gospodarstva do kupcev so 31. 12. 1972 znašale okrog 170 milijonov din in so se nasproti letu poprej znižale za 8 %.
Obveznosti do dobaviteljev pa so znašale 110 milijonov din in so v primerjavi s prejšnjim letom porasle za 3 %. j
Škarje nelikvidnosti se torej zožujejo, saj se je absolutna razlika med terjatvami in obveznostmi zmanjšala z 80 milijonov na 60 milijonov din, torej za 30 %.
Kljub zvečanju obveznosti lahko gibanja v likvidnosti kamniškega gospodarstva ocenimo za pozitivna. Udeležba terjatev v strukturi obratnih sredstev se je namreč zmanjšala z 48 % na 38 % v letu 1972.
Izvoz
Vrednost izvoza industrijske proizvodnje je v letu 1972 znašala 8,750.000 dolarjev, kar je za 12 % več kot v letu poprej. 98 % izvoza je bilo na konvertibilno področje. Vsa industrija podjetja razen Titana in podjetja Kamnik namreč izvažajo izključno na konvertibilno tržišče.
Izvoz Tovarne usnja v višini 3,6 milijonov dolarjev in Stola 2,6 milijonov dolarjev predstavlja 67 % vsega izvoza v kamniški občini, ostali izvozniki pa izvozijo po manj kot za milijon dolarjev.
Vsa industrijska podjetja, ki so si izvoz postavila s planom, so le-tega presegla, razen Svita, ki je plan dosegel le z 58 odstotki. Največji presežek, plana ugotavljamo v Svilanitu in v podjetju Kamnik - pri obeh za 16 %.
Zanimiva je primerjava izvoza z uvozom reprodukcijskega materiala, s pomočjo katerega je bil ustvarjen tolikšen izvoz. Uvoz repromateriala je v j letu 1972 znašal 7,900.000 dolarjev in se je v primerjavi z letom 1971 povečal za 97 %.
V letu 1972 torej le še 111 % uvoza krijemo z izvozom, v letu 1971 pa smo ga krili 194 %.
Pri skoraj enkratnem povečanju uvoza velja poudariti predvsem to, da se t je uvoz znatno bolj povečal s klirinškega področja (za 175 %) in manj s konvertibilnega področja - za 36 %. Delež uvoženega repromateriala s konvertibilnega področja se je tako zmanjšal z 98 % v letu 1971 na 67 % v letu 1972. Najboljšo sliko devizne plačilne bilance kamniške industrije v letu 1972 pri uvozu repromateriala in izvozu gotovih izdelkov dobimo, če pri-merjamo uvoz s konvertibilnega področja nasproti ..konvertibilnemu izvozu". Za 60 % je namreč konvertibilni izvoz večji od konvertibilnega uvoza in so vsa industrijska podjetja v občini razen Menine konvertibilno pozitivna." Odstotek pozitivne konvertibilne plačilne bilance uvoz-surovine : izvoz-izdelki se giblje od 43 % pri Tovarni usnja do 193 % pri Titanu. Menina pa le 4 % svojega uvoza s konvertibilnega področja krije z izvozom.
Zaposlenost in osebni dohodki
Gospodarske organizacije v občini so v letu 1972 zaposlovale poprečno i 7500 delavcev, kar je za 315 delavcev ali 3,6 % več kot v letu 1971. Poprečno število zaposlenih se je najbolj zvišalo v industriji (za 220 delavcev), gradbeništvu (62) in v obrti (23), v ostalih področjih gospodarstva pa ni bilo bistvenih sprememb. Na večjo zaposlenost v industriji je vplivala predvsem Tovarna usnja, ki je razširila obseg poslovanja in na novo zaposlila 221 delavcev. Poprečno število zaposlenih pa se je zmanjšalo pri rudniku Kaolina
(za 31 delavcev), Svitu (29), podjetju Kamnik (18) in Titanu (14).
Poprečno izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu občine Kamnik so v letu 1972 znašali 1778 din in so bili za 18 % višji od poprečja v letu 1971. Kljub relativno hitrem zvišanju še niso dosegli republiškega poprečja, ki znaša 1895 din. Najvišje poprečne izplačane osebne dohodke izkazuje Veterinarski zavod (2882 din), Alprem (2308 din), komunalno podjetje (2190 din), Zarja (2072 din), rudnik kaolina (2015 din), TP Kočna (2014 din) in podjetje Kamnik (2011 din). Sedem delovnih organizacij je torej izplačevalo poprečni osebni dohodek nad 2000 din. Poprečen osebni dohodek pod 1500 din sta izplačevala le mizarska delavnica Motnik (1278 din) in gostišče „Pri Grogu" (1382 din).
Prikazana poprečja osebnih dohodkov v znatni meri odražajo tudi različno kvalifikacijsko strukturo posameznih gospodarskih organizacij, zato direktno med seboj v absolutnih zneskih niso primerljiva. £ M
Veliko zvišanje prometa v trgovini
in gostinstvu 1972
V trgovini na drobno v občini Kamnik je bilo v letu 1972 ustvarjenega za 192 milijonov din prometa in v gostinstvu za 24 milijonov din; skupno torej za 216 milijonov din blagovnega in gostinskega prometa, kar je za 40 % več kot leto poprej.
Zanimivo je dejstvo, da delež trgovskih oziroma gostinskih podjetij s sedežem v občini v skupnem prometu upada. Tako se je delež „domače" trgovine v blagovnem prometu zmanjšal s 75 % v letu 1971 na 69 % v letu 1972 in prav tako „domaćega" gostinstva v gostinskem prometu s 85 % na 84%. Od skupnega prometa je tako že 60 milijonov din ali 29 % prometa ustvarjenega v poslovalnicah trgovskih in gostinskih podjetij s sedežem zunaj občine, medtem ko je bil njihov delež v letu 1971 le 24%. In katera so ta podjetja oziroma njihove poslovalnice?
V gostinstvu so to objekti in domovi na Veliki in Mali planini, v Kamniški Bistrici ter v Kamniku Emona bife in Bacchus bar; v trgovini pa predvsem prodajalne s čevlji (4), tobačnimi izdelki (4), konfekcijo (3) in še slaščičarne, športna trgovina, samopostrežba Emona, Metalka pekarna in mlekarna.
Blagovni promet trgovskega podjetja Kočna predstavlja v skupnem blagovnem prometu trgovine na drobno z ustvarjenima 102 milijonoma din prometa le še 53% nasproti 59% v letu 1971. Zmanjšal pa se je tudi delež Planinke v skupnem gostinskem prometu. Z ustvarjenimi 4,5 milijoni prometa seje njihov delež zmanjšal z 20 % na 19 %.
In kaj lahko razberemo iz vseh teh gibanj? Trgovska in gostinska podjetja s sedežem v občini, ki jih poleg Kočne in Planinke predstavljajo še industrijske prodajalne, prodajalne „Meso", lekarna in zasebniki (mesnici, pekarna), v gostinstvu pa restavracija Stol, gostišče „Pri Grogu", bifeji Kočne, Stari grad in zasebniki (okrog 50), dobivajo vedno občutnejšo konkurenco v poslovalnicah ..zunanjih" gostinskih in trgovskih podjetij.
To pa lahko le pozitivno vpliva tako na boljšo založenost in opremljenost kamniških gostinskih in trgovskih lokalov, kakor tudi na vedno bolj pestro ponudbo in s tem bogatejšo izbiro v Kamniku.
Z. M.
Sodelovanje Al prem — Alpos
Pred dnevi so predstavniki kamniškega Alprema podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnotehničnem sodelovanju s sorodnim podjetjem Alpos v Šentjurju pri Celju.
Kolektiva bosta skupaj nastopala pri prevzemu del in izdelavi trgovske opreme, pripravila bosta skupne proizvodne programe in skupaj preučevala zahteve trga.
Uspela proslava OF in praznika dela v Nevljah
Osnovna šola, organizacija ZB NOV in krajevna skupnost Nevlje so letos svečano proslavile obletnico ustanovitve OF in PRAZNIKA DELA.
Dne 25. 4. je bila proslava v razredu osnovne šole v Nevljah z obsežnim programom, ki je zajel recitacije učencev in mladincev ter pevske točke zbora šole in SOLIDARNOSTI.
Navzoče so najbolj navdušile pesmi, ki jih je zapel pevski zbor SOLIDARNOST iz Kamnika pod vodstvom dirigenta tov. HABETA. Navdušeno ploskanje se nikakor ni poleglo, dokler nam zbor ni poklonil še dve pesmi izven programa.
Neveljčani se zahvaljujemo prirediteljem proslave, predvsem pevskemu zboru SOLIDARNOST, dirigentu, pa tudi upravitelju šole tov. POTOCANU, ki je kljub bolezni tako uspešno vodil svečanost.
Še si želimo takih proslav!
KAMNIŠKI OBČAN
MAJ 1973
STRAN 3
VEDNO MANJ OBRTNIKOV
Za občino Kamnik ne moremo trditi, da ima zasebno obrt dobro razvito, saj so jo danes prehitele že mnoge občine, ki še zdaleč nimajo tolikšne obrtniške tradicije kot Kamnik. Leta 1972 je bilo namreč v občini ravno toliko rednih obrtnikov proizvodne in obrtne dejavnosti kot leta 1964 - nekaj manj kot 200. Če k temu prištejemo še avtoprevoznike (50), gostince (50) in postransko obrtno dejavnost (90), se skupno število obrtnikov približa številki 400.
Kot drugje je tudi za zasebno obrtništvo kamniške občine značilno, da se razvija proizvodna obrt, medtem ko storitvena upada. Vzroki so povsem jasni; v proizvodni obrti se z manj vloženega dela •n z moderno strojno opremo ustvarja velik dohodek. Storitvena obrt pa zahteva precej več ročnega dela, ki pa se po ceni ne more približati proizvodni obrti. Povsem jasno je torej, da so obrtne stroke v zasebnem sektorju predvsem proizvodna obrt, saj v treh četrtinah obrtnih delavnic predelujejo kovine, les, usnje, nekovine ali izdelujejo različne izdelke, in le ena četrtina obrtnikov se ukvarja z raznimi popravili, osebnimi in drugimi storitvami.
Nujno bo takoj začeti načrtno reševati ta, za Kamnik že kar pereči problem in poiskati ustrezne rešitve v zagotovitvi poslovnih prostorov za uslužnostno obrt, ugodnih kreditih za gradnjo teh prostorov in nabavo moderne opreme, in ne nazadnje razmisliti o ustreznejših davčnih obremenitvah.
Problema pa se bodo morale lotiti, v interesu občanov, tudi krajevne skupnosti. 2 m
Trgovina v Jenkovi ulici
Na zboru volivcev Kamnik-Zaprice (spodnji del) je bila, dne 26. 2. 1973, izražena zahteva, naj trgovsko podjetje Kočna Kamnik v prvi naslednji številki Občana objavi svoje stališče glede gradnje trgovine v Jenkovi ulici.
Glede na to zahtevo kakor tudi na vsa prej postavljena vprašanja smo dolžni občanom z območja, ki naj bi ga pokrivala trgovina v Jenkovi ulici, dati naslednje pojasnilo.
Trgovsko podjetje Kočna Kamnik je pridobilo pravico uporabe stavbnih parcel št. 694/2, 694/3 in 695 k. o. Kamnik za gradnjo trgovine v Jenkovi ulici na podlagi pravnomočne odločbe sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik št. 464-25/69-4/30 z dne 3. 7. 1969 kot edini udeleženec javnega natečaja za ta zemljišča v skupni izmeri 2246 kv. metrov. Odškodnino za pravico uporabe teh parcel, ki je bila določena na 83.960 N-din je podjetje v celoti poravnalo v predpisanem roku. Po prejemu citirane odločbe je podjetje zadelo z realizacijo načrtovane gradnje v Jenkovi ulici.
Po sklepu delavskega sveta smo pri Projekting biroju v Ljubljani istočasno naročili tri enake načrte za trgovsko-gostinske objekte v Šmarci, Mostah in v Jenkovi ulici v Kamniku. Nato je po delavskem svetu imenovana komisija izvedla postopek za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo del za načrtovane objekte. Ponudbe je poslala več gradbenim podjetjem (SGP Graditelj Kamnik, SGP Projekt Kranj, SGP Litija). Po proučitvi ponudb je komisija predlagala delavskemu svetu kot najugodnejša ponudnika SGP Graditelj in SGP Projekt Delavski svet je na podlagi zbrane dokumentacije in po predlogu kombije na seji dne 30. 9. 1969 sklenil, da se gradnja objektov v Šmarci in v Jenkovi ulici odda SGP Graditelju, medtem ko naj gradnjo takega objekta v Mostah dobi SGP Projekt.
Gradnja objektov v Šmarci in v Mostah je stekla po predvidenem načrtu, medtem ko se je za objekt v Jenkovi ulici zataknilo že pri lokacijski dokumentaciji, ki nam je sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča ni izročil skupaj z dodelitveno odločbo, temveč smo zadnjo morali zaprositi sami, čeprav je bila po urabnističnem načrtu v Jenkovi ulici na gornjih zemljiščih predvidena trgovina, kar je tudi bilo podlaga,za oddajo teh zemljišč v uporabo za gradnjo »trgovskega objekta, je Ljubljanski urbanistični zavod?- katerega smo kot pooblaščeno organizacijo zaprosili za izdelavo lokacijske dokumentacije, izrazil resne pomisleke zoper to lokacijo. Zato je od podjetja zahteval naročilo za izdelavo študije lokacije trgovin širšega območja Jenkove ulice. Študijo je izdelal v decembru mesecu 1969, nam pa je bila poslana v januarju 1970. V tej študiji se je zavod izrekel zoper predvideno trgovino v Jenkovi ulici. Svoje pomisleke zoper to lokacijo je utemeljeval, da je ta na prometno zelo slabo povezanem območju in zato ne bi mogla zajeti prebivalcev Podgorja, katerim naj bi bila tudi namenjena. Dodatni! ovira pa je nastala še z zaporo poti, ki je preko železniške proge povezovala Kranjsko cesto z Jenkovo ulico. Zavod je iz teh razlogov predvidel perspektivno lokacijo za trgovino v trikotu med železniško progo in Kranjsko cesto. Tako je torej nastala dilema, kje graditi trgovino, kar pa je samo po sebi umevno zadržalo izdelavo lokacijske dokumentacije in s tem tudi lokacijsko dovoljenje. Te okoliščine je posredoval predstavnik podjetja na seji občinske skupščine Kamnik dne 29. januarja 1970.
Takrat so predstavniki občinske skupščine zagotovili, da bodo z Ljubljanskim urbanističnim zavodom uredili, da ne bo ovir za izdajo lokacijske dokumentacije. Glede zoper ceste med Jenkovo ulico in Kranjsko cesto pri stanovanjski hiši Stradarja v Podgorju pa je občinska skupščina zagotovila, da bo ukrenila vse potrebno, da bodo cesto ponovno odprli in s tem vzpostavili povezavo naselja Podgorje s predvideno trgovino v Jenkovi ulici.
Kljub navedenim zagotovilom pa se vprašanje lokacije trgovine v Jenkovi ulici ni razčistilo, pač pa smo prejeli več zahtevkov pristojnega organa SO Kamnik, naj se izjasnimo o gradnji trgovine v Jenkovi ulici. Ker v trenutku, ko smo to zahtevo prejeli, vprašanje lokacije ni bilo rešeno, smo pristojnemu organu posredovali dne 14. 8. 1971 tako pojasnilo, kot ga objavljamo tu. Izkazalo pa se je, da naše pojasnilo, čeprav je bilo utemeljeno, ni zadoščalo, ker smo nekaj dni zatem prejeli odločbo oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Kamnik s št 464-26/69-4/20, datirano z 9/8-1971, s katero so nam bila zemljišča v Jenkovi ulici odvzeta.
V prepričanju, da glede na potek dogajanj nismo sami zakrivili zamude v dodelitveni odločbi določenih rokov, smo se zoper odločbo o odvzemu zemljišč pravočasno, in to 20. 8. 1971, pritožili na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani, vendar nam odločitev tega organa še do danes ni znana. Razumljivo je, da od dneva, ko smo prejeli odločbo o odvzemu zemljišča v Jenkovi ulici, pa do danes, na tem zemljišču nismo mogli in ne moremo ničesar storiti, ravno iz razlogov, ker nam ni znana usoda teh zemljišč, ker odločitve pritožbenega organa o izpodbijani odločbi še ni.
