NOVI TEDNIK
številka 20 • Leto XLI • cena 200 din
Celje, 21. maja 1087
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
peto mesto MPZ
prešeren v Varni
Mešani pevski zbor France
Prešeren iz Celja, ki ga vodi
Edi Goršič, je sodeloval na
mednarodnem tekmovanju
pevskih zborov v Varni v Bol-
gariji in v svoji kategoriji
med 11 zbori zasedel peto
mesto.
Prvo mesto je osvojil Aka-
demski pevski zbor Ivo Lola
Ribar iz Beograda in tudi na
ostalih mestih so bili priznani
akademski zbori iz SZ, Bolga-
rije, Namčije in drugih evrop-
skih držav. Prešernov zbor je
bil številčno tudi med najbolj
skromnimi, čeprav se je pred-
stavil z zelo težkim progra-
mom. Zato je peto mesto na
tem tekmovargu lep uspeh te-
ga zbora.
Ni naključje, da je teden starejših občanov v celjski občini meseca maja, ko praznuje
tudi mladina. Tudi starejši so bili enkrat mladi, zato se niti življenja samo nadaljujejo,
mladi pa jih sukljajo po svoje, začinijo z novimi hotenji, kritičnostjo, in revolucionar-
nostjo. Zvedavost mladega obrazčka, obrnjenega k staremu, terja odgovor v potezah
preizkušene babice, ki seje kalila v hujših časih. Tudi za mlade danes ni lahko, zato ni
čudno, da ob neprivlačni doti, ki jo bodo sprejeli od starejše generacije postajajo
nestrpni in iščejo odgovore ter žele s kritično besedo očistiti temelje, na njih pa graditi
tako, da ne bo priviligiranosti, krivic, lažne morale. S takšno kvaliteto življenja se
strinjamo vsi, zato nam ne sme zmanjkati moči, da bi jo dosegli.
Z. S., FOTO: EDI MASNEC
Dabojske mozaične
razglednice
Prijateljstvo je več kot samo kultur-
na karavana. Stran 13.
Zahtevajo FrankolovčanI preveč?
Huda kri zaradi bazena v tem kraju. Stran 6.
Črni obeti za ceste
Tudi na Celjskem se lahko bojimo razpada cestne mreže.
Stran 3.
Ta čas je naš čas
Intervju s Tonetom Anderličem ob Dnevu
mladosti
»Slovensko mladino se v
republiki sliši toliko, kolikor
ima ustrezna stališča ter je
agresivna in prodorna. Rekel
bi, da seje zadnji čas izredno
malo vprašanj odločilo brez
nas. Vselej se nas je slišalo,
velikokrat upoštevalo, veli-
kokrat pa tudi ne - a tega ne
smemo jemati kot klasičen
poraz. Včasih smo sprejeli
slabše odločitve, a pomemb-
no je to, da prihaja do izme-
njave stališč in se v razpra-
vah sploh pojavljajo različna
mnenja,« pravi predsednik
republiške konference Zve-
ze socialistične mladine Slo-
venije Tone Anderlič.
Pluralistični pristop do
vseh vprašanj, ki se pojavlja-
jo v republiki in državi, je
tudi ena največjih odlik dela
slovenske mladinske organi-
zacije. V zadnjem letu, ko
mladi vse bolj odklanjajo
manifestativne akcije, done-
davnega svojo domeno, daje
prišlo tudi do zaostrovanja
odnosov med mladimi iz
Slovenije ter drugih repu-
blik in pokrajin. Vzrok za to
gre iskati v premajhni pove-
zanosti in medsebojnem
poznavanju. Tone Anderlič
pa pravi, da bomo to lahko
presegli le z dejanji, nikakor
pa ne z besedami, kar že pre-
dolgo delamo. Prav ta vpra-
šanja pa so bila povod za in-
tervju pred dnevom mlado-
sti, ki ga objavljamo na 2.
strani.
Danes smo
v Lučah
v okviru letečih uredništev
se novinarji Novega tednika
in Radia Celje že od včeraj
mudijo v Lučah in okolici,
kjer so že ali pa še bodo obi-
skali vrsto zanimivih ljudi in
zabeležili kopico krajevnih
posebnosti. Leteče uredništvo
bodo zaključili nocoj ob 20.
uri v osnovni šoli v Lučah z
ustnim časopisom na katerem
bodo nastopili: ansambla Mi-
ra Klinca in Viasong, moški
in ženski pevski zbor, harmo-
nikar, učenci OŠ Luče in še
kdo.
Reševanje s psi izpod ruševin
Konec prejšnjega tedna je celjsko Kinološko društvo pripravilo dvodnevno srečanje
vodnikov reševalnih psov. Srečanja, ki so ga pripravili ob 10-letnici prve reševalne akcije s
psi pri nas, seje udeležila republiška enota (12 vodnikov s psi), člani celjskega društva in
gostje iz Južne Tirolske.
V soboto so pripravili dve težji vaji, na katerih so pri dokazali, da so res dobro izurjeni in,
da bi v morebitnih nesrečah lahko pomagali iskati ljudi, zasute v ruševinah. Nedeljska vaja
v ruševinah med Zidanškovo uhco in Trgom V. kongresa je bila namenjena gledalcem,
prikazah pa so več načinov reševanja. Psi so morali pokazati precej spretnosti, saj so se
morali vzpenjati in spuščati po lestvi, hoditi po razbitem steklu in podobno. Na sliki:
labradorec Ago v akciji. g ŠROT
Iščimo stične točice, ne razlilce
Letošnji program tedna
starejših občanov v celjski
občini je popestrila okrogla
miza na temo »Življenje
mladih s starimi«. Udeležili
so se je predstavniki Zveze
društev upokojencev in
predstavniki OK ZSMS ter
mladi iz srednjih šol.
Program okrogle mize je
bil izredno obsežen, saj je na-
povedoval referate kot Sti-
čišča mlade in stare genera-
cije. Ekologija ter protijedr-
ski program in zdravstvo.
Uveljavitev resničnega sa-
fnoupravljanja, Arhitekton-
ske ovire. Razumevanje sta-
rejših do problemov mladine
in skrb mladine do starejše
generacije, medsebojno spo-
štovanje in skupni cilji ter
Kulturna, prosveta in teles-
ca kultura nekdaj in zdaj.
Pogovor se je začel sproš-
čeno, na podlagi medseboj-
nega spoštovanja starejše in
Oilajše generacije ter se raz-
^1 v razmišljanja, ki so se
JJ^ed seboj prepletala, zato
'^o »uradnih« referatov sploh
prišlo.
Izrečeno pa je bilo mnogo
tehtnih misli z ene in druge
strani, predvsem pa se oboji
^avedajo, da je potrebno v
^eh kriznih trenutkih strniti
sile za večjo kvaliteto življe-
nja, zato naj se ne iščejo ge-
neracijske razlike, marveč
stične točke, kjer mladi in
stari (prvi z revolucionarno
besedo, drugi z življenjskimi
izkušnjami) lahko pripomo-
rejo k rešitvi nekaterih pro-
blemov v naši družbi. Ti pa
so na področju ekologije, šo-
lanja mladine, produktivno-
sti dela, uresničevanja spre-
jetih nalog.
Predsednik OK ZSM Celje
Duško Kos je poudaril, da je
»izmenjava izkušenj in nego-
vanje razlik nujna, da pa je
sedanjost kriva, če je za mla-
dino prihodnost vprašljiva.
Med mladimi je veliko nego-
tovosti zaradi zaposlovanja,
kar pa tudi ni vse. Mi se ne
borimo zato, ker smo lačni,
zato ste se borili vi, ampak
gremo korak naprej, borimo
se za višjo kvaliteto življenja.
Mladi doživljamo krizo vred-
not, krizo zaupanja, nihče pa
nam ne ponudi konkretnih
odgovorov. Ločnice med
mladimi in starimi ne sme
biti, za oboje pa je važno, da
se borimo proti ljudem, ki so
danes privilegirani. Tu smo
na skupnih barikadah, le da
ste se vi borili s puško v roki,
mi pa se s pisano besedo.