Delavski svet trgovskega podjetja Kočna Kamnik je na svojem zasedanju dne 16. aprila 1973 podrobno obravnaval vse pripombe in predloge volivcev, ki so bili omenjeni na zborih volivcev v mesecu februarju 1.1. in je o njih sprejel svoja stališča. V zadevi gradnje trgovine v Jenkovi ulici je ugotovil dodatno še to, da je bilo sporno zemljišče kljub nekončanemu prvemu postopku z odločbo št. 464-4/72-4/20 z dne 3/4-1973 ponovno odvzeto, inje v tej zvezi sklenil, da od gradnje odstopi glede na trenutni gospodarski Položaj in glede na dosedanji potek cele zadeve.
Prepričani smo, da je to pojasnilo dovolj obširno, da bodo občani razumeli, zakaj trgovine v Jenkovi ulici še ni.
Predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja Kočna Kamnik, Tone Matjan
Opomba uredništva: V prihodnji številki bomo objavili podrobno pojasnilo strokovnih služb občinske skupščine v zvezi s to zadevo.
OBČINSKA SKUPŠČINA 0 PREDLOGIH IN VPRAŠANJIH VOLIVCEV NA ZBORIH V MARCU 1973
Odgovori volivcem 2
NEVUE
Cesta Mekinje-Olševek; SGP Graditelj naj to cesto vzdržuje in postavi v prejšnje stanje.
Glede prekomerne obremenitve ceste Mekinje-Olševek bo pristojni svet za komunalne zadeve SO Kamnik na predlog KS Nevlje sklepal na prvi seji in odmeril ustrezno odškodnino, ki jo bo moralo plačevati SGP Graditelj Kamnik.
Električno omrežje na Vrhpolju; SO Kamnik naj prispeva k dokončanju del.
K rekonstrukciji električnega omrežja ter izgradnji TP Vrhpolje -soseska je občina že prispevala 16 milijonov starih din ter s tem omogočila podjetju Elektro Ljubljana najetje kredita za izvedbo teh del. Manjkajoča sredstva naj si KS zagotovi po že znanih merilih o zbiranju sredstev pri občanih in ob soudeležbi podjetja Elektro Ljubljana.
MEKINJE-JUG
Kockanje cest v Kamniku; po mnenju volivcev je to nepotrebno zapravljanje denarja občanov.
Središče mesta Kamnik je spomeniško zavarovano, ter je tudi urejanje ulic vključeno v spomeniško varstveni ambient. Glede na to so tudi ceste urejene s kockami in asfaltom, kot odreja programski načrt, v katerem je sodeloval zavod za spomeniško varstvo Kranj.
Komunalna ureditev Mekinj; komunalno podjetje naj skrbi za tisto, za kar je plačano (razsvetljavo, posipanje cest...)
Občina Kamnik je že naročila izdelavo zazidalnega načrta, ki zajema celotno področje Mekinj, na osnovi katerega bodo dokončno urejene komunalne naprave ob soudeležbi občanov in krajevne skupnosti.
GODIČ
Trgovina v Godiču; potreba po izgradnji.
S potrebo po izgradnji trgovine bo seznanjeno trgovsko podjetje Kočna v Kamniku. Krajevna skupnost naj sama išče investitorja za gradnjo nove trgovine.
Opuščeno zemljišče; predlog, da bi trgovsko podjetje Kočna odstopilo 8 ha neobdelane zemlje kmetom, ki jo bodo obdelovali; na njej že 4 leta raste plevel.
Trgovsko podjetje Kočna Kamnik oziroma njen obrat sadna drevesnica ima v Godiču 6 ha zemljišč v kompleksu, od katerih je 3,5 ha posajenih z ribezom. Te nasade tudi sama obdeluje; 2,5 ha pa bo v letošnjem letu predvidoma dala v najem za daljšo dobo (najmanj 5 let), in sicer naprednejšim kmetom. V najem je nameravala to zemljišče dati že prej, vendar ni bilo resnih interesentov.
ČRNA-P0T0K
Vodovod na Gozdu - dodatno naj ga vključijo v program za leto 1973
V predlogu občinskega proračuna za leto 1973 je za vodovod na Gozdu predvidena dotacija v višini 30.000 novih din (dogovarjajo se, da bi člani JLA sodelovali pri gradnji vodovoda).
ČRNA-G0ZD
Cesta na Črnivec, Kališe-Rakovo, Gozd-Brezje; volivci želijo pismeno pojasnilo
Cesto Črnivec -Kališe-Rakovo gradi GG Ljubljana - obrat Kamnik, ki je doslej tudi pokrival vse stroške gradnje. Po razporeditvi cest v občini Kamnik je cesta razporejena v III. red. Cestni sklad predvideva finančno soudeležbo po svojih možnostih.
STRANJE-STAHOVICA
Čistilne naprave pri Rudniku kaolina; nujne so, ker se drevje suši
Rudnik kaolina pripravlja ustrezne načrte za celotni obrat na Stahovici, ki zajemajo tudi čistilne naprave. Podjetje je za vgraditev čistilnih naprav že predložilo zahtevek skladu skupnih rezerv občine Kamnik, kjer naj bi pridobili ustrezno posojilo za saniranje svojih obratov, prvenstveno pa za čistilne naprave.
Cesta Stahovica-Bistričica; potrebna so popravila - občina naj zadevo uredi
Komunalnemu podjetju Kamnik je naročeno, naj iz sredstev, ki so predvidena za ceste I. reda, bolje vzdržuje cesto Stahovica-Bistričica. Dodatno pa je v predlogu proračuna predvidenih 20.000 din za popravilo ceste in mostu.
Zazidalni načrt Zg. Stranje, pripombe kmetov, skliče naj se sestanek s prizadetimi
Glede zazidalnega načrta za Zg. Stranje so že bili sestanki s prizadetimi občani, predložene so bile tudi pismene pripombe občanov, o katerih je že razpravljal pristojni svet, ki bo celotno problematiko predložil v dokončno obravnavo SO Kamnik.
KO MIEN D A-N A S 0 V Č E-M LAK A
Kategorizacija cest; predlogi za razvrstitev petih cest v II. kategorijo:
Po sedanji kategorizaciji sodijo ceste v III. kategorijo. V predlogih za uvrstitev cest Onajnica-Gora, Mlaka-Podboršt, Klanec-Potok, Klanec-Breg in Dobrava-Vrtača v nove kategorije naj krajevne skupnosti utemeljijo svoje razloge.
Ureditev pokopališča; zakaj niso v proračunu predvidena sredstva za ureditev - Dotacija konjeniškemu klubu
V predlogu proračuna za leto 1973 ni predvidenih sredstev za ureditev pokopališč v občini. Konjeniški klub je športno društvo, in naj se za dotacijo obrača na občinsko zvezo za telesno kulturo. Vsakoletne prireditve podpre občina tudi z oglasom.
Adaptacija kulturnega doma v Komendi
Kulturni dom upravlja stanovanjsko podjetje Kamnik, ki je dolžno v okviru sredstev, ki jih ima na voljo obnavljati in vzdrževati objekt. Vendar pa se iz stanarin oziroma najemnin za prostore v njem naberejo le skromne voste, s katerimi pa ni mogoče opraviti večjih del.
Oznaka krajev in prometni znaki; področje Komende je na območju občinskih cest I. reda, a brez potrebnih oznak in znakov
Za občinsko cesto I. reda, Moste-Komenda-Klanec-Zalog bomo predlagali komunalnemu podjetju Kamnik, naj cesto opremi s potrebnimi prometnimi znaki in oznakami krajev. Druge ceste, kot so: Gmajnica-Mlaka, Komenda-Podboršt-Komendska Dobrava-Ko-menda. Potok-Breg-Nasovče, pa so občinske ceste II. reda, in jih upravlja in vzdržuje krajevna skupnost. Krajevne skupnosti naj se dogovorijo s komunalnim podjetjem o namestitvi znakov. Postavitev prometnih znakov bo mogla delno sofinancirati občina iz postavke „prometna signalizacija", kije predvidena v proračunu občine.
Kreditiranje kmetov; zakaj pri skladu za kmetijstvo niso predvidena sredstva za posojila?
V skladu za kmetijstvo je v letošnjem letu predvideno okoli 25 % več sredstev kot v prejšnjem letu. Vsa sredstva sklada za kmetijstvo se trosijo v obliki dotacij in sicer za načrte hlevov, silosov, preureditvenih pro-
gramov, za regresiranje obresti za dane kredite, štipendiranje kmečkih fantov v kmetijskih šolah, regresiranje reprodukcije živine in za druge pospeševalne akcije v kmetijstvu. Sredstva za kreditiranje kmetov so pri hranilno-kreditni službi podjetja Emona Ljubljana, ki je imela v letu 1972 na voljo 1,2 milijona novih din, v letu 1973 pa bo teh sredstev še znatno več.
Trgovina v Komendi; volivci sprašujejo, kdaj bodo obnovili oziroma zgradili novo trgovino v Komendi.
Po zazidalnem načrtu je predvidena lokacija za novo trgovino, krajevni dejavniki pa naj poiščejo investitorja.
ŠMARCA
Čistilne naprave; nujne so v Svitu in Menini
Industrijskemu kombinatu Svit in tovarni pogrebne opreme Menina v Šmarci bodo v letošnjem letu pristojne službe predpisale čistilne naprave; če jih podjetji ne bosta namestili, bodo primerno ukrepali.
Otroški vrtec v Šmarci; volivci dokazujejo potrebo po gradnji in dvomijo v umestnost gradnje vrtca na Trškem polju
Iz ankete o otroškem varstvu, ki je bila izvedena v začetku leta 1969, sledi, da je v krajevni skupnosti Šmarca le 45 otrok, ki bi jih starši dali v otroško varstvo, kar bi bilo za dva oddelka. Zato bi bilo v Šmarci umestno organizirati oddelke otroškega vrtca centralnega vrtca Antona Medveda Kamnik, ne pa samostojne varstvene ustanove. Umestnost gradnje vrtca na Trškem polju pa je bila ugotovljena na podlagi ankete, razprave v družbenopolitičnih organizacijah, svetu za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo in nazadnje tudi v petletnem načrtu razvoja občine Kamnik.
Osnovna šola v Šmarci; potreba po izgradnji, ker je šola na Duplici predaleč in pot nevarna
Šola na Duplici je postavljena tako, da v radiusu manj kot 4 km zajema tudi učence iz krajevne skupnosti Šmarca. Urediti je potrebno le pločnik za varen dostop do šole ter označiti prehode za pešce s prometnimi znaki in z „zebrami" na cestišču. V programu je gradnja popolne osemletke na Duplici. Gradnja samostojne šole v Šmarci bi bila glede na število otrok neumestna.
leto rojstva 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972
število otrok 17 22 19 16 13 17 19 14
KRIŽ
Cesta Križ-Komenda; vprašanje: kdo jo vzdržuje
Cesto Križ-Komenda popravljajo; krajevna skupnost predvideva, da bo še letos asfaltirana. V predlogu proračuna je zanjo predvidenih 2,4 milijona starih din.
VOLČJI POTOK
Električna energija; v vasi Rudnik je potreben ojačevalnik in ozemljitev električnih drogov
V zvezi s potrebo po močnejši električni energiji naj se krajevni dejavniki pogovorijo s podjetjem Elektro Ljubljana-okolica o pogojih in načinu izvedbe teh del.
Starostno zavarovanje kmetov; občani sprašujejo, zakaj ni prispevek v letu 1972 enak, če je že pokojnina za vse kmete enaka.
Prispevek za starostno zavarovanje za leto 1972 je bil enak za vse kmetijske zavezance in je znašal pavšalno za posamezno gospodinjstvo 457,50 novih dinarjev, stopnja, ki se je obračunavala od katastrskega dohodka je bila 3,05 %.
Razlika je torej nastala samo pri tistih zavezancih, ki so imeli letni katastrski dohodek večji.
DUPLICA
Lokacija obrata tovarne usnja; ni primerna, volivci zahtevajo, naj ga zgradijo zahodno od obrata Stol.
Lokacija za nov obrat tovarne usnja je dokončno določena v industrijski coni na Bakovniku, to je južno od tovarne Svit, med Ljubljansko cesto in Kamniško Bistrico.
Kruh za diabetike; odkar je pekama v Kamniku, tega kruha
ni
Pristojne službe se bodo pogovorile s podjetjem Žito; v kolikor tega kruha ne bo mogoče peči v novi pekarni, bodo organizirali prevoz iz Ljubljane.
Prometna signalizacija na križišču cest Duplica Šmarca, Duplica—Mengeš
Prometne oznake na cesti (zebre) bodo obnovljene, ko se bodo zbolj-šale vremenske razmere. Kar zadeva prestavitve zebre v samo križišče sedaj je pri izteku proti trgovini), bo odločala komisija za prometno signalizacijo skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Duplica in Šmarca. Drugje prometna signalizacija obstaja.
KAMNIK-PER0V0
Čistilne naprave za Bistrico; onesnaževanje je preveliko in tudi bivanje ob reki postaja vedno bolj težavno in zdravju škodljivo.
Pristojni republiški inšpekcijski organi so izdali odločbe za ureditev čistilnih naprav. V delu pa so že čistilne naprave v tovarni usnja.
KAMNIK-ZAPRICE (spodnji del)
Trgovina ob Jenkovi ulici; TP Kočna naj objavi v prihodnji številki Občana poročilo o gradnji trgovin na tem območju ter čas in zaporedje gradenj
. Glede gradnje trgovine v Jenkovi ulici so bili že na samem zboru volivcev seznanjeni predstavniki trgovskega podjetja Kočna Kamnik z zahtevami občanov. Sprejeli so sklep, da bodo v naslednji številki Občana objavili svoje stališče glede gradnje trgovine ob Jenkovi ulici.
PODGORJE
Proizvodni okoliš; zakaj sodi Podgorje v I. okoliš, Komenda in Moste pa v II., zemlja pa je enaka
Katastrska občina Podgorje sodi v 1. proizvodni okoliš zaradi neposredne bližine tržišča (Kamnik), naselje Moste in Komenda pa sta oddaljena od večjega tržišča od 7 do 9 km, zato sta v II. okolišu. Pri razvrstitvi v proizvodne okoliše je najvažnejši ekonomski dejavnik (bližina tržišča). . .,  . ... . ,. .
(prihodnjič dalje)
4. STRAN
MAJ 1973
KAMNIŠKI OBČAI
Odmevi kmečkih uporov v Kamniku 2
Škoda je umreti in mučno je živeti. Toda vsake muke je kdaj konec, sramote pa nikdar. Boj narodov za osvobojenje in za svobodni razvoj lastnih sil je največja stopnja nravnosti. Bolje leči v grob, nego biti tuji rob. (Fran Maselj-Podlimberski, „Gospodin Franjo").
Preden bomo pojasnili spor, zaradi katerega so se upirali tlačani gospostva Stari grad nad Kamnikom, moramo ugotoviti, v kakšnem razmerju sta si bila gra-ščak in podložnik. O tem je obširno razpravljal kamniški rojak akademik dr. Janko Polec (Prevedba za kupnih kmetij v kupne, ZZR 1937, str. 135-215).
Zemljiški gospod je podelil podložnikom zemljišče v zakup do smrti. Zakupnik je moral plačati ob prevzemu zemljišča neki pi-spevek tako imenovano primsči-no, ki je bila okrog 15 odstotkov vrednosti zemljišča, vsako leto pa je moral odšteti zemljiške dajatve.
,Po smrti zakupnika je zemljiški gospod lahko vzel zemljišče nazaj in ga spet priključil svoji graščinski zemlji. Po navadi pa je kar sin nasledil posest, ko je vnovič plačal primščino, če pa ni zapustil otrok, so mogli dobiti zemljišče njegovi dediči.
Že od 13. stoletja pa je bil v navadi tudi dedni zakup po kupnem pravu, to se pravi, da je dedni zakupnik moral plačati zemljiškemu gospodu določen znesek kot kupnino ali v znesku celotne
20. novembra 1571 komaj 3463 gld. in 24 kr., ker je bila šele dobra tretjina prvega obroka.
Kako so v veliki gosposki Stari grad nad Kamnikom dosegli, da so kmetje iz zakupnih kmetij pristali na spremembo v kupne kmetije, pa je razvidno iz poročila, ki so ga deželni komisarji 12. aprila leta 1572 poslali nadvojvodu Karlu v Gradec. V pismu tožijo, kako je bilo težko pripraviti kmete do pristanka za plačilo, ker so se izgovarjali na vse mogoče načine. Sklicevali so se na svojo revščino in navajali, da ne morejo zbrati toliko denarja, da bi lahko kupili kmetije. Kakor pri nekaterih drugih gosposkah pa so komisarji tudi pri kamniški starigrajski gosposki na premeten način dosegli svoj cilj. Najprej so poklicali le nekaj podložnikov, in to na posebne dneve in jih prepričevali ter z resnimi grožnjami in težko silo pripravili do tega, da so sprejeli kmetije po kupnem pravu. Slednjič pa, ko so po takem nasilnem „prigo-varjanju" podložniki izprevideli, da se s sklicevanjem na svojo revščino ne morejo več upirati, so mogli komisarji hitreje postopati.