Nočemo oblasti s parolami,
ki je današnja danost, mar-
več resnična dejanja. Vi ste
imeli cilje, mi bi jih radi do-
gradili, saj resničnega samo-
upravljanja ne želi nihče uki-
niti, pač pa poiskati ravno
pot iz marginalij naše druž-
bene skupnosti.«
PreG||tavniki starejše ge-
neracije so izvajanja mladih
razumeli in rekli, da se zave-
dajo bremen, ki jih mladi
prevzemajo, da pa je prav,
ker so pri tem kritični in želi-
jo biti dosledni.
»Revolucijo so vedno
ustvarjali mladi« je bil skup-
ni motto starejših razprav-
Ijalcev, da pa manjka mla-
dim včasih strpnosti pri kre-
iranju vsakdana, kjer bi se v
strpnem dialogu napetosti
med mladimi in starimi omi-
hle.
To je dokazala tudi okro-
gla miza sama, razpravljalci
pa so si bili edini, da bi več-
kratno kramljanje (ne samo
enkrat letno) odstranilo še ti-
ste sporne točke, ki obstaja-
jo. »Sicer pa je potrebno tudi
razlike negovati, ker brez
njih ni napredka,« je zaklju-
čil eden izmed razpravljal-
cev okrogle mize na temo
Življenje mladih s starimi.
ZDENKA STOPAB.
2. STRAN - NOVI TEDNIK

21. MAJ 1987
Celjski komunisti odklanjajo odgovornost
Vse institucije so v Primeru Savinje deiale sltiatlno z zalionsiiimi pooblastili
Celjski komunisti, ki so v
ponedeljek razpravljali o
ugotavljanju odgovornosti
za stečaj Lesno industrij-
skega kombinata Savinja
na občinski ravni, so se raz-
šli brez sklepov.
Predsedstvo občinskega
komiteja Zveze komunistov
je sicer pripravilo vrsto sta-
lišč, ki pa so bila po mnenju
večine komunistov presploš-
na in jih niso podprli. Dogo-
vorili so se, da bodo o odgo-
vornosti na občinski ravni
ponovno razpravljali na pri-
hodnji seji, ko naj bi pred-
sedstvo stališča preoblikova-
lo in jih dopolnilo s pone-
deljkovo razpravo.
V razpravi so posamezni
komunisti ocenili, da je naj-
bolj sporno stališče predsed-
stva komiteja, da so imeli or-
gani m organizacije na ravni
občine oziroma komunisti v
njih na razpolago dovolj in-
formacij o poslovanju tega
celjskega kolektiva, na osno-
vi katerih bi lahko, če bi de-
lali usklajeno, predvideli
kasnejše dogajanje v Savinji.
Vztrajali so na stališču, da so
ukrepali skladno z zakonski-
mi pooblastili posameznih
institucij in da od njih ni mo-
goče pričakovati več.
Niko Kač, predsednik poslo-
vodnega odbora Ljubljanske
banke Splošne banke Celje, je
dejal: »Trenutno je v celjski
občini pet delovnih organiza-
cij, ki bi jih lahko banka zaradi
nespametnih poslovnih potez
»zatožila« komiteju. To ni naša
naloga. Očitno ne razumemo
pomena in vloge posameznih
institucij. Je kdo od upnikov
kd^ vprašal banko, ali daje
jamstvo za kreditiranje Savi-
nje? Sistem finansiranja je
povsem zgrešen, kajti z denar-
nimi posli se ukvarjajo amater-
ji. Gre za prelaganje odgovor-
nosti.«
Dušan Drofenik, pomočnik
glavnega direktorja Službe
družbenega knjigovodstva, se
je vprašal: »Kdo naj se zago-
varja? Tisti, ki podatke o po-
slovanju potvarja ali tisti, ki
takšno ravnanje odkrije.« Pra-
vi tudi, da Služba družbenega
knjigovodstva ni zgolj kontrol-
ni organ in da preprosto ni ka-
drovsko usposobljena, da bi
lahko preverjala poslovanje
vseh celjskih organizacij zdru-
ženega dela.
Miloš Pešec, predsednik
celjskega izvršnega sveta, med
drugim meni: »Če v posamezni
organizaciji združenega dela
ne vedo, kaj se bo z njo dogaja-
lo čez mesec dni, ji ne more
pomagati noben izvršni svet
ali komite. Če bomo čakali le
na to, da nepravilnosti v poslo-
vanju odkrije Služba družbe-
nega knjigovodstva, še n^-
manj deset let ne bomo vedeli,
kaj se v podjetjih sploh do-
gaja.«
Duško Kos, predsednik celj-
ske mladinske organizacije, se
prav tako ne čuti krivega za
nastale razmere: »Nisem imel
nobenega razloga, da bi dvo-
mil v izjave vodstva Savinje
kakor tudi ne v izjave mladin-
cev iz tega kolektiva, ki so bili
med najbolj aktivnimi. Del od-
govornosti za razmere v Savi-
nji sem pripravljen prevzeti le
v primeru, če ocenite, da med-
sebojnih odnosov ne smemo
graditi na zaupanju.«
Stane Mele, sekretar Občin-
skega komiteja Zveze komuni-
stov, je kljub temu menil, da se
komunisti ne morejo otresti
vsake odgovornosti: »Odgo-
vornost občinskih organov in
organizacij ni le enoplastna
oziroma strokovna, temveč tu-
di širša - partijska. Če ne za
drugo, smo odgovorni za de-
setletni razvoj celjske občine.
Gotovo nosi največji delež od-
govornosti vodstvo Savinje,
venda je ne moremo izmeriti v
odstotkih. Prav tako ne more-
mo raziskati osebne odgovor-
nosti komunistov na občinski
ravni.«
Da se odgovornosti ni mogo-
če izogniti, so menili tudi ne-
kateri drugi komunisti. Zahte-
vali so, da svoj delež prevzame
nase tudi komite. Med drugim
zato, ker je dolžnost komuni-
stov, ki opravljajo pomembne
družbenopolitične funkcije v
občini, da so informirani in da
znajo informacije brati. Sicer
pa n^ bi bil osnovni namen
ugotavljanja odgovornosti na
občinski ravni v tem, da do po-
dobnih primerov ne bi več
prišlo.
VILI EINSPIELER
Razpravljali sami stari znanci
Na rob konferenci Celje, kam greš?
že med pripravo gradiva
za torkovo konferenco z
zgovornim naslovom Celje,
kam greš? je bilo delovni
skupini, ki je bila ustanov-
ljena na pobudo predsed-
stva občinske konference
socialistične zveze jasno, da
čudežev ne morejo pričako-
vati in ti se tudi niso zgodi-
li. V razpravo se je kljub te-
mu, da je bilo govora o vseh
ključnih slabostih razvoja
celjske občine, vključilo
znatno manj Celjanov, kot
bi lahko pričakovali.
S stališča delovne skupine ni
nihče polemiziral. Večina
razpravljalcev je govorila o
obstoječih slabostih kot so
na prime zastarela industri-
ja, naraščajoče izgube, ne-
učinkovita kadrovska politi-
ka, sprenevedav odnos do
razvojno-raziskovalnega de-
la, nizka akumulacija celj-
skega gospodarstva, ipd. Na-
kazanih je bilo tudi vrsto re-
šitev za izhod iz sedanjega
družbenoekonomskega po-
ložaja, s katerim v celjski ob-
čini ne morejo biti zadovolj-
ni, vendar o njih niso govori-
li tisti, ki naj bi zastavljene
naloge uresničili v vsakdanji
praksi.
V glavnem so razpravljali
le sami stan znanci. Gospo-
darstvenike, ki naj bi poteg-
nili razvojni voz v obetavnej-
šo prihodnost tudi v celjski
občini, so morali pripravljal-
ci torkove konference tako
rekoč potegniti za jezik. Nji-
hovo nepripravljenost za raz-
pravo je Stane Seničar, pred-
sednik kolektivnega poslov-
nega organa Zlatarne Celje,
opravičil z besedami, da so
že tolikokrat razlagali, kaj je
treba storiti, da so izgubili
voljo.
Razpravljalcev iz nefor-
malnih krogov, ki običajno
ne sodelujejo v vsakdanjem
procesu delegatskega odlo-
čanja, praktično ni bilo. Dra-
go Medved, predsednik ob-
činske konference SZ, je
ocenil, daje bilo premalo po-
bud s strani neformalnih
krogov, ker se jih pač prvič
povabili k besedi in večina
izmed njih niti ni verjela, da
je razprava resnično odprta
za vsako koristno idejo. Očit-
no so bile takšne ideje doslej
prevečkrat označene kot
manj pomembne, njihovi no-
silci pa zavrnjeni z etiketo
neprimernosti.
Se najbolj konkretna je bi-
la tako razprava Toneta Zim-
ska, predsednika celjske ob-
čine - skupščine. Zavzel se
je za samostojne in odgovor-
ne kolektive, za izostrena in
učinkovitejša merila uspeš-
nosti poslovanja in za učin-
kovitejše poslovanje z večji-
mi pooblastili. Konferenca je
njegove pobude v celoti pod-
prla.
Kakorkoli že, Celje seje ta-
krat prvič odprlo za vse pro-
duktivne pobude. Čeprav
teh še zdaleč ni bilo dovolj,
gre za pomemben korak in
spremembo dosedanjega na-
čina dela, ki daje Celjanom
upanje, da bodo resnično sa-
mi rešili nakopičene proble-
me in izpeljali zastavljene
naloge.
VILI EINSPIELER
Delavci Libele ne
zaupajo vodilnim
Anton Rozman, glavni di-
rektor Libele, je v petek infor-
mativno predstavil delavcem
program najnujnejših ukre-
pov, ki bi lahko, po njegovi
oceni, pripeljali ta celjski ko-
lektiv iz sedanje krize.
Pogovor z delavci je trajal
slabe tri ure, udeležilo pa se ga
je približno tristo delavcev iz
posameznih tozdov in skupnih
služb. Program ukrepov bodo
ta in prihodnji teden obravna-
vali samoupravni organi Libe-
le, medtem ko bo referendum
predvidoma zadnje dni junija.
Libela mora, po oceni glay-
nega direktorja, izkoristiti vse
tržne in prodajne možnosti na
domačem trgu in racionalizira-
ti delovni proces. Rezultat teh
ukrepov n^ bi bil znižanje re-
žije za približno dvesto zapo-
slenih, od tega za tri četrtine v
skupnih službah. S temi ukre-
pi in z izločitvijo neakumula-
tivnih izdelkov, ki jih je pri-
bližno 15 odstotkov, naj bi v
roku enega leta akumulacija
porasla s sedanjih 0,3 na 11 od-
stotkov.
Delavci programa niso potr-
dili in so se opredelili proti re-
ferendumu. Po besedah Vlada
Cokana, delovodje iz Livarne,
ki je na zahtevo delavcev vodil
razgovor, so se namreč vsi
spraševali, kako bo vodstvo
Libele z Antonom Rozmanom
na čelu rešilo kolektiv v enem
letu, če jim to ni uspelo v petih
letih. Izglasovali so nezaupni-
co glavnemu direktorju, direk-
torjem tozdov in vsem delav-
cem s pooblastili.
Kljub temu so se na koncu
zedinili, da bodo tako predsa-
nacijski program kot nezaup-
nico vodstvu in vsem delav-
cem s pooblastili obravnavali
najprej na delavskih svetih.
Vsaj delavci, ki so se udeležili
pogovora, pa niso pripravljeni
čakati, da bo začelo vodstvo re-
ševati kolektiv šele potem, ko
bo končana samoupravna pro-
cedura.
VILI EINSPIELER
Težišče kadrovske aktivnosti
mora tiiti v združenem delu
Poslovna politika celjskega združenega dela redko terja
vzporednost razvoja tehnologije in kadrov
v poročilu o uresničeva-
nju kadrovske politike v
celjski občini, ki ga je prejš-
nji teden obravnaval celj-
ski izvršni svet, so priprav-
Ijalci gradiva poudarili
problematiko, ki najbolj ne-
posredno in aktualno pove-
zuje kadre z učinkovitostjo
gospodarjenja. Ugotovili
so, da opredeljenost ka-
drovskih nalog z nosilci in
roki, čeprav sprejetimi na
najvišjih organih celjske
občine, še ne pomeni, da bo-
do naloge tudi uresničene.
Uresničijo jih samo v tistih
delovnih okoljih, v katerih to
sami spoznajo za potrebno
oziroma tam, kjer to terja po-
slovna politika. Izkustvena
analiza ob tem kaže, da je v
celjski občini malo delovnih
organizacij, kjer poslovna
politika terja vzporednost
razvoja tehnologije in ka-
drov, enakovrednost v stro-
kovnem kadrovanju in orga-
nizaciji poslovnih funkcij ter
ciljno vodenje in projektne
time, ki motivirajo, ustvarja-
jo konkurenčnost v znanju,
terjajo samoizobraževanje in
izločajo nesposobne.
Zato ni presenetljivo, da
pripravo vsebinskih razvoj-
nih programov kadrovskih
služb terja družbeni dogovor
o kadrovski politiki, ne zah-
tevajo pa jih gospodarski na-
črti in programi družbeno-
političnih organizacij. Če ho-
čejo v celjski občini povečati
delež visokostrokovnih ka-
drov in omejiti odhod stro-
kovnjakov iz občine morsOo
doseči, da bo občinska izo-
braževalna skupnost v vlogi
ustvarjalca celotne izobraže-
valne politike v občini, vzpo-
staviti mrežo šol, ki bo bolj
odvisna od dolgoročnega na-
črta razvoja kadrov na občin-
ski ravni, oblikovati računal-
niško podprt kadrovsko in-
formacijski sistem, ipd.
V združenem delu pa si
morajo med drugim zastaviti
cilj, da bodo dosegli nadpov-
prečno kadrovsko sestavo v
panogi, kadrovati moraj v
šolskih klopeh in ne v tovar-
nah čez cesto, vključevati di-
jake in študente v razvojne
naloge združnega dela in ob-
činske raziskovalne skupno-
sti že med študijem, dvigniti
kakovost proizvodnega dela,
delovne prakse in pripravni-
štva, ustvariti pogoje za
osebni in poklicni razvoj za-
poslenih, ipd. Drugače pove-
dano, težišče kadrovske ak-
tivnosti mora nesporno po-
stati organizacija združenega
dela.
V razpravi so se člani izvrš-
nega sveta med drugim
vprašali, ali se politiki pre-
več ali premalo vpletgjo v
kadrovsko politiko v združe-
nem delu. Prevladalo je sta-
lišče, da mora postati združe-
no delo bolj samostojno pri
oblikovanju kadrovske poli-
tike. Sicer pa je izvršni svet
podprl usmeritve in zadolžil
vse odgovorne institucije, da
sproti spremlj^o njihovo
uresničevanje. V. E.
Ta čas je naš čas
Tone Anderlič: »Bratstva in enotnosti ne
moremo araditi z besedami«
(nadaljevanje s 1. strani)
Lani so prišla na plan prva
številnejša drugačna gleda-
nja slovenske mladine na
družbena vprašanja. Razmere
so se - kljub temu, da se je
predsedstvo republiške kon-
ference jasno opredelilo in
obsodilo sporni plakat obele-
ževanja meseca in štafete
mladosti, ki so ga izdelali čla-
ni Novega kolektivizma - po-
tem le še zaostrile. Je mogoče,
da bi poslej prihajalo do od-
klanjanja vseh vaših pobud?
»Ta hipoteza se na nek način
že uresničuje ob vseh vpraša-
njih, ki jih odpiramo v zvezni
konferenci. To, kar se je doga-
jalo po plakatni aferi, nima no-
bene zveze z racionalno razpra-
vo, konstruktivnim dialogom
in reševanjem položaja. Nobe-
ne vizije napredka in zahtev po
spremembah ni bilo - zato pa
veliko že kar čustvenih izlivov,
ki niso ločevali med pozitivni-
mi in negativnimi pobudami.