NivVTUAi i,
valeč Krištof Seyrl, pa so podložniki plačali le malenkostno vsoto. Ko še na zadnji rok, ki je bil 23. aprila 1584, kmetje niso bili voljni plačati, je Seyrl dobil od nadvojvoda ukaz, naj zarubi imovino zamudnikov in jo po osmih dneh proda. Vendar pa naj najprej rubijo premožnejše. Toda še leta 1590 niso bili plačani vsi zaostanki. Za „uspešno delo" pri prevedbi kmetij je dobil Seyrl dvakrat gmotno nagrado. Ko pa je leta 1590 postal kranjski vicedom graščak v Volčjem potoku pri Kamniku Bonomo, je Seyrl moral prepustiti svoje mesto nasledniku Urbanu Missmanu.
MOTNIČANI SE UPIRAJO
Ob uvedbi novega urbarja in s tem v zvezi novih dajatev, so se upirali tudi Motničani. Zaradi povečanja zastavnine je namreč mot-niški graščak Zurler zahteval, naj so zvišajo tudi dajatve motniških tržanov. Po vicedomovem naročilu so komisarji leta 1601 izdelali nov urbar, tržani pa so se uprli, sklicujoč se na svoje pravice. Pri-
ŠPITALIČ: ZNAMENITI KRANJSKI KRONIST VALVASOR JE KAKIH 40 LET PO DOGODKIH IZ LETA 1635 NARISAL ŠPITALIŠKO GRAŠČINO S CERKVIJO.
vrednosti ali pa le del zemljiške vrednosti v gotovini, potem pa ob vsaki spremembi zemljiškega posestnika primščino. Posestnik kupne kmetije pa je seveda imel vse dolžnosti podložniških dajatev in tlake, pa tudi poslopja je moral primerno vzdrževati.
V šestnajstem stoletju pa so začeli siliti podložnike, da prevedejo zakupne kmetije v kupne. To se pravi, da je moral kmet namesto občasne zakupnine plačati naenkrat ves/znesek vrednosti zemljišča. Razlogi so bili preprosti: deželni knez je hotel .priti do denarja in s plačilom kupnin naj bi se nekoliko opomogla deželno-knežja blagajna. To prisilno prevedbo so izvajali v prvi vrsti na nekdanjih zaplenjenih orten-burških in celjskih pose.stvfli, ki so jih Hambsburžani zastavili raznim velikašem. Tako zastavljeno orten-burško gospodstvo je bil tudi kamniški Stari grad, druga najbolj znana pa še Smlednik, Radovljica, Primskovo, Predjama, Višnja gora, Postojna, Vipava, zlasti pa še mnogo graščin na Dolenjskem.
V starigrajski gosposki je bila skupna kupnina 25.568 goldinarjev in 48 krajcarjev. Prvi plačilni obrok je znašal 9883 gold., 10 kr. in 2 pfeniga (Polec imenuje pfenig denarič, drugod najdemo tudi izraz novčič). Po mnogih opominih, dnevnih izterjavah, ostrih.grožnjah in slednjič celo z zaporom dolžnikov so izterjali do
Razen dveh kmetij, od katerih je bila še ena pustota (nerodovitno zemljišče), so v kamniški starigrajski gosposki prevedli vse na kupno pravo.
Vrhovna državna uprava v Gradcu je nastavila svoje cenilce zakupnih kmetij, ki so deločevali njihovo vrednost in „kupni denar" ter ga izterjevali. Za vso Kranjsko je vodil te posle vicedomski uradnik Krištof Seyrl. Brezobzirni pritisk na podložnike in nasilno izterjevanje kupnin je brez dvoma vplivalo na vzroke velikega slo-vensko-hrvaškega kmečkega upora leta 1572/73. Pomisliti moramo namreč, da so bila najobšimejša državna zastavljena gospostva prav na Dolenjskem, Spodnjem Štajerskem in deloma tudi na Hrvaškem, torej v žarišču upora in da so bila tam nasilstva še hujša, kot smo videli v kamniškem primeru. Na to je menda prvi opozoril prof. dr. Janko Polec v prej omenjeni razpravi.
Kljub nesrečnemu izidu kmečkega upora leta 1573 pa je pritisk za izterjavanje zaostalega kupnega denarja popustil, čeprav ga podložniki niso plačevali v redu. Najprej so kmetom določili plačilne obroke, potem jim je nadvojvoda odpustil tretjino zaostale kupnine, in ker se tudi niso odzvali k plačilu, nazadnje polovico kupnine, da bi jih čimprej pripravil k poravnanju kupnine. Navzlic novim rokom, ki jih je postavil izterje-
družili so se gornjegrajskim podložnikom, ki so se leta 1602 uprli proti pretiranim dajatvam in tlaki. Ko jim je škof leta 1603 zaradi kuge prepovedal pokopavati mrliče pri cerkvi poleg graščine, je izbruhnil upor, ki je trajal do leta 1607. Kuga je takrat morila tudi v • Motniku. Ker so imeli kmetje zaščitne odredbe proti širjenju kuge za neumestne, so Motničani uspeli naščuvati proti graščakom zgornjemotniške ' podložnike. Upor je tajno podpiral celjski vicedom, kateremu je trg Motnik plačeval letni davek. Zgornjemotniški graščak je prosil nadvojvodo pomoči. Komisarja, ki naj bi preiskala spor, sta predložila za gra-ščaka ugodno poročilo, zato je nadvojvoda naročil celjskemu vicedomu, naj prisili Motničane k pokorščini, kolovodje in hujskače pa naj ostro kaznuje. Motničani so kljub temu vztrajali pri odporu, zato je nadvojvoda imenoval nove komisarje, ki so poročali, da urbarijalnih dajatev res ni mogoče povečati. Nadvojvoda je leta 1607 oprostil motniške tržane vseh novih dajatev kljub graščakovi pritožbi (Pavle Urankar, Zgodovina trga Motnika, str. 41). Na gornje-grajskem škofijskem posestvu se je spor vlekel tako dolgo, ker je škofa Hrena v njem podpiral deželni knez, puntarje pa papežki nuncij, Hrenov odločni nasprotnik.
(Prihodnjič dalje)
Upokojenci in novi zakon
Obiskali smo društvo upokojencev v Kamniku in postavili nekaj vprašanj vodji posvetovalnice.
Kako so se odzvali upokojenci ha objavo v Kamniškem občanu?
- Več kot zadovoljni smo. Oglas v Občanu je šele razgibal naše upokojence, da so prihajali v posvetovalnico s svojimi odločbami.
Koliko zahtevkov so vložili upokojenci?
- Do 26. 4. 1973 smo vložili na zavodu v Ljubljani že 143 zahtevkov.
Upokojenci s polno 40-letno pokojninsko dobo in upokojenke s pokojninsko dobo 35 let dobijo za vsako nadaljnje polno leto za odstotek zvišano sedanjo pokojnino. Ali je dosti takih upokojencev?
- Sorazmerno malo jih je. Oglasil pa se je upokojenec rudar, ki ima kar 51 let priznane pokojninske dobe, in upokojenka, ki ima polnih 45 let pokojninske dobe.
Kakšno bo povečanje njune pokojnine?
- Čeprav imata 11 let oziroma 10 let prek polne dobe, bo dobil vsak le 5-odstptno povečanje - tako določa statut.
Upokojenci vprašujejo, če bodo dobili vsak svoje potrdilo o vloženem zahtevku?
- Ne. Z zavodom v Ljubljani smo se dogovorili, da bomo napravili sezname vloženih zahtevkov - tu je vpisano: priimek in ime upokojenca, njegovo bivališče in številka njegove odločbe. Zavod v Ljubljani je na takšnem seznamu potrdil, da je prevzel vse v seznamu vpisane zahtevke.
Kdo je prevzel te potrjene sezname in kje so sedaj?
- Potrjene sezname smo izročili društveni pisarni, kjer jih liranijo v posebni mapi. Vsak jih bo torej lahko pregledal se prepričal, da je bil njegov zahtevek pravilno in pravočasno vložen.
Le vkup. le vkup ubpga gmajna
Tekmovanje pionirjev zgodovinarjev iz Stranj
Za letošnje tekmovanje pionirjev zgodovinarjev je bila določena tema „Kmečki upori". Kmalu pa se je pokazalo, čisto iz praktičnih razlogov, da je omenjeno temo zgrešeno imeti le za ozko omejeno na večje kmečke upore. Ni namreč povsod prilika za tako obdelavo. Zato so se odločili, naj bi mladi zgodovinarji razumeli nekoliko globlje življenje in položaj srednjeveškega kmeta, Slovenca podložnika. To pa bi spoznali le, če bi bila njihova predstava širša, kot jo nakazuje tema. V sklopu teme, ki so ji končno dali naslov „Le vkup, le vkup, uboga gmajna", naj bi pionirji zgodovinarji preučili:
1. slovenski kmet podložnik v narodni pesmi oziroma literaturi
2. položaj slovenskega kmeta po zapisih v urbarjih našega kraja
3. stare kmetije v našem kraju in njihov položaj po ustnem izročilu
4. stari etnografski predmeti in načini dela z njimi
5. nastanek podložniškega razreda na Slovenskem Naš zgodovinski krožek je temo glede na naš kraj še
nekoliko razširil, ker se nam je zdelo, da tema ne zajema vsega, kar bi se dalo še raziskati.
Sprva se nam je zdelo, da je naloga zelo težka in da ji bomo težko kos.- „Pa poskusimo," smo si rekli. Začeli smo z delom in delo se nam je zdelo vsak dan lažje.
Za primer bomo opisali, kako smo obdelali staro kmetijo. Po pregledovanju starih kmetij in poizvedovanju smo ugotovili, da je najlepši primer stare kmetije Po-gačarjeva domačija v Zagorici. Takoj smo jo obiskali, si jo dobro ogledali, fotografirali in vse ugotovitve zapisali. Gospodar, zdaj že prileten Miha Kočar, nam na marsikatero od številnih vprašanj ni znal odgovoriti, saj smo o njegovi kmetiji le hoteli izvedeti preveč. Kmetijo smo obdelali takole:
- Prva skupina je izdelala karto kmetije in vanjo vnesla vsa poslopja glede na rabo, označila parcele in njihove kulture in ugotovila vzroke sprememb kultur.
- Druga skupina je ugotovila, kakšen značaj je imela kmetija v preteklosti, ali je bila svobodna ali pod-ložniška, kakšno mesto je zavzemala do zemljiškega gospoda in kje je to zapisano.
- Tretja skupina je izdelala rodovnik Pogačarjeve rodbine..
- Četrta skupina je na podlagi podatkov iz Arhiva Slovenije ugotovila izvor imena družine, glede na njihovo pravo, oziroma hišno ime
- Peta skupina je ugotavljala, ali je kmet sodeloval v kakšnem kmečkem uporu ali podobnem gibanju in če ni, zakaj ne.
- Šesta skupina je skušala podrobno ugotoviti današnji položaj kmeta in kmetije v gospodarskem smislu.
- Sedma skupina, ki je bila bolj tehnično usmerjena, je kmetijo fotografirala in elaborat tehnično opremila.
Na podoben način smo obdelali tudi druga poglavja. Elaborat je zelo obširen in bogato opremljen s slikovnim materialom, originalnimi listinami in prispevki mlajših pionirjev.
Omenili bi le nekatere zanimivosti iz elaborata: ■ S ČIM SO SE UKVARJALI PODLOŽNIKI V NAŠEM KRAJU
Viri, ki govorijo o Stranjah v tistih časih, ko so bili Stranjam še podložniki, pravijo:
„Stranje ne spadajo med posebno rodovitne kraje naše domovine. Ležijo med Kamniškimi planinami in ob deroči Kamniški Bistrici, zato imajo dosti dežja. Podnebje je tod hladnejše. Kmetje pridelajo komaj toliko žita, da se čez leto s pridelkom preživljajo. Kakega naprednega kmetovanja še od daleč ne poznajo. Živinoreja bi lahko bolj cvetela, ker je v bližini Velika planina, ki je last 57 kmetov. Tudi Mala planina, Kisovec, Dol in Konjščica dajo veliko dobre paše.
Dober vir dohodkov je apno, ki ga poznajo daleč naokoli Le-tega izvažajo v Banat, Srbijo in celo v Trst. Kamenje, lepo in belo, donese Bistrica, kadar ob dežju naraste. Samo v Črni dobivajo apno tudi iz nastreljenega kamenja. Nekateri gospodarji imajo čisto preproste apnenice, postavljene iz kolov, opletene s trstjem in obsute s prstjo. Apno prodajajo nekateri kar sami, če imajo stalne odjemalce, drugi imajo posrednike. V kraju je mnogo voznikov, ki apno prevažajo. Mošnik iz Go-diča, ki je veljal za najbogatejšega v kraju in je bil svoboden kmet, je vozil apno baje celo v Trst. Ko se je' vračal z dolge in naporne poti, je največkrat prišel
domov sam, brez voza in konj in s praznim žepom. Bajt je s takim prevažanjem apna zapravil domačijo.
V Stolniku so dobivali prst za rdečo barvo, kar j( prinašalo nekaterim gospodarjem velik dobiček.
Na Kopiščih v Kamniški Bistrici so pridobivali prah H čiščenje kovinaste posode, v Kamniški Bistrici pa so skU' hali tudi veliko oglja. Viri pravijo, da je bilo več zadol ženih kakor pa nezadolženih kmetov. Največ teh je bil" po lastni krivdi, saj je bilo tod poznano pijančevanje i« druge razvade, ki so ljudi odtegovale od dela.
Čeprav je cerkev držala kmete podložnike v po korščini, se ji niso slepo podrejali. Če so le mogli, so se i različnimi pretvezami in izgovori izogibali cerkvenim d* jatvam ali pa dajali najslabše ali celo pokvarjeno blago!
KMEČKI UPORI V NAŠEM KRAJU
Ugotovili smo, da so bili kmečki upori tudi v našem kraju. 1507. leta so na primer nastali spori med kam niškimi meščani in podložniki iz Godiča in Zagorice.
ČLANI ZGODOVINSKEGA KROŽKA OSNOVNE ŠOLE V STRANJAH.
Le-ti so si namreč začeli lastiti gozdove v Kamniški! Bistrici, jih neusmiljeno izsekavali, delali v njih veliko škodo, čeprav so bili gozdovi last kamniških meščanovi Na razstavi Kmečki upori na Slovenskem v Arkadah; smo zasledili dokument iz leta 1515. Poprosili smo dr. Verbičevo iz Arhiva Slovenije, da nam ga je prevedla.-Dokument pravi:
„Kamniški meščani se pritožujejo, ker so kmetje orga; nizirali več kmečkih taborov in ker se kmetje bavijo z najrazličnejšo obrtjo, tkalsko, krojaško, fužinarsko, krznarsko in drugo, s čimer se sicer preživljajo le meščani. Kmetje se drznejo nabavljati orožje in vne dr-ago.
Ta kmečka neagrarna dejavnost je v veliko škodo meščanom, cesar pa je odškodovan na mitnini. Če se bo to nadaljevalo, bo mesto propadlo, meščani pa se bodo. morali izseliti.
Ko so bili poleti 1515 nemiri v Kranjski deželi, so kmetje in puntarji prosili mesto Kamnik za puške, smod-nik in drugo, razen tega pa zahtevali, da se povežejo z j hjšrnl v kmečko zvezo. Ker pa so kmečki meščani tO j odklonili, so kamniški kmetje zapretili mestu s požigom, češ da bodo potem, ko bodo osvojili Črnelo, mesto Kamnik požgali. Kljub grožnji pa se kamniški meščani niso hoteli ukloniti kmetom, posebno še zato, ker niso hoteli izgubiti zaupanja 10 ali 11 plemičev ali rodbin, ki so se že v začetku zatekli pred uporniki v mesto. Kam-ničani so se že dlje časa prepirali z gospostvom v Črnelem. Eno leto pred uporom so se pa pobotali. V. pogodbi je bilo rečeno, da kdor bi začel spor, plača 3.000 goldinarjev globe. Lamberger obdolži za upor mesto Kamnik, zato ga da zažgati. Meščani Kamnika se upro in zahtevajo, naj on povrne oškodovancem odškodnino."