Oglasilo se je tudi veliko ljudi,
ki niso poznali plakata in dru-
gih pobud, pa so se vendarle
čutili poklicane soditi o tem. S
tem so naredili veliko škode,
saj so nekatera vprašanja spo-
litizirali in močno vplivali na
razpoloženje javnosti. Menim,
da bomo v prihodnje slovenski
mladinci porabili več energije
za uresničevanje naših pobud,
kot bi drugače.«
Kakšen naj bo ta trud, da
boste uspeli v svojih prizade-
vanjih za strpen in kulturen
dialog - hkrati pa uvajali no-
vosti v delo mladinske orga-
nizacije?
Obiskati moramo republike
in pokrajine, v Slovenijo pa
povabiti druge mladince. Veli-
ko lahko naredijo v posamez-
nih občinah, kjer naj navežejo
tesnejše stike s pobratenimi
mesti. Imam pa občutek, da so
ta srečanja še vedno preveč
protokolarno zastavljena, da se
na njih ne pogovarjamo o vse-
binskih vprašanjih - o tem, za-
kaj so v Sloveniji drugačne
razmere, kje so korenine tega
in kako poiskati skupne reši-
tve. Dejstvo je, da se razmere v
političnih forumih federacije
ne bodo spremenile same po
sebi in z govorjenjem, ampak
le, če bomo bogatili medseboj-
na razmerja in izboljšali odno-
se. Prepričan sem, da do veči-
ne nesoglasij prihaja prav zara-
di lakiranja in ustvarjanja na-
videzne enotnosti na vseh rav-
neh v Zvezi - v preteklosti smo
se na sejah vselej poenotili, po-
tem pa v svojih okoljih delah
povsem drugače od dogovorje-
nega. Lahko razumem, da na-
primer mladi v Črni gori, Ma-
kedoniji in Kosovu, ki si ko-
maj zagotavljajo osnovne živ-
ljenjske pogoje, ne morejo kar
preprosto razumeti in sprejeti
naših pobud, s^ prihajajo iz
drugačnega okolja.«
Zanimivo je pri tem vklju-
čevanje slovenskega mladin-
skega tiska, ki večkrat pred-
stavlja tudi dogodke iz dru-
gih republik in pokrajin. Vze-
miva za primer poročanje
tednika Mladina o sojenju še-
sterici v Beogradu ali o pri-
meru Dobroslava Parage. Na
to prihajajo različni odmevi?
»Ne samo na pisanje v mla-
dinskem tisku, odmevi so ra-
zlični tudi ob mladinskih giba-
ryih, pobudah, splošnih repu-
bliških vprašanjih (Nova revi-
ja) - ob vsem torej, kar se razli-
kuje in odstopa od ustaljenih
in vnaprej določenih tirnic in
navad. Vse, kar išče nekaj no-
vega in poskuša oblikovati
drugačne družbene odnose, je
zajeto v ta odklonilna stališča.
Po drugi strani pa se pojavljajo
tudi pozitivni odmevi. Vendar
pa bi težko rekel, da je demo-
kratizacija v republiki tudi me-
rilo stanju v državi. Omenila si
sodne procese, o katerih so po-
ročali novinarji Mladine. Očit-
no je, da takšna vprašai\ia v
drugih republikah ne dobijo
mesta v sredstvih javnega ob-
veščanja. Res pa je tudi to, da
naš mladinski tisk tega ne mo-
re popraviti in nadoknaditi.
Prenašanje problemov in pisa-
nje o njih iz enega okolja v dru-
go ni rešitev. Stvari se morajo
reševati in zaključiti tam, kjer
so se vprašanja sprožila.«
Slovenska mladina pa je v
zadnjem letu tudi velikokrat
ocenjevala na pamet, prenag-
ljeno in nepripravljeno odpi-
rala nekatera vprašanja, ki
jih potem ni znala dovolj ar-
gumentirano zagovarjati. Mi-
sliš, da si mladi s tem ne dela-
te prevelike škode?
»Naš način političnega dela,
pripravljenost, da se soočimo z
vsako idejo in iniciativo tam,
kjer je nastala, jo pojasnimo,
razčistimo in potem posredu-
jemo naprej ter o njej razprav-
ljamo - to je v Sloveniji že
sprejeto in ni več vprašanj,
kdo in kje je iniciativo sprožil
ter kako jo zagovarja. V Slove-
niji torej skorajda ni več nega-
tivnih odzivov, vse pa se spre-
meni, ko to prenesemo v jugo-
slovanski prostor. V državi še
vedno obstaja nekakšen mo-
nopol nad resnico, tabu in za-
prte teme, o katerih ne govori-
mo vsi in so določene le za ne-
katere kroge.«
Alternativna in duhovna gi-
banja so v Sloveniji glede na
druge republike korak na-
prej, čeprav še vedno v razvo-
ju. Gre predvsem za to, da jim
priznamo njihov pomen in ne
trdimo, da je le mladinska or-
ganizacija - ki do neke mere
to vsekakor mora biti - mesto
za druženje mladih.
»Vzemiva, da to drži - dej-
stvo pa je, da smo na kongresu
in v obdobju po njem burno
razpravljali o tem, k^ sploh so
ta gibanja. Zametki gibanj se
izven Slovenije objavljajo še v
Vojvodini, Beogradu, Zagrebu
in Reki, vendar jih tam ne priz-
navajo kot sestavni del mla-
dinske aktivnosti. Postavljeni
so izven okvirjev mladinskega
dela, kot nekaj tujega, sluč^-
nega, kar bo samo po sebi pro-
padlo. V zvezni konferenci bo-
mo o tem še govorili, priprav-
ljeno pa se tudi dokumenti na
osnovi katerih bomo poskušali
izdelati platformo, ki bi prizna-
vala tudi takšen način združe-
vanja.«
V sredstvih javnega obveš-
čanja drugih republik smo
lahko zasledili, da iz Sloveni-
je prihajajo fašistoidno obar-
vana sporočila, ki lahko oku-
žijo vse mlade. Omenjali so
Laibach, Neue Slovenische
Kunst...
»Spet gre za obtoževanje na
pamet in nepoznavanje dejan-
skega stanja. Skupino Laibach
počasi sprejemajo tudi v Ljub-
ljani, bolj kot idejno in umetni-
ško sporočilo pa je bilo ves čas
sporno rijihovo ime. Gostovali
so v Beogradu in Zagrebu, kjer
so jih lepo sprejeh. Tudi Gle-
dališče sester Scipion Nassice
so na BITEF-u laskavo ocenili,
občinstvo na gostovanjih po
Jugoslaviji pa jim je ploskalo.
Če bi bili tukaj fašistoidni za-
metki, potem gotovo ne bi bilo
tako.«
IVANA FIDLER
21. MAJ 1987
mmm
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Črni obeti za ceste
Tuill na Celjskem lahko napovedana gradnja avtocest
povzroči razpad cestne mreže
če bo republiškemu vod-
stvu uspelo speljati vsaj del
nalog, s katerimi želi zago-
toviti sredstva za gradnjo
slovenskega dela ceste brat-
stva in enotnosti ter osim-
skih cest, lahko tudi na
Celjskem, tako kot po vsej
Sloveniji, pričakujemo v
prihodnjih letih še večje po-
manjkanje financ, namenje-
nih vzdrževanju cest, z dru-
gimi besedami, še slabše ce-
ste. Republika, ki se po eni
strani pritožuje nad zvezno
administracijo, češ da si pri
določanju cestne politike
lasti preveč pristojnosti, se
po drugi strani enako obna-
ša do slovenskih občin.
Seveda je republiškim
upravnim organom povsem
jasno, da morajo dobiti v
svoje roke čimveč pred leti
oddanih pristojnosti v zvezi
s cestami, če žele brez »vme-
šavanja delegatske baze«
zmanjšati delež sredstev za
vzdrževanje cest in tako za-
gotoviti denar za gradnjo av-
tocest. Tako so prejšnji me-
sec občine že pričele izgub-
ljati pred petimi leti pridob-
ljeno upravljanje nad regi-
onalnimi cestami. S tem so
se seveda rešile tudi financi-
ranja vzdrževanja regional-
nih cest, obveznost pa je
prevzela republika. Seveda
lahko od tega pričakujemo le
manj denarja za regionalne
ceste.