Sklepni del tekmovanja pionirjev zgodovinarjev, IV.1 srečanje pionirjev zgodovinarjev, je bilo 26. in 27. aprila 1973 v Tolminu. Iz kamniške občine sta se ga udeležili osnovna šola Frana Albrehta in osnovna šola Stranje. Mladi zgodovinarji iz Stranj smo se iz srečanja srečni in veseli vračali domov, saj smo prejeli za svoje delo že tretjič zapored republiško nagrado. Tokrat smo dosegli II. mesto, ki nam je dalo spet vzpodbudo za nadaljnje
<*e*°' Zgodovinski krožek
Osnovne šole Stranje
mmmmmm					
		■ :			"'. ::a-::-::>:':o::;:-:-:";::::
Z USPELEGA KONCERTA LIRE NA PROSLAVI OSVOBODILNE FRONTE V CELJU.
„Pesem in pevski zbori nosijo eno pomembnih kulturnih poslanstev izven meja občine, mest, krajev domovine, povezuje narode, pesem ne more biti omejena na določeno mesto, temveč mora zajeti najširše ljudske množice. Prav zgled kamniške Lire in srečanje s Celjskim komornim zborom zgovorno kaže na to. Želim, da najde vaša pesem v Celju ugoden odmev." Tako je dejal po slavnostnem koncertu Lire v Celju ob proslavi 27. aprila, praznika osvobodilne fronte slovenskega naroda, predsednik Komornega zbora. Poudaril je pomembnost sodelovanja med pevskimi zbori, ta zgled pa naj bi našel odmev in pobudo tudi pri drugih pevcih.
Lira je namreč .po uspešnem koncertu v Celovcu med rojaki na Koroškem navdušila Celjane, publiko, kije nedvomno med zahtevnejšimi, če se spomnimo le številnih mladinskih koncertov, drugih koncertov ter nastopov domačih pevskih zborov.
Našli smo stik med zboroma, ki imata veliko skupnega, ki imata enake poti, ki sta se doslej največkrat srečavala le na pevskih tekmovanjih, je na slovesnosti poudaril predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec, ki je spremljal pevce. Začenjamo s sodelovanjem med zboroma, ki imata pomembni mesti v slovenski glasbeni kulturi. Zato bodite prepričani, je poudaril Gobec, da boste jeseni, ko pridete k nam v Kamnik z vašim koncertom prav tako prisrčno sprejeti, kot so bili naši pevci pri vas v Celju. Današnje srečanje pa je eden najpomembnejših korakov pri sodelovanju.
-ts
I KAMNIŠKI OBČAN
MAJ 1973
STRAN 5
Glasbeno življenje v Kamniku sedaj in pred 70 leti
Dne 13. aprila 1973 je Planinsko društvo Kamnik slovesno proslavljalo svojo Osemdesetletnico z izbranim kulturnim programom.
Ob tej priliki so nastopili pevski zbor osnovne šole Stranje pod vodstvom prizadevne učiteljice Jehce Slavič, prvo slovensko pevsko društvo Lira pod vodstvom znanega pevovodja prof. Sama Vremšaka ter godalni orkester glasbene šole Kamnik, ki mu je dirigiral odlični glasbenik prof. Maksimiljan Skalar. Nastopil je tudi in popestril program naš znani operni tenorist Rajko Koritnik iz Ljubljane.
Nastop napovedane Kamničanke, znamenite operne pevke Valerije Hevbalove, je zaradi njene obolelosti, žal, moral odpasti. Pevski zbor osnovne šole Stranje je vse poslušalce zelo presenetil s svojim lepim nastopom in ubranim petjem. Svetle očke in nežni glasovi mladih pevcev so bili naravnost ganljivi. Veliko priznanje in hvalo smo dolžni učiteljici Jelici Slavič za njeno prizadevnost in trud, ki ga ima, da je pevski zbor svojih učencev povzdignila do tako lepega petja.
O Liri mi ni potreba še posebej pohvalno govoriti, saj naš glasbeni svet pozna njeno nenadkriljivo petje; pod vodstvom neumornega pevovodja prof. Vremšaka pa si je pridobila evropski sloves.
Ugodno je poslušalce presenetil nastop godalnega orkestra glasbene šole Kamnik z lepo izvedeno Havdnovo Otroško simfonijo. O profesorju Skalarju in njegovem delovanju in prizadevanju na glasbeni šoli smo tudi v Ljubljani že pohvalno slišali
Kako pa je bilo pred 70 leti z glasbenim življenjem v Kamniku? Kam-ničani so imeli sv.ojo mestno godbo na pihala, ki jo je vodil kapelnik Va-niček. Godba je igrala pri raznih slovesnostih, sprejemih; vsako soboto proti-večeru pa je bil tako imenovani „capfenštrajh . Godci so korakali v svojih Uniformah in igrali, začenši pri smodnišnici po Grabnu, po glavnem trgu na Sutno do Rodetove hiše in nazaj.
Seveda so Kamnfčani spremljali ta glasbeni pohod z zanimanjem in pohvalo.
V Kamniku je obstajal tudi salonski orkester, ki ga je ustanovil veterinarski inšpektor Josip Nikolaj Sadnikar. V orkestru so igrali poleg Sadni-karja (flavta) tudi njegova soproga Štefka in njegova še sedaj v Kamniku
kamniški salonski orkester leta 1902: pisec članka, edini še živeči, sedi poleg bobna Z violino v roki.
S PRVOMAJSKEGA SREČANJA V
živeča svakinja prof. Milka Božič - Novakova.
Orkester so sestavljali: tri prve violine, tri druge, dve violi, čelo, bas, flavta, trobenta, mali in veliki boben, klavir in harmonij. Nastopi je salonski orkester, ki so ga takrat dirigirali že imenovani Vaniček, dalje skladatelj Emil Adamič in še sedaj živeča Eda Orožen - Grobelnikova na raznih koncertih, večinoma v takratnem zdravilišču.
Lira je takrat že obhajala dvajsetletnico obstoja in je bila eno najbolj delavnih in najbolj popularnih pevskih društev takratne Slovenije. Vodil jo je učitelj Gorjup. Tudi pisec tega članka je kot študent v počitnicah lahko pel pri Liri, kar je bilo v Kamniškem občanu že omenjeno ob proslavi njene 90-letnice in je bila tudi priobčena fotografija takratnih „lirasev". Pred 70 leti je bil znan tudi mešani zbor, ki je pel v župni cerkvi v Kamniku pod vodstvom organista Josipa Hevbala. Heybal je bil moj dober znanec iz dijaških let v Ljubljani, kjer je obiskoval orglarsko šolo pod vodstvom znanega prof. Antona Foersterja, avtorja Gorenjskega slavčka. Heybal je bil njegov najboljši učenec, in je ob slavnostnih prilikah smel namesto prof. Foersterja igrati na znamenitih orglah v ljubljansiu stolnici. Heybal in njegova kasnejša žena Cecilija, ki je odlično pela sopran, so starši naše znane operne pevke v Kamniku rojene Valerije Heybalove.
Delavskega pevskega zbora Solidarnost takrat še ni bilo, ustanovljen je bil kasneje in se je pevsko vidno uveljavljal. Glasbo so torej takrat v Kamniku negovali menda najbolj med vsemi slovenskimi mesti - izvzemši Ljubljano -kar je gotovo mestu v veliko čast.
Kamnik ima edinstveno lego pod Kamniškimi planinami in je sedaj pod skrbnim „županovanjem" Vinka Gobca „kot iz škatlice", tako mi je nedavno rekel neki inozemski turist.
Kamničani so torej upravičeno lahko ponosni na svoje lepo mesto in na glasbeno življenje v njem. Dr M O
»Mi
K veselemu razpoloženju so pripomogli tudi stranjski plesalci narodnih plesov z venckom slovenskih plesov.
iskrena Čestitka dragemu gostu za praznik dela in šopek resja, ki mu ga je izročila mala pionirka, sta še posebej razveselila predsednika tita.
PRVOMAJSKEGA SREČANJA BREZ DOBROT NA ŽARU SI NI MOGOEC ZAMISLITI. ZA TO SO POSKRBELI MESARJI TONE, FRANCE IN VINKO, KI SO IMELI VES DAN CEZ GLAVO DELA.
Leta 1244 je cesar Friderik II. ponovno postal vdovec. Želel je vzeti za ženo nečakinjo vojvoda Friderika Bojevitega Gertrudo in je obljubil zato Babenberžanu kraljevski naslov. Cesar je svoje račune delal iz praktičnih vidikov: Friderik Bojeviti se je ločil od svoje žene Neže Andeške s katero ni imel otrok in torej nobenega naslednika. Če bi se Babenberžan vnovič poročil in bi tudi v drugem zakonu ne imel otrok, bi postala njegova edina dedinja Gartruda in babenberške dežele bi pridobil cesar kot Gertrudin mož. O tem so vodili resna pogajanja, saj je vojvoda Friderik Bojeviti v juniju 1245 prišel v Verono v Italijo na razgovore k cesarju. Čeprav do poroke med cesarjem in Gertrudo ni prišlo, je vendar cesar predložil načrt, po katerem bi Avstrija in Štajerska dobili naslov kraljevine, vojvoda Friderik Bojeviti pa bi z vsemi pripadajočimi pravicami in svoboščinami postal kralj. V kraljevini naj bi bil dedič vedno najstarejši moški član vsakokratne vladajoče rodbine.
Cesar imenuje v tem načrtu vojvoda Friderika Bojevitega Babenberškega „grof Kranjske - comes Carniolae" in mu dovoli, da sme Kranjsko povzdigniti v Vojvodino, ki bi bila neposredno odvisna od novega kralja, s tem pa seveda tudi od cesarja in države. Videti je, da je vojvoda Friderik na sestanku s cesarjem v Veroni močno poudarjal svoje zahteve do Kranjske in da mu je cesar to priznaval. Vendar pa je cesar mislil tudi na težave, ki bi nastale, če bi ta načrt glede Kranjske obveljal. Patriarh Bertold, ki je bil po naslovu pravi mejni grof Kranjske, bi gotovo sprožil hud spor. Cesar ne bi hotel priti navzkriž s patriarhom, ki se je posebno trudil, da bi prišlo do poroke med cesarjem in Gertrudo. Da bi to naprijetno zadevo primerno rešil, so na sestanku v Veroni izbrali kot bodočega vojvodo za Kranjsko nekega Anzelina, ki je bil baje sin patriarha Bartolda in neke dame iz Čedada. Mislili so, da se bo na ta način patriarh odrekel Kranjske, Friderik Babenberški pa tudi ne bi mogel biti proti taki odločitvi, saj je bil Anzelin po Neži v sorodstvu z Babenberžani. Toda tudi po veronskih razgovorih se vojvoda Friderik ni mogel odločiti. Nagibal se je zdaj na cesarjevo, zdaj na papeževo stran, vendar pa ni dvoma, da bi se končno le odločil za kraljevski naslov; saj je bil dovolj častihlepen in bi tudi nekaj žrtvoval za dosego tako visokega položaja. Njegova bojaželjnost pa mu ni dala miru. Spomladi leta 1246 se je spet zapletel v boje s Čehi in Madžari. V bitki z madžarskim kraljem Belo IV ob Litvi ne daleč od Dunajskega Novega mesta je 6. junija 1246 padel. Kralj Bela se je po Friderikovi smrti hotel polastiti Avstrije in Štajerske. Močno je opustošU obe pokrajini in je dal več tisoč ljudi odpeljati v sužnost. Zato ni čudno, da je ljudstvo močno obžalovalo smrt vojvode Friderika, čeprav je bila njegova vlada viharna - polna pretresov. V zgodovini našega naroda pa se spet začenja novo poglavje z boji za Babenberško dediščino. Friderik Bojeviti je razširil meje svojega gospostva do Kolpe in Krasa, v Furianiji pa celo do Jadranskega morja s pristaniščem Portus Nahonis (današnji Porde-none s slovitimi Zanussijevimi tovarnami gospodinjskih strojev!). Na obzorju so se že kazali obrisi nove kraljevine, ki bi segala od Donave do Jadranskega morja. Toda s Friderikovo smrtjo so propadli vsi načrti.
O posebni dejavnosti vojvoda Friderika Bojevitega na Kranjskem torej ni nič znano, razen, da je bil leta 1241 v Kamniku. Omenili pa smo že, da je v Kamniku delovala njegova kovnica denarja in da je bil v našem mestu njegov upravni urad. Videli smo tudi, da je v Kamniku ustanovil deželno sodišče, ki je delovalo še po njegovi smrti. Ko je vojvoda Friderik padel 15. junija 1246 v bojih z Madžari nedaleč od Dunajskega Novega mesta, je z njim izumrla rodbina Babenberžanov in njihove dežele so postale spet svobodni državni fevd, ki ga je cesar Friderik II. lahko podelil, komur je hotel. Toda, postavil je za državnega upravitelja čez vse te dežele grofa Otona iz vzhodno od Badena ležečega Ebersteina. Kako je Oton iz Ebersteina ukrepal kot državni namestnik, smo videli v sodnem postopku v zadevi Klizoja iz furlanskega Hurhira (Gemone), ki je moral iskati zadoščenje pred sodiščem v Kamniku. Žal je zanesljivo poznan samo ta primer, da bi mogli natančneje sklepati o Pristojnosti in območju sodišča v Kamniku. Če pa je celo v medvladju po
smrti vojvode Friderika Bojevitega segala njegova moč in pristojnost tja v Furlanijo, potem je morala temeljiti na dolgoletni tradiciji in ustaljeni praksi.
Kot smo videli, je prva polovica 13. stoletja potekala v znamenju nenehnih bojev med rimsko-nemškim cesarjem Friderikom II. in papeži. Patriarh Bertolđ je vneto podpiral cesarja. Ko je papež leta 1227 izobčil cesarja in zagrozil s kaznijo tudi patriarhu Bertoldu, se je patriarh izognil papeževemu odposlancu, s tem da je odšel na obisk k svojemu svaku, madžarskemu kralju Andreju. Kako je nato leta 1230 patriarh uspešno posredoval mir med cesarjem in papežem, pa smo že ugotovili. Tokrat se je meranski vojvoda Oton VII. odrekel svojih zahtev do Istre in Kranjske v korist Oglejske cerkve oziroma syojega brata Bertolda, hčerko Nežo pa je že prej postavil za dedinjo Kamnika in vseh andeških posestev. Z možitvijo s Friderikom Bojevitim je Kamnik kot Nežina dota prišel pod oblast Babenberžanov.
Leta 1239 pa se je vnovič razplamtela vojna med papežem in cesarjem Friderikom. Ker je patriarh Bertold zvesto stal ob strani cesarju, ga je zadelo papeževo izobčenje. Odšel je v Rim in si izprosil odvezo ter mu obljubil zvestobo. Kljub temu pa je patriarh še na cerkvenem koncilu (zboru) v Lyonu leta 1245 podpiral cesarja, naslednje leto pa ga že vidimo na papeževi strani. Zakaj ie patriarh Bertold nazadnje postal papežev privrženec, ne bo težko ugotoviti. Dolgotrajne vojne med papežem in cesarjem so izčrpavale oba nasprotnika in patriarh je bil prepričan, da je bil cesar po nepotrebnem tako nepomirljiv. Zraven tega pa je patriarha skrbela usoda andeškega imetja na Kranjskem in v Slovenski marki. Po smrti moža Friderika Bojevitega je Neža spet postala edina lastnica andeške posesti in si je tudi lastila ime „gospodarica Kranjske - domina Carniole". Toda kdo naj postane lastnik andeške posesti po Nežini smrti? Patriarh je bil postavljen pred težko nalogo. Za Nežino roko se je potegoval Ulrik Spanheimski, sin koroškega vojvode Bernarda in njegov bodoči naslednik. Z združitvijo andeške in spanheimske posesti bi bila ustvarjena na Kranjskem močna zaokrožena zemljiška skupnost, ki bi Ulriku zagotovila premoč v tem delu cesarstva. Ulrik se ni pomišljal vzeti v zakon Neže, od katere po vsej priliki ni mogel pričakovati potomcev. Iz prvega zakona je imel sina Henrika, tu pa je bil še brat Filip. Toda zakonu so bile na poti sorodstvene vezi in samo papež je lahko dal spregled in dovolil poroko. Torej je bil patriarh Bertold tudi s te strani obvezan, da stopi v dobre odnose s papežem. Ulrika je pač vodila želja, da bi obširnim spanheimskim posestvom na Kranjskem priključil še andeško dediščino.
Koroški Spanheimi so bili kakor Andechsi in Babenberžani nemška plemiška rodbina, ki je vladala na našem ozemlju. Iz svojega prvotnega središča v Št. Vidu ob Glini so si kmalu pridobili obširno posest solnograške nad-škofije na Gosposvetskem polju, kjer so ustanovili Celovec. Na Štajerskem so postali lastniki velikih posestev s središčema Maribor in Radgona, na Kranjskem pa sta bili njihovi glavni posesti Kostanjevica in Ljubljana. V vznožju ljubljanskega grada se je razvila Ljubljana, ki srno jo prvič imenovali leta 1146. Spanheimska ljubljanska posest je segala do Medvod, Polhovega Gradca, Turjaka in Zaloga. Zaradi svoje cdlične lege v središču dežel je po možitvi Ulrika z Nežo Ljubljana prevzela od Kamnika vlogo glavnega mesta dežele. V Kostanjevici na Dolenjskem pa je vojvoda Bernard (1202-1256) leta 1234 ustanovil cistercijanski samostan in s tem še bolj utrdil važnost tega kraja v Dolenjski marki. Vojvoda Bernard je kot najmogočnejši oblastnik na naši zemlji vladal 54 let in nenehno vodil boje za povečanje svoje posesti, le v bojDi z bamberškim škofom si ni mogel prilastiti Beljaka. Zato je bil Ulrikov zakon z Nežo Andeško gotovo po njegovi želji.
Zakaj je bil za zakon med Ulrikom Spanheimskim in Nežo Andeško potreben spregled cerkvene oblasti? Ulrik in Neža sta si bila po tolmačenju tiste dobe v sorodstvu v tretjem kolenu. Ulrikova mati Jutta je bila namreč sestra vojvode Premysla iz Moravske, ki je bil poročen z Margareto, hčerko
metanskega vojvode Otona VII. in Nežino sestro. Premysl je umrl 16. oktobra 1239. Tudi češki kralj Vaclov I. je prosil papeža za spregled pri tej politični možitvi. V listini, ki jo je izdal 24. septembra 1247 Ulrik v Ljubljani za Freisinško cerkev, se Ulrik prvič imenuje „gospod Kranjske -dominus Carniole". Kraljevi namestnik Oton iz Ebersteina se je umaknil iz svojega položaja, ker so si tudi ostali babenberški deželi razdelili Čehi in Madžari. Čehi so si prilastili Avstrijo, Madžari pa Štajersko.
Papeževemu odposlancu, ki je 23. decembra 1248 prinesel pismo o spregledu za možitev, so morali vsi obljubiti, da bodo podpirali rimsko cerkev v boju proti cesarju in njegovim pristašem. Tako si je papež pridobil novega zaveznika, oglejskega patriarha Bertolda. Cesar se je ostro postavil v obrambo. Pridobil si je za zaveznika goriškega grofa Majnharda in ga imenoval za svojega namestnika na Štajerskem ter mu ukazal, naj zaseže vsa posestva in imetja oglejskega patriarha na Štajerskem in Kranjskem. Ker je cesar s tem v zvezi imenoval tudi Kranjsko, sodi zgodovinar dr. Milko Kos (Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine, ČZN 1917, str. 40), da je cesar menil, da gredo deželnoknežje pravice, ki si jih je prej lastil zadnji Babenberžan Friderik Bojeviti, cesarju in državi, ne pa Andechsorh. Patriarh si je za boj proti goriškemu grofu Majnhardu skušal zagotoviti pomoč Spanheima Ulrika, soproga nečakinje Neže. Zanimivo je, da so o bojih, ki jih je vodil patriarh Bertold proti cesarjevim pristašem v alpskih in furlanskih krajih, sklepali na naših tleh, v Mengšu in Kamniku. V Mengšu sta se namreč konec avgusta 1250 sestala patriarh Bertold in Spanheimec Ulrik. Patriarh je prosil Ulrika, naj mu pomaga v boju proti goriškemu grofu. Če mu bo Ulrik do 29. septembra prihitel na pomoč s četami, je patriarh obljubil, da bo podelil svoji nečakinji Neži, Ulrikovi ženi, vse pravice, ki jih ima patriarh pri gradu Mengšu (danes razvaline na Golavici!). Tudi pravice, ki jih ima pri gradu Višnji gori, bo izročil Neži, če se Neža in Ulrik odpovesta gozdnim in sodnim pravicam do nekaterih gradov na Dolenjskem. Ako bi patriarh medtem umrl ali pa bi sklenili mir z goriškim grofom, naj Ulrik in Neža kljub temu izvršujeta obljubljene pravice. Ulrik je pa obljubil „vse svoje žive dni" pomagati patriarhu proti vsemu, razen proti svojemu očetu Bernardu ali bratu Filipu. Tudi se je zavezal, da bo prišel v Furlanijo pred 29. septembrom, da se tu udeleži bojev in sklene zvezo z oglejsko cerkvijo in njenimi ministeriali. Povsod, kjer se bo patriarh vojskoval, mu bo Ulrik v 14 dneh po obvestilu prihitel na pomoč, patriarh pa bo pomagal Ulriku v vseh -bojih, ki jih bo vodil s patriarhovim privoljenjem.
Dogovor, ki sta ga sklenila patriarh Bertold in Ulrik v Mengšu, so potem 3. septembra 1250 slovesno napisali in podpisali na Nežini posesti v Kamniku, v zgornji kapeli spodnjega gradu (in capella superiori castri inferioris de Stein). Tu je torej dokaz, da je zgornja kapela na Malem gradu služila kot svečana dvorana za pisanje in podpisovanje važnih listin pred številnimi pričami. Ker je patriarh izdal v Kamniku večje število okrožnic podrejeni duhovščini, in napisal več listin, lahko sklepamo o pomenu in ugledu, ki ga je Kamnik užival prav po zaslugi patriarha Bertolda. Po podpisu dogovora s Spanheimcem Ulrikom, se je patriarh še dlje časa mudil v Kamniku ali pa kje drugod na Gorenjskem, ker je 12. septembra izdal v Mengšu neko listino za samostan v Gornjem gradu. Iz naših krajev se je vrnil v Furlanijo, vendar je spet prihodnje leto obiskal Kranjsko in Štajersko, potem ko je 8. januarja 1251 v Čedadu sklenil mir z goriškim grofom Majnhardom. Bil je že 70 let star in najbrž je njegova bojevitost splahnela ali pa je čutil, da se mu bližajo zadnji dnevi. Ne vem, ali mu je Ulrik v tem času kdaj prišel na pomoč v zadnjih bojih, z goriškim grofom. Vsekakor pa je bila glavni vzrok, da sta nasprotnika tako hitro sklenila mir, smrt cesarja Friderika II., ki je umrl v decembru 1250. V Tolminu je patriarh 30. januarja podelil samostanu v Podkloštru na Koroškem cerkev sv. Janeza na Žili, da bi s tem nekoliko poravnal škodo, ki jo je v bojih napravil menihom. To cerkev jc leta 1348 zasul plaz z Dobrača.
Nadaljevanje prihodnjič
6. STRAN
MAJ 1973
KAMNIŠKI OBČA
KAMNIŠKO GOSPODARSTVO V LETU 1972 BOLJ OBREMENJENO KOT V LETU POPREJ
Obremenjenost gospodarstva nam najbolj nazorno pokaže delitev dohodka na del, ki ostane gospodarstvu (za neto osebne dohodke in sklade), in na del, ki velja ostalim udeležencem v delitvi (zakonce in pogodbene obveznosti ter prispevki iz osebnih dohodkov).
Delež gospodarskih organizacij s sedežem v občini se je v ustvarjenem dohodku leta 1972 zmanjšal na 72 %, v letu 1971 pa je bil že 74%. Od leta 1965, ko je bil z gospodarsko reformo narejen občuten premik v korist gospodarstva in se je njegov delež v delitvi dvignil s 55 % v letu 1964 na 61 % v letu 1965, se je namreč delež gospodarstva stalno povečeval, tako da je v letu 1971 dosegel že 74 % in takrat je bilo v opazovanem obdobju, gospodarstvo tudi najmanj obremenjeno. V letih dd 1966 do 1970 pa se je delež gospodarstva gibal od 67 % do 68 %.
Poglejmo si zdaj pobliže delitev dohodka gospodarskih organizacij s sedežem v občini Kamnik v letu 1972:
Te gospodarske organizacije so v opazovalnem letu ustvarile 34 milijard starih dinarjev dohodka (za lažjo predstavo bomo uporabljali stare dinarje!); od teega je šlo za pogodbene in zakonske obveznosti ter prispevke iz osebnih dohodkov približno 10 milijard starih dinarjev ali 28 % ustvarjenega dohodka. Približno 24 milijard SD ali 72 % dohodka je ostalo delovnim organizacijam za interno delitev na neto osebne dohodke (16 milijard starih din) in sklade (8 milijard starih dinarjev).
Če razčlenimo delež dohodka, ki v delitvi pripada družbeni skupnosti na osnovne tri kategorije, opazimo, da v teh 10 milijardah starih dinarjev največji delež — 7 milijard SD, gre za prispevke iz osebnih dohodkov, 2 milijardi starih dinarjev za pogodbene obveznosti in 1 milijarda starih din za zakonske obveznosti.
Delavska kontrola v Tovarni usnja
V tovarni usnja niso čakali" na neke predpise ali podrobna navodila o tem, kako naj izgleda organ delavske kontrole v podjetju. Ugotovili so, daje delavski nadzor nujno potreben, če hočemo govoriti o doslednjem uresničevanju ustavnih dopolnil. Zato so ustanovili komisijo za družbeni nadzor.
Ta komisija je začela delati. Med drugim je pregledala izplačilo OD in nadurna dela za leto 1971 in 1972 ter pri pregledu ugotovila administrativne napake, zato je finančno obračunski sektor moral napraviti ponoven seznam izplačila OD vseh vodilnih oseb v podjetju do vključno pomočnikov mojstrov. Pri ponovnem pregledu je komisija ugotovila, da so bili OD izplačani po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in v skladu s samoupravnim sporazumom.
Obravnavali so odnos vodilnih struktur in političnega dela organizacij v podjetju ter osebno odgovornost na delovnih mestih.
Komisija predlaga, naj se pregleda in korigira dosedanji premijski pravilnik ter sestavi nov pravilnik po obratih: ločeno za usnjarno, plastiko in konfekcijo.
Število nadur naj se zmanjša na minimum. Ugotoviti morajo, če je vedno in vseh primerih potrebno nadurno delo za mojstre in ostale vodilne faktorje. Stremeti je treba za tem, da izpolnijo organizacijo dela v proizvodnji, strokovnih službah in v službi vzdrževanja.
Poostriti morajo kontrolo pri izvrševanju nadurnega dela.
Pregledali bodo dosedanji pravilnik o prevozu na delo. Komisija predlaga, da podjetje povrne 50 % stroškov prevoza tudi tistim članom kolektiva, ki so oddaljeni več kot 20 km od podjetja.
Komisija predlaga kadrovski službi, da le-ta v bodoče pravočasno obvesti vodje oddelkov o datumu preventivnih zdravniških pregledov, da bodo le-ti lahko naredili razpored dela.
Komisija je pregledala seznam upravičencev za stanovanjsko posojilo in smatra, da je bila delitev posojil realna. Predlaga pa, da pravna služba pregleda in dopolni dosedanji pravilnik o delitvi posojila s tem, da bodo koristniki posojila, predvsem vodilni delavci, pogodbeno vezani.
Nadalje predlaga, da v bodoče omejijo uporabo lastnih avtomobilov v službene namene in naj se v te namene uporabljajo prevozna sredstva podjetja. Vožnjo posameznikom z lastnimi avtomobili naj se odobri le v izjemnih primerih.
Prispevki iz osebnih dohodkov predstavljajo torej 7 milijard in so nam bolj ali manj znani, a ker bomo pri nas v kratkem prešli na sistem bruto osebnih dohodkov, si te prispevke še enkrat pobliže oglejmo: skupna prispevna stopnja od bruto osebnih dohodkov znaša v naši občini 30,77 % ali zaokroženo 31 %. Če zdaj vse te prispevke označimo s 100, potem 41 % teh prispevkov predstavlja prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, 24 % prispevek za zdravstveno zavarovanje, 20% prispevek za izobraževanje, od tega republiški 11 % in občinski 9 %; proračunski prispevek predstavlja 8,5 %, od tega za občino 6 % in republiko 2,5.%. (Ta se bo v prihodnje kot davek za financiranje družbenopolitičnih skupnosti stekal iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela). V prispevkih iz osebnih dohodkov sta še prispevek za otroški dodatek in varstvo - 6 % in prispevek za zaposlovanje - 0,5 %.
Prispevki iz osebnih dohodkov so se nasproti letu 1971 zvišali za 24 %, kar je v skladu z zvišanjem sredstev, izločenih za bruto osebne dohodke.
Med pogodbenimi obveznostmi, ki znašajo 2 milijardi starih din, so najmočneje zastopane obresti na kredite - kar 66 % vseh pogodbenih obveznosti. Te so se nasproti letu 1971 zvečale skoraj za polovico. Pomemben delež zavzemajo še zavavarovalne premije -21 %, druge pogodbene obveznosti pa predstavljajo provizije in druge bančne storitve (8 %), prispvki, članarine in drugo (5 %).
Skoraj polovico vseh zakonskih obveznosti (v letu 1972 so znašale skupno približno 1 milijardo starih dinarjev) predstavlja dodatni prispevek za socialno zavarovanje, ki se je tudi najbolj povečal nasproti znesku v letu 1971, saj se je domala podvojil (indeks 194). Na drugem mestu je med zakonskimi obveznostmi prispevek za obnovo Bosanske krajine (18 %), vodni prispevek (15 %), prispevek za uporabo mestnega zemljišča (13 %), prometni davek in drugo (5 %).
Z. M.
Mamutov most — kje je?
Kot Kamničan prav rad obiskujem svoj kraj in njegovo okolico. Tako me je pred časom pot, in seveda spomini na tedanji čas, zanesla ■na sprehod ob Nevljici, na kraj, kjer smo točno pred 35 leti „iz-kopali" mamutove kosti (te so konservirane in postavljene v naravoslovni zbirki Narodnega muzeja v Ljubljani). S tako najdbo bi se upravičeno lahko postavljal vsak kraj, Kamnik pa še posebej, saj je 14. marca 1938 bila ob Nevljici, na kraju novega mostu čez Nevljico, odkrita prva paleolitska postaja v Jugoslaviji! - na planem.
Dr. Fran Kos, ki je vodil vse delo v zvezi z odkrivanjem, je v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo leta 1939 objavil podroben in izčrpen prikaz v sestavku NEVELJSKI PALEOLITIK, kije bil tudi posebej odtisnjen. En izvod tega posebnega odtisa mije avtor zgodaj leta 1940 poklonil v znamenje zahvale pri sodelovanju, zlasti pri inventarizaciji kosti.
Kraj, kjer je bil odkrit neveljski mamut, ni zanimiv samo za strokovnjaka, pač pa je lahko tudi turistično privlačna točka. Zato sem bil nemalo začuden, da ni na poti k mostu hikakega kažipota ali drugega obvestila, tudi most sam ni prav nič označen, vsaj ime Mamutov most bi lahko nekam zapisali, če že ne bi kazalo ob samem mostu še postaviti obvestilno tablo, ki naj bi popotnika ali obiskovalca spomnila, kaj so skrivala tla pod njim ali pa mogoče še kaj skrivajo. Če bi bilo tedaj dovolj denarja, bi ljubljanski muzej razkopal precej širše področje, ker je dr. Kos domneva,, da najdba ni osamela, in bi se zemljišče izplačalo podrobneje preiskati.
Predlagam krajevni skupnosti ali pa naj zadevo vzame v roke turistično društvo: dajte vedeti, kje je Mamutov most, dajte mu ime, naj ne bo obiskovalca, ki tega pomembnega kraja ne bi obiskal na svojem sprehodu po lepi in najbližji kamniški okolici. Stroški za to menda ne bodo tako visoki, da se tega ali kaj podobnega ne bi dalo izpeljati, posebno še v Kamniku, ki ima turistične tradiciije, s takšno najdbo pa se Kamnik ponaša edini v Jugoslaviji.