Ta čas čakajo na sprejem v
skupščini tudi spremembe
šele pred petimi leti sprejete-
ga zakona o cestah. Zdajšnja
določila tega zakona natanč-
no določajo, daje treba dolo-
čen delež bencinskega dinar-
ja porabiti za vzdrževanje
obstoječih cest, to pa seveda
ni v skladu s trenutnimi ob-
veznostmi republike do zve-
ze in mednarodnih pogodb,
če žele za gradnjo avtocest
porabiti tudi del tega denar-
ja. Spremembe zakona torej
postavljajo vzdrževanje cest
v drugi plan.
Da bi se ob vsem tem pre-
tirano ne slišal niti glas ce-
starjev, ki ob takšnih admi-
nistrativnih posegih v slo-
vensko cestno mrežo že na-
povedujejo njen razpad, re-
publiško vodstvo podpira
izločitev tozdov za vzdrževa-
nje cest iz cestnih podjetij in
njihovo združitev v enovito
delovno organizacijo na rav-
ni republike. S tem bi repu-
blika vzpostavila večji vpliv
in nadzor nad obnašanjem
vzdrževalcev in jih vsaj del-
no utišala. Da bi bila takšna
organiziranost dosti dražja,
vpliv uporabnikov cest na
cestno politiko pa dosti
manjši, javnosti niti ne po-
vedo.
Če cilji morda kdaj res
opravičujejo sredstva, pa je
republiškemu vodstvu pov-
sem jasno, da takšni kratko-
ročni, a potencialno usodni
posegi, ne bi naleteli na razu-
mevanje javnosti. Zategadelj
so informacije o razvoju slo-
venske cestne mreže po-
manjkljive; praviloma se pi-
še le o gradnji omenjenih av-
tocest, o velikih finančnih
potrebah, malce manj o nači-
nih zagotavljanja sredstev in
povsem nič o posledicah
takšnega zbiranja denarja,
zbiranja na račun zanemarja-
, nja obstoječih cest v Slove-
niji.
Tako kaže, da bodo občine
celjskega območja že z jese-
njo izgubile vsako pristoj-
nost neposrednega urejanja
magistralnih in regionalnih
cest, saj jim ostanejo le lokal-
ne. Zamrlo bo tudi delo ko-
ordinacijskega odbora sisov
za ceste celjskega območja,
ki je zadnjih nekaj let ob
tvornem sodelovanju regij-
skih vzdrževalcev, celjskega
Cestnega podjetja, uspešno
urejal razvoj regionalne cest-
ne mreže, obenem pa uskla-
jeval občinska stališča do
takšne mere, da so predstav-
niki osmih občin v republiki
zavzemali enotna stališča ob
vprašanjih, ki so se dotikala
magistralnih cest na našem
območju. Nenazadnje smo
lahko rezultate njihovih pri-
zadevanj zadnja leta opazili
tudi v vse boljšem stanju
cest v naši regiji.
BRANE PIANO
Rogla gosti
elfonomiste
Društvo celjskih eko-
nomistov bo, v sodelova-
nju z Zvezo ekonomistov
Slovenije in Društvom
za marketing Slovenije,
danes in jutri organiza-
tor Tribune tržnega go-
spodarjenja, ki bo letos
že tretjič na Rogli.
Medtem ko so se slo-
venski gospodarstveniki
lani na Rogli pogovarjali
predvsem o vprašanju,
kako priti s trženjem do
uspešnega gospodarstva,
bodo letos obravnavali
zlasti kakovost, diverzifi-
kacijo in oblikovanje iz-
delkov ter informatiko v
trženju.
Seveda pa bodo sprego-
vorili tudi o aktualnih go-
spodarskih vprašanjih, o
strategiji tehnološkega
razvoja SFRJ in o ukre-
pih tekoče gospodarske
politike kot vira informa-
cij za poslovne odločitve.
Iz Celjskega območja
se bo s predavanji pred-
stavilo šest ekonomistov.
N. G.
Čistilne naprave
preslabo delajo
Ekološka skupina pri ob-
činski konferenci mladine v
Ptuju se je odločila, da sku-
paj z drugimi ekološkimi
skupinami skuša prispevati
k razreševanju problema
onesnaženosti naših rek.
Zato so prejšnji teden v
Celju pripravili javno razpra-
vo o čistilnih napravah v Slo-
veniji, ki naj bi seje udeležili
predstavniki izvršnih svetov
slovenskih občin, različni in-
špektorji, strokovnjaki, ki se
ukvarjajo z ekologijo, ribiči
in še kdo. Očitno pa se je pri
organizaciji zataknilo, saj ni
bilo predstavnikov občin, ki
bi na podlagi lastnih izku-
šenj povedali, kako rešujejo
probleme onesnaženosti vo-
da, tisti pa, ki so prišli, so bili
večinoma nepripravljeni za
temeljitejši prikaz stanja.
Kljub temu so po razpravi
sprejeli nekaj sklepov in pri-
poročil, da se izboljša kako-
vost voda.
Podatki kažejo, da je sta-
nje zaskrbljujoče, saj je vse
več rek v četrtem kakovost-
nem razredu, med več kot
100 čistilnimi napravami v
Sloveniji pa jih več kot polo-
vica slabo dela, 14 jih sploh
ne obratuje, 28 pa jih dela
dokaj dobro. Vzroki za nede-
lovanje so pomanjkanje
ustreznih kadrov, pa tudi de-
narja in rezervnih delov.
Razpravljalci so menili, daje
eden od vzrokov tudi nekri-
tičen prenos tuje tehnologije
in znanja. Zato bi morali naj-
prej poskrbeti za vzgojo do-
mačih strokovnjakov. Govo-
rili so tudi o smiselnosti gra-
denj velikih čistilnih naprav,
ki vse doplake koncentrirajo
na enem mestu, zato so me-
nili, da so čistilne naprave s
5000 enotami povsem ustrez-
ne. Opozorili so na vlogo in-
špektorjev, ki večkrat ne
ukrepajo tako, kot bi morali,
zato so predlagali, da bi jih
financirala republika, ne pa
posamezne občine, saj so za-
to preveč odvisni od občin-
ske politike. Eden od predlo-
gov pa je bil tudi ta, da naj bi
v republiki do jeseni izdelali
seznam vseh največjih ones-
naževalcev voda in določili
način njihove sanacije. Sicer
pa, kot je dejala Jelka Krai-
gher, predsednica Zveze
društev za varstvo okolja,
imamo zakonsko varstvo vo-
da dobro urejeno, morali bi
se le držati teh določil, pa bi
bilo stanje precej boljše.
TC
Jubilej Društva elionomistov Celle
Društvo ekonomistov Celje, ki je bilo ustanovljeno pred
35 leti, je svoj jubilej slovesno proslavilo prejšnji torek.
Ob tej priložnosti so za predsednika društva ponovno
izvolili Bernarda Krivca, številnim članom pa so na letni
skupščini podelili priznanja.
Društvo šteje danes 246 članov, ki tvorijo več sekcij. Zelo
dejavna je teoretična sekcija, za logistiko in transport ter
marketing. Med člani društva pa je iz leta v leto vedno več
mladih ekonomistov, ki so, vsaj nekateri, zelo aktivni.
Na skupščini so ugotovili, da je društvo vsa ta leta dobro
delalo. Člani so bili aktivni predvsem v iskanju odgovorov
na številna odprta vprašanja gospodarskega in družbenega
razvoja. Skrbeli so za strokovno usposabljanje članov in si
prizadevali za boljšo organiziranost ter za večjo vlogo in
uveljavljanje ekonomske misli v vsakdanji praksi.
Na skupščini so podelili naziv častnega člana ekonomi-
stoma Ludviku Rebeušku in Milanu Zupaneku. Priznanja
pa so prejeli: Bernard Krive, Emil Kolenc, Blanka Jeraša,
Janko Kač, Niko Kač, Boža Jazbec, Anton Ocvirk, Drago
Dolžan, Ivo Potočnik, Bojan Borštner, Ludvik Rebeušek,
Rajko Livio, Peter Tilinger, Rado Tržan, Viktorija Knez,
Franc Kerk, Edo Gaberšek, Tomaž Subotič, Darko Končan,
Marija Bernjak, Jože Jelene, Josip Hlačer in Anton Jur-
košek.
N. G. j
Junija bodo pokojnine višje
Prvega junija se bodo po-
kojnine povišale za 25 od-
stotkov, upokojenci pa bo-
do dobili izplačano tudi ra-
zliko od začetka letošnjega
leta. Gre za drugo medletno
uskladitev pokojnin na
podlagi rasti nominalnih
osebnih dohodkov vseh za-
poslenih v naši republiki v
letošnjem letu. Začasen
sklep o uskladitvi pokojnin
in drugih denarnih nadome-
stil, ki se usklajujejo enako
kot pokojnine (sprejet pred
prvomajskimi prazniki) je
zdaj potrjen.
Skupno povečanje pokoj-
nin bo letos s tem poveča-
njem znašalo 43,75 odstotka.
Na vprašanje, zakaj je po-,
trebno tolikšno povečanje
pokojnin na skupnosti odgo-
varjajo, da je to treba storiti,
da bi zagotovili kolikor-toli-
ko skladno rast pokojnin s
povišanjem osebnih dohod-
kov vseh zaposlenih v naši
republiki, kot to zahteva za-
kon, družbeni dogovor o us-
klajevanju pokojnin in sa-
moupravni splošni akti
skupnosti.
Ob tem pa je treba vedeti.
pojsnjujejo v skupnosti po-
kojninskega in invalidskega
zavarovanja, da ugotovljeno
povečanje ni toliko posledi-
ca letošnje rasti osebnih do-
hodkov, temveč bolj prenosa
višjih OD izplačanih konec
lanskega leta v letošnje leto.
Znano je tudi, da se osebni
dohodki povečujejo različ-
no: s poračuni za nazaj v ce-
loti ali delno, v večini pa sa-
mo z veljavnostjo za naprej.
To seveda pomeni, da so OD
izplačani konec leta pravilo-
ma nad povrečjem za to leto.
To so tudi razlogi za razme-
roma zelo visoko rast OD v
prvih letošnjih mesecih in
temu primerno je potrebno
povečati tudi pokojnine.
Najnižja pokojnina za pol-
no delovno dobo bo po drugi
medletni uskladitvi pokoj-
nin zanašla 110,499 dinarjev.
Za enak odstotek kot pokoj-
nine bosta večja tudi oba do-
datka za pomoč in postrež-
bo. Ta bo 73.661 dinarjev na
mesec za vse tiste upravičen-
ce, ki sta jim od prvega janu-
arja dalje stalna pomoč in
postrežba nujno potrebna.
Nižji dodatek za pomoč in
postrežbo pa bo 36.830 dinar-
jev na mesec, namenjen pa je
vsem tistim, ki jo potrebuje-
jo za opravljanje večine živ-
ljenjskih potreb. Za 25 od-
stotkov se bodo povišale tu-
di preživnine po zakonu o
preživninskem varstvu
kmetov.
Z.S.
Tone Sentočnik, načelnik Gasilske zveze
Slovenije, o pripravah na kongres gasilcev:
»Predsedstvo gasilske zveze Slovenije in gasilci
Celja smo se zbrali na delovnem sestanku na Svetini,
kjer smo govorili o dosedanjih pripravah na 11. kon-
gres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnje leto od 17. do
19. junija v Celju. Na kongresu, ki bo predvsem delov-
nega značaja, bo sodelovalo okoli 350 delegatov iz 1400
prostovoljnih gasilskih društev, predstavniki poklic-
nih gasilskih brigad, ki jih je v Sloveniji devet, pred-
stavniki varnostnih inženirjev in tehnikov ter inšpek-
torji požarne varnosti. Ob kongresu bo še več spored-
nih prireditev po različnih krajih celjskega območja,
saj želimo zajeti čimširši krog gasilcev. Vse pa bo
seveda zaključeno v Celju z gasilsko parado v kateri
želimo prikazati vse, kar imamo za našo varnost.
Franc Vovk, vodja tržnice Titovo Velenje
o motnjah pri poslovanju tržnice:
»Trgovci, ki se ukvarjamo izključno s prodajo živil,
smo v podrejenem položaju s tistimi, ki prodajajo tudi
tehnično blago. Cene živil oziroma razlike v cenah, ki
nam jih določajo po administrativni poti, so namreč
takšne, da ne pokrivamo niti osnovnih stroškov.
Deloma smo tako že začeli s prodajo ostalega blaga, saj
lahko le tako okrivamo primanjkljaj. Tudi v bodoče se
bomo »širili« predvsem v tej smeri, kar pa za kupca, ki
si želi tudi kvalitetne ponudbe živil, seveda ni nič
dobrega. Žal so zakoni takšni, da po tej plati ne ščitijo
niti kupca niti nas, ki bomo lahko le s prodajo tehnič-
nega in ostalega blaga poslovali tako, kakor od nas
pričakujejo.«

Avstrijski predsednik dr. Kurt Wald-\
heim je predsinočnjim po televiziji spre-j
govoril Avstrijcem v »zadevi IVald-l
heim*, o očitkih in obdolžitvah, da jej
vsaj vztrajno zamolčeval, celo govorili
neresnico o svojih mladostnih letih, ki,
naj bi jih po njegovih trditvah med dru- ]
go svetovno vojno pretežno preživel koti
študent prava. A očitno ne gre samo za 1
takšno in tolikšno zamolčevanje prave i
resnice. Gre tudi za očitke, bolj ali manj ]
upravičene in dokazane sume, da je na:
Balkanu vsaj posredno sodeloval pri po-]
četjih Hitlerjeve vojske, ki so imele zal
posledico brutalno znašanje nad ci'vi7- j
nim prebivalstvom, mučenje in smrt]
partizanov na Kozari, zajetje grških Ži-i
dov in njihov transport v taborišča]
smrti. I
Waldheim je v govoru predsinočnjim ]
prvič spregovoril - pa ne o svoji krivdi, *
ker da o tej »ni obremenilnih dokumen-,
tov* - pač pa o tem, da je zagrešil »mar- i
sikatero napačno presojo in marsikate- ^
ro napako.« Zlasti se je skušal otresti'
očitkov na rovaš njegove prejšnje izja-'
ve, češ da je pod Hitlerjem, med drugo i
svetovno vojno, »opravljal samo svojo\
dolžnost« Tokrat je bilo rečeno malo i
drugače: da svoje dolžnosti ni opravljal
»niti iz ideološkega prepričanja, niti iz
militarističnega fanatizma niti izravno-
dušnosti.« Pač pa - zdaj je govoril hote
ali nehote opravičujoče v imenu vse ge-
neracije - zaradi »nezmožnosti moje ge-
neracije za svobodno odločitev«, njene
»nemoči pred pritiskom.*
Že prvi komen tarji a vstrijskih dne vni-
kov so si bili edini v enem: naj je že bil
_ avstrijski predsednik bolj ali manj pre-
pričljiv, vsekakor je bil z govorom vsaj
leto dni v zamudi.
Ob tem je dobro vzeti v misel mnenje
uglednega avstrijskega psihiatra prof.
dr. Erwina Ringla, izraženo z vprašanji:
»Kako to, da se ničesar ne spomni?
Zakaj mora svoje izjave kar naprej kori-
girati? Kako more trditi, da je tedaj
opravljal samo svojo dolžnost? Kaj mi-
niluh 40 let ni porabil za to, da bi vsaj
zdaj spoznal, da bi bila tedaj njegova
prava dolžnost dolžnosti ne izpolnjeva-
ti?« Z dolžnostjo je mišljeno seveda po-
korno služenje Hitlerju, nacizmu.
Nekateri govore in pišejo zdaj o trage-
diji Avstrije. Beseda je morebiti pre-
močna. Toda sosednja nevtralna repu-
blika je z izvolitvijo Kurta Waldheima'
in vsem tistim, kar je temu sledilo in še
sledi, zabredla v mreže hude mednarod-
: ne osamljenosti: Waldheima dejansko
nobena tuja država noče sprejeti, pova-
biti na obisk. ZDA pa so celo izrecno
odredile, da mu »kot zasebniku« ne do-
voljujejo vstopa v državo.
Ta velikanski problem naj bi razrešila
koalicijska vlada, katere podkancler in
■ zunanji minister je voditelj stranke, ki
' je kandidiral Waldheima in ga vsestra-
■ sko podpirala, spravila k zmagi. Kanc-
ler je socialist dr. Vranitzky, čigar stran-
ka je bila proti Waldheimu kot kandida-
tu za predsednika republike. Zdaj je
Vranitzky vendarle odšel na obisk v
ZDA. Kaj bo dosegel, še ne vemo, ker
rezultati še niso znani. Vsekakor pa to
vpliva ne le na notranjo in zunanjo poli-
tiko Avstrije, v skrbeh so tudi gospodar-
stveniki, bankirji, turistični podjetniki.
Za povrh se hitro bliža leto 1988, ki ho za
Avstrijo obletnica Anschiussa - priklju-
čitve Avstrije k Hitlerjevemu tretjemu
rajhu. Priključitve, kije minila brez od-
pora, ne samo v znamenju »nemoči pred
pritiskom«, marveč za večino v zname-
nju navdušenega pozdrava Hitlerju in
za mnoge v zvestem služenju nacistične-
mu zločinskemu sistemu.
Pl^B Jože ŠirceiJ
4. STRAN - NOVI TEDNIK

21. MAJ 1987
IVIerx ugriznil v kislo laholko
Tapet še lep čas ne bo mogel skrbeti zase
Toper je v prvem trime-
sečju leta prigospodaril iz-
gubo in kot zaenkrat kaže,
še lep čas ne bo sposoben,
da bi skrbel sam zase. Za-
časno vodstvo ocenjujejo,
da so se v celjski občini od-
ločili za ukrep družbenega
varstva vsaj dve leti pre-
pozno. Merx, ki je tokrat
očitno ugriznil v kislo ja-
bolko, pa je imel največ te-
žav s podpisom sanacijske
pogodbe.
Na sivem trgu je bil lani To-
per zadolžen za 2,8 milijard
dinarjev, za kar je moral pla-
čati skoraj 2 milijardi din
obresti. Še vedno posluje ta-
ko rekoč brez lastnih obrat-
nih sredstev. Plače so kljub
81 odstotnem povišanju še
vedno nizke, nadaljuje pa se
tudi fluktuacija kadrov, brez
katerih se bo Toper le stežka
izvlekel iz težav. Lani in v
letošnjem prvem trimesečju
je znašala 16 odstotkov. To-
per potrebuje temu primer-
no najmanj 25 strokovnih
delavcev na različnih
ravneh.
Obresti so se v prvem tri-
mesečju povečale za 243 od-
stotke, Toper pa je moral za-
nje odšteti 553 milijonov din.
V tem obdobju je prigospo-
daril 400 milijonov din izgu-
be, ki jo namerava do pollet-
ja zmanjšati za 20 milijonov.
Ob devetmesečju in ob zak-
ljučnem računu pa naj bi po-
sloval že s pozitivno ničlo.
Nadaljnjo usodo pa bodo
lahko Topru vzeli v svoje ro-
ke le v primeru, če bodo do-
bili dolgoročne vire za obrat-
na sredstva in manjkajoče
strokovnjake.
Najbolj negotova je usoda
obrata v Donjem Vakufu, de-
lovne organizacije v ustanav-
ljanju v Varešu in toprovega
avstrijskega obrata Top-
sport, probleme slednjega
naj bi s pomočjo gospodar-
ske zbornice Slovenije, Ko-
nusa iz Slovenskih Konjic in
Tovarne usnja iz Slovenj
Gradca rešili še ta mesec.
Kar zadeva proizvodni
program tega celjskega ko-
lektiva, ga začasno vodstvo
vsaj zaenkrat ne namerava
bistveno spreminjati. Poleg
športne konfekcije in pro-
grama za prosti čas, ki ga bo-
do skrčiU, se bodo lotili tudi
nekaterih bivših programov
Topra. Čeprav le-ti niso aku-
mulativni, prinašajo tekoča
likvidnostna sredstva, ki jih
Topru nenehno primanjku-
je. Razvojni program bodo
pripravili do konca junija.
Ervin Janežič, predsednik
začasnega vodstva, ob tem
pravi, da im^o premalo časa
in denarja za korenitejšo pre-
novo proizvodnega pro-
grama.
Za zaključek še velja zapi-
sati, da so sanacijsko pogod-
bo podpisali vsi tozdi SOZ-
DA Merx, razen tkanininega
tozda Veleprodaja, kije sicer
najbogatejši. Franc Ban,
predsednik poslovodnega
odbora SOZDA Merx, je da-
jel: »Če v sanacijsko pogod-
bo ne bi zapisali, da tozdi ne
prevzemajo nobene materi-
alne odgovornosti, ga ni, ki
bi prepričal delavce, da prev-
zamejo sanatorstvo.
VILI EINSPIELER
Modni salon so ob zaključku priprav, ki so jih opravili na Rogli, obiskali tudi člani
jugoslovanske košarkarske reprezentance.
EDIMASNEC
Izviti se iz
primeža izgub
Gospodarstvo konjiške
občine, ki že nekaj let ni
poznalo izgub, se je v tro-
mesečju znašlo v rdečih
številkah, iz katerih pa se
bo skušalo izmotati že do
polletja, so povedali na se-
ji izvršnega sveta, ki je bi-
la minulo sredo.
Udarec je sicer boleč, a
ga je bilo pričakovati glede
na splošne pogoje in zako-
ne, ki jih prinaša jugoslo-
vanska gospodarska politi-
ka. Skupna izguba je nekaj
večja od 333 milijonov di-
narjev. Od tega so je v Ko-
strojevi Tovarni strojev za-
beležili 263 milijonov di-
narjev, v Kongradu 40 mili-
jonov dinarjev, v Petrolovi
Restavraciji Tepanje 11 mi-
lijonov dinarjev in v Gozd-
nem gospodarstvu nekaj
več kot milijon dinarjev.
V prvih treh mesecih leta
je bila pod načrtovanimi
predvidevanji zlasti bla-
govna menjava s tujino -
tako izvoz kot uvoz. Načr-
tovane stopnje rasti pa ne
dosega tudi rast industrij-
ske proizvodnje. Na težave
opozarjajo v tem obdobju
tudi zaloge. Tako v Come-
tu, kjer je ostalo v skladiš-
čih za 895 ton izdelkov, na-
redili pa so jih 1261 ton, kot
v Uniorju, kjer so naredili
761 ton ročnega orodja, na
zalogi pa ga je ostalo več
kot dvakrat toliko. Od 475
ton strojev za industrijo jih
je v Kostroju ostalo na zalo-
gi 38 ton. Zaloge se kopiči-
jo tudi v Lipu, manj v Ko-
nusu, prazna skladišča so
ostala vIMP ISO.
Gospodarstvo konjiške
občine je v četrtletju izvozi-
lo za več kot 9 milijonov
izdelkov, ali za 19,7 odstot-
kov manj kot v enakem ob-
dobju lani. Uvozili so za 2,6
milijonov dolarjev. Slabši
rezultati gospodarjenja so
se odrazih tudi na akumu-
laciji, ki seje v primerjavi z
lani razpolovila.
Ker se je v izgubah zna-
šlo tudi negospodarstvo
občine, šole in Zdravstveni
dom, skupaj 64 milijonov
dinarjev, je treba ukrepati
nemudoma, so menili na
seji in ne gre se zanašati na
podatek, da pravzaprav iz-
gube v primerjavi s celjsko
regijo niso visoke in znaša-
jo od skupnih 12 milijard
2,8 odstotka celotne izgube
v gospodarstvu. Negospo-
darstvo celjske regije pa je
v prvih treh mesecih leta
izkazalo za več kot milijar-
do izgube, pri čemer znaša
delež konjiške občine 5,3
odstotka celotne izgube.