DR. MILOŠ LEVIČNIK
(
Delo in razvoj gasilstva
V dnevnem časopisju stalno beremo o številnih gozdnih požarih, požarih v tovarnah, trgovskih hišah, šolah, stanovanjskih in gospodarskih poslopjih. Nehote pomislimo na svoj domači kraj, na kamniško občino. Nekateri ljudje so prikrajšani za užitek, ker ni bilo večjih požarov in podobnih katastrof, saj tako ne morajo javno kritizirati gasilcev pri njihovem delu. Sprašujejo se, kaj
14 malih in 2 srednje velika požara. Vzroki požarov pa so bili naslednji: eden zaradi eksplozije bencinskih hlapov, dva zaradi cigaretnega ogorka, štirje od udara strele, dva zaradi slabega dimnika, štirje zaradi,človekove malomarnosti, dva so zanetile iskre iz lokomotive, eden pa je nastal pri trčenju avtomobilov. Vsi ti požari so bili v Kamniku ali v njegovi neposredni bližini, razen po-
TUDI GASILCI SE UVELJAVLJAJO: NA VEČDNEVNEM SEMINARJU ZA IZPRAŠANE GASILCE JE SODELOVALA TUDI ŽENSKA DESETINA TOVARNE USNJA NA SLIKI: JO VICA KANCILJA, MAJDA GALIN IN DANI STAROVASNIK IZ KONFEKCIJE SO GASILKE ŽE ENO LETO. PRAVIJO, DA BI BILO PRAV, ČE BI SE ŠE VEČ DEKLET VKLJUČILO V GASILSKE VRSTE.
gasilci sploh delajo, ko tako redko kdaj gon. Prav v tem pa je skrivnost našega dela; strokovno se izobra-žujemo, preprečujemo požare in nesreče, poučujemo in opominjamo prebivalstvo in delavstvo, da do takih nesreč ne bi prišlo. O tem ne teče beseda samo na zborih volivcev in podobnih sestankih, ampak seže naše delo pd človeka k človeku. To je delo skoraj 1000 gasilcev in gasilk ter pionirjev med našimi občani.
Na plenumu gasilcev občine Kamnik smo ugotovili, da je opravilo 80-urni tečaj za izprašane gasilce lani in letos spomladi 65 članov in članic, ki so se tako usposobili za uspešno gašenje in prepreprečevanje požarov. Kljub temu smo zabeležili
žarov na gospodarskem poslopju v Kostanju ter v Mostah. Pri gašenju teh požarov je sodelovalo 149 gasilcev, ki so opravili 115 ur dela. Škode je bilo za približno 280.000 din, za trikrat toliko pa je bilo ob-varovanega premoženja. Ob poplavah in neurjih so gasilci dvanajstkrat črpali-vodo in reševali premoženje. Pn gašenju požarov imamo težave z vodo. Tako je vodovodna mreža v Kamniku slaba, upamo pa, da se bo stanje z novim zajetjem vode v dolini Kamniške Bistrice izboljšalo. Marsikje je premalo hi-drantov za gašenje, mnogi pa niso označeni, zato, ko jih iščemo, izgubljamo dragoceni čas.
Gasilska društva sama zbirajo finančna sredstva s prireditvami in nabiralnimi akcijami, da bi orodje, opremo, motorke in avtomobile čimprej nabavila ter se tako usposobila za uspešno gašenje in reševanje. Prebivalstvo in tudi industrija sta vedno pripravljena pomagati pri teh akcijah. Tako so lani kupili vozila kombi IMV v naslednjih gasilskih društvih: v Kamniški Bistrici, Nevljah, Mostah, na Križu in v Zg. Tuhinju, motorko pa v Šmartnem. Ker občinska gasilska zveza Kamnik ni bila zmožna kriti primanjkljaja za nabavljena vozila, je prišlo na tem plenumu do ostre debate ter končno do sporazuma, da bomo razliko poravnali letos iz dotacije SO Kamnik in zavarovalnice Mengeš. Zdaj gradijo tudi nov gasilski dom v Zg. Tuhinju, ki je že pod streho, ter nov dom v Srednji vasi, ki so ga zaradi gradnje nove ceste po Tuhinjski do-
lini porušili. Največji problem je ne« zdaj pomanjkanje kvalitetnih ga-|(£r silskih cevi; skušali ga bomo urediti^ letos in v prihodnjih letih. Civilnap^, zaščita je z betonskim železom vrednosti 60.000 din pomagala prijjjj gradnji domov, stolpov in vodnihjUj rezervoarjev. Odstopila nam je tudijn^ 180 delovnih oblek, sanitetni in dru-otic gi material, ki ga gasilci s pridom upo- jj^ rahljamo pri svojem delu. ^ V razpravi je sedaj osnutek načrtaJgt za varstvo pred požari v občinij^ Kamnik. Ker občinska gasilska zve-')^
za in SO Kamnik tesno sodelujeta in^f.-
gre obenem zato, da bi bil ta načrt _e. čimboljši, se bo gasilstvo še naprej," ~( uspešno razvijalo. t0V( Letos bomo imeli javni nastop in^je tekmovanje vseh gasilskih enot 2. inj^u 3. junija v Kamniku. Nastopilo-bo ^ šest desetin pionirjev, pet ženskih I}aj* desetih, štiri industrijske moške de-n " setine ter devetnajst terenskih ga-j?c silskih desetin. Tekmovali bodo v 5" tridelnem napadu, taktični vaji, po-jr*1 laganju cevovoda ter vaji s hi-,? drantom. Takšna tekmovanja moč-^~ no poživljajo delo v gasilskih dru-J"^ štvih, ker nihče noče biti zadnji in slabši. Tudi letos bodo slovesnosti,^
po društvih ob slovesnih prevzemih
noj
Vrhe je majhna vasica nad Motnikom s tremi kmetijami. Ena izmed kmetij je Tominškova. Gospodar kmetije je velik ljubitelj narave in lovec. Večkrat obiščeva z očkom, kije tudi lovec, Tominškove. Očka se pogovarja o lovskih zadevah, jaz pa se pogovarjam s
tremi deklicami pri Tominškovih. V januarju smo bili na obisku in je gospodar pripovedoval o svojih lovskih doživljajih.
Lani, v juniju, je gospodar odšel, kot mnogokrat prej, v gozd in našel mlado srnico brez matere. Tominšek je! srnico odnesel domov. Srnica je bila zelo izčrpana ih bolna. Zato so poklicali veterinarja. Posebno so bile ves " srnice dekleta. Hranile so srnico po steklenici in ji dale ime Pikica. Po telesu je imela še pikice, kot jih imajo vsi mladički. Pikica je okrevala in hitro rasla. Zato so jo lovci odpeljali na Brdo pri Kranju. Lovcem je Pikica dvakrat srečno ušla iz avtomobila, vendar so vztrajni lovci po nekaj dneh ponovno prišli in jo odpeljali. Pijcica je jokala, jokala je tudi najmlajša Mar-janca, s katero sta bili veliki prijateljici.
Pikica ima na Brdu dovolj prostora in je med svojimi prijatelji. Upam, da bo Marjanca še kdaj videla svojo Pikico. Lovci ne smejo samo streljati živali, temveč jih pozimi tudi krmijo. Upam, da je še veliko takih lovcev, kot je Tominšek.
Vesela sem se vračala domov ob mislih, da so dobri ljudje rešili srnico, ki sedaj spet prosto skače v naravi.
SAŠA GOBEC
gasilskih avtomobilov, motork in ob j* raznih drugih priložnostih. Manjkalo |Q ne bo tudi velikih in manjših prak- yc tičnih vaj v naseljih in tovarnah. jy Upamo, da nas bodo občani,^ skupščina, zavarovalnica in podjetja lar tudi še naprej podpirali pri našem % delu, saj se takšne naložbe v naj-5^ krajšem času večkratno povrnejo,   * j(
J. B. zgc list K
Posnemaj mo jih
Res je, da je bolje preprečevati, kakor pa gasiti požare. Zato mora vsako o gasilsko društvo po svojih močeh vzgajati in usposabljati mlade gasilce, da bodo vešči svojega poklica.
Marsikdo se zaveda, da le dobro poučen gasilec lahko pomaga posmezniku ali skupnosti pri reševanju življenj in ogroženega imetja.
Tudi z dolgoletno prakso se gasilec lahko usposobi, vsekakor pa je, da mladi gasilci že v prvih letih, ko vstopijo v gasilsko društvo, začnejo s tečaji in seminarji ter praktičnimi vajami.
Zato je tudi naše društvo organiziralo tečaj zaiz-prašane gasilce, za katerega je bilo pri članih dovolj zanimanja. Med mlajšimi člani jih je tretjina, ki so ga že uspešno opravili, in se zanimajo za podčastniški tečaj, ki ga bo organizirala občinska gasilska zveza Kamnik v jeseni.
Upam si trditi, da tudi na našem področju za izobraževanje nikoli ni prepozno, pa naj bo to upokojenec ali invalid, kajti vsakdo se lahko prilagodi delu in tako koristi družbi in posamezniku, pogosto tudi s koristnimi nasveti, saj je tudi to dobro delo, kajti gasilci moramo biti za vzgled, samo malokdo nas posnema.
Malokatera organizacija zahteva od človeka vse, kar je človek voljan žrtvovati za društvo in družbo. Gasilec pa ves prosti čas prebije v gasilskem domu, pri vajah, sestankih in posvetih. Zato menim, da je družba do gasilskih društev preskopa, tako v finančni kot moralni podpori. Ker manjša podeželska gasilska društva nimajo rednega dohodka, razen ne-, kaj tisočakov od članarine in v zadnjih letih enkratnih prostovoljnih prispevkov, so sredstva, kar jih imamo na voljo, skromna; še toliko bolj, ker je tudi naš kraj majhen. Kljub temu pa se zanvaljujem v svojem .imenu in v imenu društva vsem, ki nas podpirate in boste gasilsko društvo v Srednji vasi pod-, pirali še naprej. Vsak dinar, ki ga boste dali, bomo' pošteno porabili za gasilski dom, ki smo ga morali popraviti in ga tudi zaradi asfaltirane ceste in oviranega prometa prezidati.
Vsem desetim članom, ki so obiskovali tečaj za izprašane gasilce, čestitam v svojem in društvenem imenu in se zahvaljujem, ker ste bili marljivi in disciplinirani. To je rodilo tudi uspeh in povečalo voljo za delo na operativnem področju. Obenem se lepo zahvaljujem vodstvu občinske zveze Kamnik: tovarišu predsedniku Janezu Pregledu, poveljniku Jožetu Berlecu in ing. Francu Dolencu za iskreno sodelovanje. p _
BURJA IN MARČUN STA BILA MED NAJBOLJ MARLJIVIMI IN USPEŠNIMI TEČAJNIKI ZA IZPRAŠANE GASILCE V SREDNJI VASI.
Ji
Ovi
fm
bi
ko ani
h
Iaj on de O li P. •vi
xii
srn
1 I » 1 k.
>n
is )d.
lit uj,
3t,
ap idejnost vzgoje
Od besed k dejanjem
Verjeti v napredek družbe, pomeni, med drugim, pri-Snavati njeno pomlajevanje, priznavati, da se novo rojeva -°b rušenju starega, da je napredek rezultat konflikta "ted tem, kar je, in tem, kar prihaja. Namerno ali nenamerno neupoštevanje te resnice vodi v dogmatičnost. To Pa je prav tisto, proti čemur se borimo vsi, ki priznavajo marksistično ideologijo in prakso kot revolucionarno zavest delavskega razreda.
Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja naše samoupravne družbe se naslanjamo na marksistično ideologijo. To ni Širno pravilno, temveč je tudi osnovni pogoj, če hočemo Ustvariti v družbi odnose, ki so značilni za samouprav-'lalski družbeni sistem. Zato si ne smemo tolmačiti "larksizma kot nekaj statičnega kot filozofijo, s katero * ukvarjajo samo sive glave, niti ne dogmo, temveč kot 'deologijo, ki priznava enega samega boga, in to je 'esnica. Do te pa nas vodi kritična analiza stvarnosti, kar Imenujemo tudi znanost. Žal pa mnogokrat prav tisti, ki "•»ajo vedno na jeziku marksizem, ne upoštevajo stvarnosti in tako dobi marksistična ideologija dogmatičen ?»ačaj. Ta pojav zasledimo še zlasti na področju vzgoje "i izobraževanja. Živa priča za to so naše resolucije o "sgoji in izobraževanju; za to boleznijo pa bolehajo tudi °aši kratkoročni in dolgoročni načrti. Tako zahtevamo "a primer, naj se pouk na vseh stopnjah prepoji z marksistično mislijo. Da je zahteva pravilna, noben napreden °t>čan ne dvomi. Da pa bomo dosegli ta smoter, je posebno dvoje, to nam pove stvarnost. Prva zahteva je, naj Poučujejo mladino ljudje, ki so sami internalizirali Jnarksistično ideologijo, druga zahteva pa je, da imamo takšnih ljudi dovolj. Če analiziramo stvarnost, in to je jnujno, bomo ugotovili, da imamo najmanj 50 % prosvetnih delavcev z verskim čustvom. „Ž zdravljenjem" teh IJjudi ne moremo doseči v prid širjenju marksistične "teologije ničesar. Z dekretom ne bomo nikoli uvedli Marksizma v mišljenje prosvetnih delavcev, dosegli bomo samo to, da bodo na zunaj obrnili plašč, znotraj pa bodo ostali isti. Na drugi strani pa pehamo te prosvetne delavce v dvoličnost, ki pa ne more služiti njihovemu popiću kot okras. Marksizem je način mišljenja, mišljenje Pa odraža osebnost kot celoto. Vemo pa, daje na osebnost po puberteti nemogoče vplivati, ker se osebnostni tazvoj do te dobe zaključi. Ali je po tem takem sploh Mogoče še kaj storiti, da bi marksistična misel prepojila našo vzgojo in izobraževanje? . JE! Začeti je treba pri Koreninah. Temu cilju bi morala služiti že politika štipendiranja mladih ljudi, ki se odločajo za učiteljski —Poklic. Za dosego takih pomembnih ciljev pa ne bi bilo ■odveč povedati, da je osnova za to že v predšolski dobi. •■Nič novega ne bom povedal, daje mogoče največ storiti . *a človekov osebnostni razvoj prav v njegovih najnež-?.eiših letih, to je od rojstva, pa do petega leta starosti. ^'.'.Kar v tem obdobju zamudimo, ne moremo pozneje ''nikoli več nadomestiti. Naj v ilustracijo povem, da' na-Pieduje otrok v inteligenci v tej dobi za 1,5 točke letno .- seveda, če ima za to potrebne pogoje, ,Če živi v ureje-lihJnt socialnoekonomskih razmerah, medtem ko napreci uJe v času šolanja samo za 0,4 točke. Znanstvena spoznanja govorijo torej v prid načrtni predšolski vzgoji lo-^u • • ^e"ta pa x lahko odvija v okviru družine ali pa v "Okviru predšolske vzgojno-izobraževalne institucije. Za-. ;adi premen v družini, pa je vzgoja v okviru družine • -JSrožena, kot potreba pa stopa v ospredje načrtna pred-imk>lska vzgoja v okviru institucije. Ne bo odveč, če vsaj in )e*°° razmeji1110 0De vzgoji, v družini in tisto, ki se •rt 'dvija v okviru institucije. Prednost ima vzgoja v družini, rej      Pa je, kot sem že poudaril, ogrožena zaradi premen J' sodobni družini. Primarna socializacija otroka (otro-;ntovo učlovečenje) je uspešno samo v okviru družine, v jn kateri vladajo polnovredni, čustveni medsebojni odnosi. k0'akšnih družin v deželah, ki so stopile na pot hitrega „jjjSospodarskega napredka, ni več, oziroma so zelo redke, jgjajprej je_zaposlitev.očeta, nato pa še matere zadela ?a_ 'trokovi socializaciji hud udarec. Otrok se nima več s vtom indentificirati, v času zaposlenosti je prepuščen jo-3"1 seD' ali Pa dan v varstvo tujim ljudem, ki otroku ne hi- "orejo nuditi občutka varnosti in ljubezni. To pa je jć.'oteg hrane za otrokov normalni razvoj najosnovnejša tu- ^teva. Dizentegracije družine pa si ne smemo predstavio »ti kot vseuničujočo stihijo. Spremembe v sodobni stj 'užini so samo integralni del sprememb v družbi. To pa ^ 'rinaša znanstveno-tehnična revolucija, ki družine ni 0bn°gla obiti. Družina torej ne propada, spreminja se jj0 &&10 njena institucionalna bit. Spreminja pa se vzpored-j0 z družbenimi spremembami. Družina je torej ogle-Wp družbenoekonomskih razmer družbe, v kateri živi. Ni nam treba, vzdihovati po patriarhalnem tipu dru-
tja
•ne. Ta je dojel sicer odločne pogoje za otrokovo pri-
larno socializacijo, a ga je čas odpihnil. '' •   Ker sodobna družina ne more več uspešno opravljati J" Seh vzgojnih nalog, prevzema le-te od nje družba. Tako * je iz družinskega kroga prenesla v institucije delovna B. zgoja, spolna vzgoja, zdravstveno-higienska vzgoja itd.
nstitucije prevzemajo tudi skrb za prehrano otrok. N Ker sodobna družina ne more več nuditi osnovnih
pogojev za otrokovo primarno socializacijo, je prevzela skrb za to družba, čeprav se zavedamo, da je vzgoja v okviru vzgojno-izobraževalne institucije samo neenakovredno nadomestilo za družinsko vzgojo. Žal pa zija med proklamacijami, ki govorijo o skrbi za otroka in med stvarnostjo velik prepad. Čeprav se zavedamo pomena in vloge vzgojno-varstvenih ustanov, nam je uspelo v republiki Sloveniji zajeti v vzgojno-varstvene ustanove komaj dobrih 10 % predšolskih otrok, v občini Kamnik pa nam je do danes uspelo zajeti komaj 6,9 % otrok, in smo glede tega na predzadnjem mestu v republiki Sloveniji. To pa ni razveseljiv podatek.
Da se neka družbena dejavnost razmahne, morajo biti dani trije pogoji, in sicer: potreba, materialna osnova in osveščenost ljudi. Potreba po otroškem varstvu je v občini Kamnik, zelo velika, gospodarsko pa tudi nismo na predzadnjem mestu v republiki Sloveniji; torej ni nekaj v redu s tretjim pogojem. Besed je sicer mnogo, žal pa te ne koristijo ne staršem ne njihovim otrokom. Čas je torej, da preidemo od besed k dejanjem in da odpravimo zavore, ki zavirajo razvoj tako pomembne dejavnosti, kot je otroško varstvo. Zavore so, pa če si to priznamo ali ne. Analizirajmo stvarnost, pa se bomo prepričali.
• poskrbeti za kadre
Srednjeročni plan razvoja otroškega varstva v občini Kamnik (videl sem ga v kamniškem občanu) predvideva, da bomo imeli do leta 1975 500 predšolskih otrok, zajetih v WZ. Ob sedanji politiki otroškega varstva v naši občini tega ne moremo pričakovati. Zakaj ne? Nemogoče je namreč načrtovati razširitev prostorskih kapacitet za potrebe otroškega varstva, ne da bi temu prilagodili kadrovsko politiko, njej pa stanovanjsko politiko.
V letu 1974 naj bi bil zgrajen nov otroški vrtec na Trškem polju (kapaciteta 120 do 150 otrok). Prav! Kje pa je' kader, ki bo delal v tej ustanovi! Za takšno število otrok bi potrebovali najmanj 10 vzgojiteljic in prav toliko pomožnih vzgojiteljic. Vemo pa, da štipendira občinski sklad za štipendije samo 3 vzgojiteljice, pa tudi, da nam že sedaj primanjkuje tega kadra. Razpisi, pa vemo že vnaprej, ne morejo biti uspešni, ker vzgojiteljice potrebujejo stanovanja, teh pa tudi nimamo. Problem otroškega varstva je torej kompleksen in ga torej ne moremo obravnavati ločeno od kadrovske in stanovanjske politike. Zato sem prepričan, da bi se moralo tako pomembno področje, kot je otroško varstvo, obravnavati bolj odgovorno, z več posluha za znanstvena spoznanja, ki jih imamo na voljo na tem področju. To je nujno, sicer bomo še naprej capljali na predzadnjem mestu.
Iz sestankov, ki jih je organizirala uprava otroškega vrtca Antona Medveda za starše, je moč spoznati, da se ljudje zavedajo potrebe po razširitvi te dejavnosti, postavljajo pa tudi vprašanja, zakaj se ta dejavnost ne razmahne. To nam pove, da se je zavest občanov povzpela nad politiko, ki jo vodimo na področju otroškega varstva. Zahteve občanov so v. celoti utemeljene in jih je nujno treba upoštevati. Občanom ni do načrtov, hočejo dejanja; tudi prazne besede jim niso všeč. Tega se moramo zavedati in upoštevati.
Preveč enostransko bi bilo, če bi kazali samo na zavore, ki zavirajo nadaljnji razvoj otroškega varstva v občini Kamnik. Da bi sedanje stanje zboljšali, bi bilo treba v večji meri upoštevati želje občanov. Soodločanje je pravica vsakega občana. Tu mislim na neposredno soodločanje občanov. Njihov prispevek družbi ni posreden, temveč neposreden. Poleg tega bi bilo nujno službo TIS profesionalizirati. Nemogoče je namreč stihijsko usmerjati tako pomembno področje, kot sta vzgoja in izobraževanje. V ta namen vložena sredstva se bodo visoko obrestovala. Komisija za otroško varstvo pri TIS naj bi bila samostojna, administrativne posle zanjo pa naj bi vodila strokovna služba pri TIS. Celotno politiko na področju vzgoje in izobraževanja pa bi morali postaviti na trdnejšo znanstveno osnovo. Tu mislim predvsem na induktiven pristop, na kritično analizo stvarnosti, pred katero si deduktivni pristop kaj rad zakrije oči, da ne vidi stvarnosti. Takšen pristop bi nam poleg drugih koristi prinesel tudi osnovo za marksistično pojmovanje sveta in družbe, ki ga postavljamo kot osnovo zahtevo pred mlado generacijo. Planiranje novih zmogljivosti za potrebe predšolske vzgoje in izobraževanja naj bi slonelo na predhodni kritični analizi stvarnosti, ne smelo pa bi zanemariti želja občanov.
Poleg drugih koristi za posameznika in družbi, ki jih prinaša vzgoja v okviru WZ, je tudi odpravljanje socialne diferenciacije, ki se je v zadnjem času razrasla kot rakasta tvorba v naše samoupravno družbeno telo.
Povedati svoje mnenje je samoupravna pravica vsakega občana, in ne pomeni zgolj kritiko, temveč se skriva v tem tiha želja prispevati svoj delež k razmahu neke, za družbo pomembne dejavnosti.
ANTON MIHELJ
Srednja vas v Tuhinjski dolini ni velika krajevna skupnost, vendar so občani zadnja leta zgradili in še gradijo več komunalnih in drugih naprav. Poleg pripravljenosti ljudi za sodelovanje so seveda potrebni tudi ljudje, ki akcije pripravijo in vodijo. Eden takih dolgoletnih družbenih delavcev je prav gotovo IVAN MALI z Lok, ki je ob letošnjem dnevu OF prejel srebrno priznanje OF.
„Če se ljudje vzamejo skupaj, potem se da marsikaj narediti," je začel najin pogovor o delu in življenju te krajevne skupnosti. „Pri ureditvi dvorane v zadružnem domu so občani, še posebno pa mladina, opravili kar preko 1000 udarniških ur, pri sekanju in spravljanju lesa, pri zidarskih in drugih delih."
„Zgradili ste vodovod na Lokah, napeljali novo električno omrežje in postavili transformator, naredili dvorano in še kaj. Kakšni pa so vaši bodoči načrti? "
„To že niso več načrti, pač pa že kar delamo. V Srednji vasi gradimo vodovod, ker je dosedanji zastarel in ne* daje dovolj vode za čedalje več hiš. Krajevna skupnost bo prispevala 6 milijonov starih dinarjev, občinski groračun pa milijon in pol, vsaka od 24 hiš, pa naj bi prispevala po 300 tisoč dinarjev, že lani pa je bilo opravljenih 900 udarniških ur.
Pripravljamo tudi gradnjo novega gasilskega doma, kjer je krajevna skupnost dala 1 milijon starih din, 300 tisoč starih din je prispevalo gozdno gospodarstvo, občani pa bodo poleg denarja prispevali tudi les. Seveda bo treba še prostovoljnih delovnih ur."
„Kot tajnik krajevne skupnosti in odbornik v odborih raznih organizacij se prav gotovo srečujete z določenimi težavami glede pripravljenosti in sodelovanja nekaterih občanov v raznih akcijah."
,,Ko se občani dogovorimo za določeno gradnjo, potem ta dogovor tudi skupaj uresničimo. Občani razumejo, da gre za njihov skupni interes. Doslej smo imeli en sam primer, ko občan ni hotel prispevati svojega deleža v denarju in delu. Anton Kališnik s Potoka ni hotel plačati 65.000 starih dinarjev za novo električno omrežje, češ, daje to dolžnost elektrogospodarskega podjetja. Vprašam se, kaj bi imeli v naši krajevni skupnosti, če bi vsi prebivalci pokazali tak odnos do skupnih potreb." s.
IVAN MALI JE PONOSEN NA SVOJO MALO FARMO PIŠČANCEV.
Pol stoletja ob nakovalu
Janka Ocepka, po domače Marti-°vca, kovača iz Nasovč posebno furmani" poznajo daleč naokoli, kcani krajevne skupnosti Komen-F Pa ga poznajo tudi kot vsestran-ko delovnega človeka v mnogih or-anizacijah in društvih.
Kljub sedemdesetim letom še ved-9 vihti kovaško kladivo in dela kot 'agajnik konjeniškega kluba, od-ornik SZDL, krajevne skupnosti, 4ečega križa in Gasilskega društva.
Občinska konferenca SZDL mu
letos podelila srebrno priznanje F. Pogovor z njim je stekel v nje-
Vi kovačnici ob nakovalu.
»Ja, res sem danes eden redkih bikovskih kovačev, pa kaj ho-'rrio, traktorji so izpodrinili konje. ' Pa ne potrebujejo kovačev, pač * mehanike. Ne zdi se mi prav, da
konje povsem opustili."
»Že od ustanovitve sodelujete pri 3nJeniškem klubu Komenda, kaj 's vleče na hipodrom, kakšna je sočnost konjeniškega športa? "
»Res ■je, že 25 let delam v u.bu, rad imam konjske dirke. Če-"Je več ljudi si v današnjem času °torizacije želi ogledati iskre ko-
nje, kako se kosajo med seboj. Mislim, da ima konjski šport bodočnost, zlasti bi s tem lahko povečali turizem."
„Pravijo, da že skoraj pol stoletja stojite ob nakovalu, kdaj boste šli v pokoj? "
„Leta 1929 sem prišel v Nasovče. Pred vojno sem imel kovačijo v Kamniku na Grabnu. Delal bom, dokler bom zmogel."
„Kaj sodite o novem obrtniškem zakonu? "
„Po mojem s'o nekatere stvari olajšane, nekatere pa so bolj zaostrene. Jaz ne bom imel težav. Bo kar šlo."
„Kako ob svojem celodnevnem delu še najdete čas za sodelovanje v društvih."
„V Komendo grem največkrat zvečer ah pa ob nedeljah. Zato me to ne ovira pri delu. Sicer bodo pa kmalu poprijeti tudi mlajši. Vidim, da jih je kar nekaj, ki nas bodo lahko nadomestili."
Ob odhodu smo videli, da tisto, da bi kaj kmalu opustili delo v društvih, ni mislil resno, preveč je še v njem kovaške življenjske sile. g
Priznanja krvodajalcem
Rdeči križ Slovenije je nedavno podelil 148 značk krvodajalcem iz naše občine. Na slovesnosti, ki jo je 6. maja pripravil občinski odbor Rdečega križa, je njegov predsednik dr. Milan Kirn najprej spregovoril o pomenu krvodajalstva pri nas in se v imenu Rdečega križa zahvalil vsem krvodajalcem, ki so lani dali kri. Nato pa je razdelil značke stotim krvodajalcem, ki so dali kri več kot petkrat, 36-tim, ki so dali kri po desetkrat, devetim, ki so dali kri po petnajstkrat, dvema, ki sta že dvajsetkrat dala kri in enemu za petindvajsetkratni odvzem krvi.
Ivo Kordin iz Kamnika je kljub svojim šestdesetim letom še vedno vztrajen darovalec krvi. Šestindvajsetkrat jo je dal doslej. Za njim dosti ne zaostajata Janez Osolin z Duplice m Jože Jeras iz Las v Tuhinju, ki sta dala kri po dvajsetkrat.
Pevci Solidarnosti, mladi člani RK z osnovne šole Frana Albrehta in dijaki glasbene šole, so krvodajalcem pripravili prisrčen kulturni program.
Krvodajalci naj žive, da bodo dolgo dajali kri za vse, ki tega so potrebni še, je dejal pionir Tonček na koncu svoje prisrčne pesmice. _jj
DR. MILAN KIRN, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA JE TOPLO ČESTITAL ENEMU NAJSTAREJŠIH KAMNIŠKIH KRVODAJALCEV IVU KORDINU, KI JE ŽE ŠESTINDVAJSETKRAT DAROVAL SVOJO KRI.
»SVILANIT« - KAMNIK tekstilna tovarna
RAZGLASA
NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA.:
1. delovna mesta tkalk
pogoj: popolna osemletka in 6-mesečno uvajanje. Osebni dohodek možen od ca. 1.500 do 1.800din;
2.4 delovna mesta transportnih delavcev
pogoj: popolna osemletka.
Osebni dohodek možen od ca. 1.500 do 1.800 din;
3.2 delovni mesti čistilcev strojev
pogoj: osemletka oziroma osnovna šola. Osebni dohodek možen od ca. 1.500 do 1.800 din.
Vloge sprejema kadrovsko socialni oddelek podjetja 8 dni po objavi v časopisu oziroma do zasedbe delovnih mest.
• UPOKOJENCI OBČINE KAMNIK!
Upravni odbor Društva upokojencev bo organiziral tudi v letu 1973 več enodnevnih izletov, in sicer:. .
1. 14. VI. 1973: KAMNIK — BEGUNJE — KRANJSKA GORA — VRSIC — BOVEC — KOBARID — MOST NA SOCl — IDRIJA — KAMNIK
Prijave sprejemamo do 5. Vil. 1973.
2. 19. VII. 1973: KAMNIK — TRBIŽ — UKVE — TRBIŽ — KAMNIK
Prijave sprejemamo do 10. VII. 1973.
3. 16. VIII. 1973: KAMNIK — ROGAŠKA SLATINA — PODČETRTEK — KUMROVEC — BREŽICE — KAMNIK
Prijave sprejemamo do 7. VILI. 1973.
4. 13. IX. 1973: KAMNIK — NOVO MESTO — METLIKA — ČRNOMELJ — SEMIČ — KAMNIK
Prijave sprejemamo do 4. IX. 1973.
Prijave sprejemamo vsak torek in petek od 9.—12. ure v društveni pisarni. Ob prijavi se vplača tudi potnina. Ce za predvideni izlet ne bo zadostnega števila udeležencev, izleta ne bo.
Vabimo vse upokojence občine Kamnik, ki niso še člani društva, naj se včlanijo.
Da bi poživili družabno živlejnje upokojencev, nameravamo pričeti s pevskimi vajami pod strokovnim vodstvom.
Vabimo vse upokojence, ki imajo veselje do petja, naj se udeleže sestankov v klubskih prostorih.
Upravni odbor Društva upokojencev Kamnik
»zarja«
obrtno in montažno podjetje Kamnik Mekinje, Molkova pot 5
I. Sprejme v delovno razmerje takoj za nedoločen čas:
1. VEČ STAVBNIH KLJUČAVNIČARJEV
2. VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
za priučitev na delovnih mestih v proizvodnji
za določen čas ali v honorarno zaposlitev:
1. SNAŽILKO
Pogoji:
1. kvalificiran stavbni ključavničar, zaželna praksa in odslužen vojaški rok,
2. odslužen vojaški rok, zaželena praksa pri delih v kovinski ali inštalaterski stroki, želja po pridobitvi stopnje priučenega ali polkvalificiranega delavca.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
II. Sprejme v učno razmerje - vajence:
1. pet učencev za poklic eiektroinstalaterja
2. šest učencev za poklic stavbnega ključavničarja
3. pet učencev za poklic instalaterja centralne kurjave
4. tri učence za poklic vodovodnega instalaterja
5. dva učenca za poklic instalaterja klimatskih naprav — kleparja
6. enega učenca za poklic pleskarja in soboslikarja
Pogoj za sprejem v učno razmerje je uspešno končana osemletka
III. Objavlja štipendije:
1. eno štipendijo za študij na pravni fakulteti
2. eno štipendijo za šolanje na tehnični srednji šoli strojne stroke
3. eno štipendijo za šolanje na tehnični srednji šoli elektro stroke
4. eno štipendijo za šolanje na ekonomski srednji šoli
Pismene ponudbe sprejema personalni oddelek podjetja.