Rezultate gospodarjenja
v tromesečju leta bodo
obravnavali še na seji
skupščine občine. Na izvrš-
nem svetu pa so sprejeli
stališče, da morajo delovne
organizacije oziroma tozdi,
ki so se vpisah med izgu-
barje, takoj sprejeti ukrepe
za sanacijske programe in
napeti vse moči, da se bodo
izvili iz tega primeža. Oce-
ne in vzroki o slabšem go-
spodarjenju morajo biti na-
red do seje skupščine.
MATEJA PODJED
Čistilna naprava
za fluor že deluje
Naložba lahko ogrozi sanacijski
program Ema
v Emu je konec prejšnje-
ga meseca začela delati pi-
lotna čistilna naprava, ki je
plod domačega znanja. Zas-
noval jo je inženir Vojislav
Ružič iz Cinkarne, izdelala
pa mariborska Metalna, ki
mu je poleg Ema pomagala
tudi pri izpeljavi tega zah-
tevnega projekta. V Emu
naj bi se tako še v tem mese-
cu odločili na kakšen način
bodo čistili fluor, ki nastaja
pri tej proizvodnji in je
zdravju škodljiv.
Gre za napravo, kakršno
so postavili v mežiškem rud-
niku za žveplov dioksid, de-
luje pa na osnovi absorbcije
in reciklaže fluora oziroma
odpadnih plinov. Zaradi vi-
soke temperature dimnih
plinov, velike koncentracije
škodljivih snovi in prašnih
delcev, rešitve ni bilo lahko
najti, vendar je Vojislav Ru-
žič v sodelovanju z Metalno
in Emo, ki je financirala na-
ložbo, zastavljeno nalogo
uspešno izpeljal. Ob tem pra-
vi: »Bistvo takih naprav mo-
ra biti v tem, da ne dajejo
nikakršnih odpadkov in da
pri odločitvah zanje ne bi za-
pravljali deviz, temveč di-
narje. Zato moramo bolj spo-
štovati in zaupati domačemu
znanju.«
Učinek čistilne naprave,
da bi zadostil normativom.
bi moral biti 98-odstoten.
Lastne meritve in meritve
mariborskega zavoda za
zdravstveno varstvo, ki je za-
nje pri nas edini pooblaščen,
so pokazale, da je čiščenje
celo 99,5-odstotno. Ostanek
znaša le 1,1 mg fluora v ku-
bičnem metru zraka. Zato
Franci Gazvoda, glavni di-
rektor Ema meni, da ni po-
trebno, da bi pridobili atest
od dveh neodvisnih strokov-
nih institucij, kot je to za vsa-
ko ekološko naložo lani zah-
tevala celjska socialistična
zveza.
Doseženi rezultat je toliko po-
membnejši, ker je Emo s 60
tonami floura na leto v zad-
njem času daleč največji celj-
ski onesnaževalec. Pri načrto-
vanju za novo tovarno Frit pa
ne gre le za ekološko vpraša-
nje, temveč tudi za ekonom-
sko. Naložba bo namreč veljala
Emo pet milijard dinarjev. Gre
za vsoto, ki lahko resno ogrozi
uresničevanje sanacijskega
programa, če naložba vloženih
sredstev ne bo hitro povrnila.
Zato se v Emu še niso odločiU,
ali bodo čistili fluor s plinom
ali z elektriko, ki prav tako za-
gotavlja ekološko neoporečno
proizvodnjo. Kot rečeno, se
bodo odločili še ta mesec. To-
varno, ki jo bodo začeU graditi
že letos, pa naj bi dokončali v
dveh letih.
VILI EINSPIELER
Patentna listina za prekucnik
v Aeru imajo tlobro razvito množično Inovativno dejavnost
v celjski delovni organi-
zaciji Aero so prejšnji teden
pripravili sprejem za avtor-
ja izuma »prekucnik za pa-
pirne svitke« Alojza Šmida
in soavtorja izuma Slavka
Ferleža. Gre za prvi Aerov
patentiran izum, potrebno
pa je povedati, da je od vlo-
žitve prijave do izdaje pa-
tentne listine minilo kar de-
vet let.
Gre za enostavno in dok^
poceni napravo, ki papirne
svitke, težke tudi do štiristo
kilogramov postavi iz vodo-
ravnega v navpični položaj
in istočasno vloži v karton-
sko škatlo ali kakšno drugo
embalažo. Prej so to delali
ročno oziroma z manjšimi
dvigali, vendar se je uničilo
precej papirja. Tako z novo
napravo precej prihranijo pri
papirju, skrajšal pa seje tudi
čas te delovne operacije.
Leta 1978 so izum prijavili
na patentnem uradu, vendar
pa se je postopek vlekel vse
do letos (tako dolgi postopki
za podelitev patentne listine
so pri nas običajni). Sicer pa
imajo v Aeru še nekaj prijav
na patentnem uradu, vendar
še niso rešene.
Na tiskovni konferenci, ki
so jo pripravili ob tej prilož-
nosti, so povedali, da je v tej
delovni organizaciji precej
razvita množična inovativna
dejavnost, ki jo tudi ustrezno
nagrajujejo. Ustrezno vsaj za
naše razmere. Tako dobijo
inovatorji od 3 do 5 odstot-
kov od gospodarske koristi,
ki jo daje inovacija. Avtorji
dobivajo to stimulacijo za
izum 7 let, za tehnično izbolj-
šavo 5 let in za koristni pred-
log 3 leta.
Od leta 1974, ko so začeli
natančneje spremljati mno-
žično inovativno dejavnost,
v povprečju vsako leto dobi-
jo od 100 do 120 predlogov za
inovacije; samo letos so na
primer dobih že 38 pred-
logov.
V preteklem letu so tako
inovacije prinesle delovni
organizaciji 86 milijonov di-
narjev prihranka.
S. ŠROT
V Aeru so doslej naredili
šest prekucnikov za papir-
ne svitke, ki jih uporabljajo
v proizvodnji. Sedaj, ko so
za izum dobili patentno li-
stino, ga bodo ponudili tudi
drugim delovnim organiza-
cijam, zato bodo prekucnik
razstavili tudi na letošnji
razstavi »Rast YU« na Reki.
Avtor izuma Alojz Šmid (desno) in soavtor Slavko Ferlež pri prekucniku za papirne
svitke.
Foto: EDI MASNEC
Modni salon odkriva nova tržišča
Znamka M kluba Modnega
salona iz Titovega Velenja se
na tržišču vse bolj uveljavlja,
posebno še, ker v tem 320
članskem kolektivu nudijo iz-
delke, ki sledijo svetovnim
modnim trendom. V prihod-
nje bo njihova ponudba še
bolj specializirana, saj se
usmerjajo predvsem v proiz-
vodnjo in prodajo manjših,
butičnih serij izdelkov. S kva-
litetnim delom pa vse bolj
osvajajo tudi nova tržišča.
Šolanje lastnih kadrov se v
Modnem salonu že obrestuje,
poleg evropske produktivno-
sti, ki jo dosega pretežno žen-
ski kolektiv, je namreč v
ospredju vse bolj tudi kvalite-
ta. Tržišču so začeli ponujati
izdelke, katerih serije ne prese-
gajo številke 200, vsak izdelek
pa je tudi oštevilčen. Spoznali
so namreč, da zaradi padca
kupne moči ni mogoče več ra-
čunati na zaslužek pri masovni
proizvodrgi, zato so začeli s
specializirano proizvodryo.
Kot zanimivost, rezultat teh
prizadevanj je tudi kolekcija M
club Križ^, kije v sodelovanju
z Bojanom Križajem zasnova-
na na neg novejših kreacijah in
v količinah, ki ne presegajo
števila 200.
S kvaliteto pa Modnemu sa-
lonu tudi ni bilo težko uspeti
na novih