Stuparjev memorial
Alpinisti AO PD Velebit iz Zagreba priredijo vsako leto za prvomajske praznike alpinistični tabor v Paklcnici. Nanj povabijo vse jugoslovanske AO, tako daje ta" tabor pravzaprav zbor vseh jugoslovanskih alpinistov, na katerem se izmenjajo izkušnje, obnavljajo stara in sklepajo nova poznanstva, pa tudi pleza se precej. Običajno je za 1. maj v viso-':ih gorah še dosti snega, ki onemo-1 oča plezanje v kopni skali. V Pakle-l ici, ki je komaj nekaj sto metrov r id morjem, snega ni, a zaradi zgodnjega pomladanskega časa še ni preveč vroče. Tako so se tudi letos udeležili tega tabora alpinisti iz vseh naših republik in tudi iz Avstrije. Vseh udeležencev je bilo okoli 200 in opravljeno je bilo skupaj čez 500 vzponov.
Letos so tudi člani kamniškega AO v večjem številu postavili svoje šotore na romantični ravnici v Anić luki. Kar 12 članov AO je preživelo prvomajske praznike pod šotori v senci ostenij kanjona Velike Pakle-nice. Ker niso imeli organiziranega prevoza, so se na različne načine odpravili v Paklenico, z avtobusom, av-tostopom ali avtom. Tudi vračali so se vsak po svoje, samo da je bil po-vratek malo bolj problematičen, ker polni avtobusi sploh niso ustavljali na postaji v Starem gradu, tako da so morati nekateri iti na vlak v Zadar.
Vreme je bilo pretežno lepo, le dvakrat je ponoči deževalo. Tako je bilo omogočeno, da so opravili lepo število vzponov v ostenju Anić Kuka in Čuka - kar 53. Prva dneva sta služila bolj za ogrevanje, in so naveze plezale lažje smeri, razen naveze Ažman - Kramar, ki se je že v soboto podala v Mosoraško smer, ocenjeno s V. težavnostno stopnjo. V ponedeljek pa je „padla" prva „šestica"; naveza Klemene - Pollak je preplezala Velebitaško smer, ocenjeno s VI. težavnostno stopnjo. Zadnji dan bivanja v Paklenici pa je naveza Kramar - Močnik preplezala eno najtežjih smeri (VI, mestoma VI) v ostenju Anić Kuka - Klin. Za vzpon sta potrebovala 11 ur napete plezarije v navpični in previsni steni. Od drugih pomembnejših prepleza-
• ŠAH
nih smeri pa naj omenimo samo Brahmovo smer (IV, plezalo 5 plezalcev), Akademsko smer (IV, plezalo 5 plezalcev), Jedrnato smer (V-, plezali 3 plezalci) itd.
Tako lahko rečemo, da je bila ta mini odprava v Veliko Paklenico za Kamničane prav uspešna in vsi udeleženci so izjavili, da se bodo drugo leto prav radi spet podali v ta lepi kotiček naše jugoslovanske domovine.
Pa še nekaj besed o narodnem parku Velika Paklenica: marsikoga bo še pot zanesla po jadranski magistrali do Zadra in še naprej. In če bo z avtomobilom, naj žrtvuje uro, dve in si ogleda zanimiv, divje lep kanjon Velike Paklenice. Pri Starem gradu, ki je približno 300 km od Ljubljane, naj zavije na levo in po 5 km makadamske ceste se bo ustavil na vhodu v kanjon. Tu je parkirišče, naprej se gre lahko samo peš. Lepa pot vodi po dnu kanjona katerega stene se dvigajo več sto metrov visoko. Pot se dviga in po 20 minutah zložne hoje se stene odmaknejo in pogled se odpre proti Velebitu, ki je v teh spomladanskih dneh še zasnežen. Če ima obiskovalec še kaj časa, si gre lahko ogledat kraško jamo Manita peć še kake pol ure naprej levo v breg ali pa jo mahne po dolini navzgor pol do tričetrt ure do planinskega doma. pj,
Alpinistični odsek in postaja gorske reševalne službe pri PD Kamnik sta 15. aprila organizirala že X. Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu. Štuparjev memorial je smučarska tekma v veleslalomu, ki se šteje tudi za prvenstvo alpinistov Slovenije. Proga, je dolga preko 2 km in ima okoli 450 m višinske razlike. „Značilnost" Štuparje-vega memoriala je tudi ta, da je vreme skoraj vedno slabo.
No, vreme nas tudi letos ni razočaralo. Že med tednom je snežilo. Bilo je „prijetno" gaziti do kolen in včasih celo do pasu. Pihal je tudi močan veter, ki je vrtinčil sneg in sproti zasipal gaz. Tekmovalci in tekmovalce so prihajali v kočo v ledenih oklepih. V koči so dobili vroč čaj, kajti prizadevni alpinisti so storili vse, da je bila koča zasilno oskrbovana. Žičnica ni vozila.
Ponoči se je veter nekoliko unesel, snežiti pa ni prenehalo. Na progi je bilo ponekod tudi po 1 m novega snega. Ob 9. uri sta se spustila v dolino pogumna predvo-zača, ki poznata nevarnosti novega snega, in utrla smučino za tekmovalce.
Približno s polovice proge so startale alpinistke, vseh skupaj je bilo 8. Alpinisti in planinci so bili številnejši, bilo jih je 93. Tekmovanje se je zavleklo do 14. ure. Težko je bilo za sodnike ob progi, ki so vztrajali v snežnem metežu 5 ur, nato pa so morali še podreti progo in priti v dolino.
Težka proga, veliko novega snega, snežni metež in megla so zahtevah od tekmovalcev velike napore. Pokazala se je vztrajnost alpinistov, saj niso bili časi okoli 10 minut nobena redkost, rekorderji pa so tisti trije, ki so porabili za progo 23, 26 in 29 minut. Vendar kljub težkim pogojem nesreč ni bilo:
Štuparjev memorial je ena najkvalitetnejših, najtežjih in najbolj množičnih smučarskih prireditev na kamni-
škem območju. Zato imajo veliko zaslug tudi posamezniki, posebno Miha Habjan, Metod Humar, Ivo Motni-kar, Franček Mulej in Tone Škarja, ki so doslej sodelovali devetkrat, in vsi kamniški alpinisti in gorski reševalci, ki pomagajo pri izvedbi tekmovanja.
REZULTATI:
Planinci: 1. Franc Zarnik PD Kamnik 2,33.0, 2. Ivo Grilje PD Kamnik 2,40,1, 3. Jernej Markež PD Koroški Bela 2,44,0. ■
Ekipno: PD Kamnik 8,49.4, PD Medvode 12,53.0, 3. PD Mengeš 20,27.8.
Alpinistke: 1. Andreja Prevc AO Mojstrana 1,38,5, 2. Alenka Košir AO Medvode 1,46.3, 3. Marička Škrlep AO Kamnik 2,43.0.
Alpinisti: 1. Tomaž Jamnik AO Kranj 2,16.2, 2. Tone Trobevšek AO Kamnik 2,37.9, 3. Izidor Kofler AO Mojstrana 2,44.2.
Ekipno: 1. AO Mojstrana 9,44.8, 2. AO Akademik Ljubljana 10,18.6, 3. AO Medvode 11,33.8,4. AO Kamnik 12,42.6,5. AO TAM Maribor 14,32.1.
Prvi ekipi sta prejeli prehodni pokal, za prvih 6 uvrščenih v vsaki kategoriji pa so praktična darila prispevali! naslednje kamniške trgovine, podjetja in zasebniki: BO-rovo, Bunder, Emona, Kočna, Jana Preložnik, Meso, Plaj ninka," Blaž Podgoršek, Slovenija šport, Stol, Svilanit, Svit, Titan in Utok.
Prireditelj se vsem najlepše zahvaljuje.
JANEZ VOLKA!!
Množično kot še nikoli doslej
Boj se je pričel
Z izvedbo prve panoge v okviru SŠI se je pričela „bitka" tudi za prehodni pokal, ki ga bo prejela najboljša sindikalna organizacija v okviru vseh panog SŠI po merilih, ki izhajajo iz uspehov na tekmovanjih in množičnosti udeležbe. Leta 1972 je ta pokal osvojila sindikalna organizacija Titan z neznatno prednostjo pred Stolom.
Po prvi panogi je vrstni red naslednji: Projekt 146 točk, Titan 142 točk, Tovarna usnja 136, Kamnik 120, Svilanit 90, Stol 83, Prosveta 43, SOb 38, Svit 28, Alprem 27, PTT 22, Zarja 19, Kočna 15, Zdravstveni dom 10, Živilska industrija 3. V prvi panogi - veleslalomu je sodelovalo 15 sindikalnih organizacij.
Vrstni red glede na uspeh: Projekt 120, Titan 119, Tovarna usnja 106, Kamnik 93, Svilanit 62, Stol 46, Prosveta 25 itd.
Vrstni red glede na množičnost: Stol 37, Tovarna usnja 30, Svilanit 28, Kamnik 27, Projekt 26, Titan 23 itd. j M
V nedeljo, 8. aprila, je bilo v kulturnem domu na Duplici zelo živahno. Med seboj so se pomerili vitezi lesenih figur iz kamniških sindikalnih organizacij na občinskem sindikalnem prvenstvu v šahu za ekipe v okviru sindikalnih športnih iger. Verjetno se v Kamniku še nikoli ni zbralo toliko šahistov kot ravno na letošnjem prvenstvu. Sodelovalo jo kar 13 ekip iz osmih sindikalnih organizacij. Razveseljivo je dejstvo, da so se tekmovanja po nekajletni pavzi udeležili tudi tekmovalci iz rudnika kaolina in podjetja Kamnik. Kot že vrsto let so bili tudi letos najboljši šahisti sindikalne organizacije Stol, vendar ne več s tako lahkoto kot prejšnja leta. Osvojili so 64 1/2 točke od 72 možnih. Najhujši tekmeci so jim bili šahisti iz Titana, ki so osvojili 59 1 /2 točke, sledijo pa podjetje „Kamnik" 54 1/2, tovarna usnja I 48 1/2, Stol II 46, Tovarna usnja II 39 1 /2, Svila-
nit 33, SO 32 1/2, Titan II 25 itd.
Po drugi panogi je vrstni red v generalni uvrstitvi za najboljšo sindikalno organizacijo v okviru SŠI naslednji: Titan 171 točk,. Tovarna   usnja   165, Projekt
146, podjetje „Kamnik" 141, Stol 125, Svilanit 106,SOb 54, Prosveta 43, Svit 32, Alprem 27 itd. *
Naslednji panogi bosta nogomet in odbojka predvidoma v maju. j. M.
Vsem potrošnikom pitne vode
Komunalno podjetje Kamnik obvešča vse potrošnike pitne vode, da je z zakonom o vodnem prispevku za leto 1973 (Uradni list SRS št. 12-91/73) razširjena obveznost plačevanja vodnega prispevka tudi na individualne potrošnike.
Naše podjetje je zato dolžno opraviti pobiranje tudi tega dela vodnega prispevka, ki znaša 0,20 dinarja od kubičnega metra porabljene pitne vode in ga odvesti Zavodu za vodno gospodarstvo SRS. Ta prispevek so potrošniki vode dolžni plačati od 1. aprila dalje. Pobirati ga bomo začeli 1. julija 1973 tako, da ga bomo obračunali za že porabljeno pitno vodo od 1. aprila 1973.
Komunalno podjetje Kamnik
KURIRČKOVA TORBA: TUDI LETOS SO PIONIRJI IZ GOZDA PREVZELI NA VRHU ČRNIVCA KURIRČKOVO TORBO S POZDRAVI PREDSEDNIKU TITU OD PIONIRJEV IZ NOVE ŠTIFTE.
ZAHVALA
Ob smrti- našega dragega očeta in moža FRANCETA GOLOBA IZ TUNJIC, se iskreno zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Kamnik za pomoč in razumevanje. Iskrena zahvala tudi gasilcem, g. župniku in vsem, ki stega spremili na njegovi zadnji poti. DR (JŽINA GOLOB
Kamniška kronika
POROKE: MAJ 1973
' Franc Kregar, tesar, star 22 let in Fanika Cevka s Klemenčevega, delavka, stara 22 let; Franc Mirnik iz Celja, ključavničar, star 26 let, in Angela Kodra s Črnega vrha, delavka, stara 21 let; Karel Potočnik iz Tiroseka, delavec, star 22 let, in Ivanka Poljanšek iz Sovinje poči, delavka, stara 20 let; Anton Semprimožnik iz Bele, delavec, star 24 let, in Antonija Semprimožnik iz Domžal, uslužbenka, stara 24 let; Milan Starovasnik iz Podstudenca, pleskar, star 32 let, in Ana Strgar z Gore, vrtnar, stara 18 let; Ivan Vrankar iz Potoka, pleskar, star 32 let, in Ana Podbevšek iz Zg. Tuhinja, delavka, stara 26 let; Anton Zavas-nik z Markovega, mizar, star 33 let in Zofija Burkeljca z Velikega Hriba, krojačica, stara 22 let.
SMRTI:
Robert Balantič iz Mekinj, otrok, star 2 leti; Marija Dolenc s Pore-bra, družinska upokojenka, stara 74 let; Frančiška Hočevar iz Mekinj, prevžitkarica, stara 90 let; Antonija Klemene s Hriba, gospodinja, stara 69 let; Marija Kuhar s Krivčevega, gospodinja, stara 66 let; Mihael Koritnik s Klanca, inv. upokojenec, star 74 let; Marina Mihejeva iz Mekinj, os. upokojenka, stara 79 let; Marija Močnik ž Županjih njiv, gospodinja, stara 82 let; Franc Orešnik iz Volčjega potoka, kmet, star 71 let; Karol Pogačnik iz Kamnika, os. upokojenec, star 71 let; Marija Poljanšek iz Srednje vasi, gospodinja, stara 69 let; Pavel Serša s Starih Sel, upokojenec, star 70 let; Janez Trebu-šak iz Porebra, delavec, star 24 let; Ana Uršič iz Zg. Stranj, gospodinja, stara 59 let.
Kolesarski klub Rog iz Ljubljane bo pod pokroviteljstvom kolesarskega simpatizerja Danila Pertota iz Kamnika organiziral v nedeljo, 3. junija, letos medklubsko kolesarsko dirko za mladince. Start bo ob 9.30 pred železniško postajo na Kranjski cesti v Kamniku. Kolesarji pa bodo morali prevoziti progo do Jezerskega in nazaj v dolžini 95 km.
Zvezni kapetan bo na dirki določil možne kandidate - mladince za svetovno prvenstvo v Muenchnu, ki bo letos avgusta. Vse ljubitelje kolesarskega športa vabimo, da si to zanimivo prireditev ogledajo. -lj
Kozjekova — republiška prvakinja
domžalske občine in njihovih prijateljev.
Najprej bo svečano razvitje prapora in počastitev vseh darovalcev zlatih iJ srebrnih žebljev. Sledil bo priložnosten govor, v katerem bo posebno poudal jen pomen našega velikega čebelarja Antona Janše, ki je umrl pred 200 let na Dunaju in bil prvi čebelarski učitelj.
Potem bo odlikovanje zaslužnih in dolgoletnih čebelarjev. Po kratken kulturnem programu bo domače kramljanje ob zvokih domačih godcev. F še fantje nam bodo zapeli nekaj narodnih pesmi. Pri prireditvi bo srečokrf Posebnost tega bo, da bo zadela vsaka srečka. Čisti dobiček je namenjei predvsem za čebelarsko šolo na Brdu pri Lukovici.
Lepo vabljeni vsi, ki želite preživeti uro ali dve v lepih Tunjicah!
Na nedavnem republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško za mladince in pionirje so kamniški pionirji in mladinci dosegli odlične uspehe. Med pionirkami je s 167 krogi postala republiška prvakinja Kozjekova iz Kamnika. Tudi ekipno so kamniške pionirke s 445 krogi dosegle prvo mesto.
Med" mladinci so bili Kamni-
čani drugi, med posamezniki pa Radej tretji, Reisnerjeva pa dru- -ga.
Vsi, ki so se uvrstili za državno prvenstvo, ki bo 19. in 20. maja v Beogradu.
K izrednim uspehom, ki sa jih dosegli mladi kamniški strelci pod vodstvom trenerja Pod-gornika, jim tudi mi iskreno Če- * stitamo.
Čebelarski praznik
V nedeljo, dne 18. junija ti., bodo naši čebelarji imeli svoj praznik v Tunjicah pri Slanovcu. Ob 13. uri bo zbirališče čebelarjev iz kamniške in
FERDO CVETKO, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL JE IZROČIL PRIZNANJE OSVOBODILNE FRONTE TUDI PEREGRINU ORAŽMU, PREDSEDNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI VRANJA PEČ, ENEMU NAŠIH NAJSTAREJŠIH DRUŽBENIH DELAVCEV.
KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni iri odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani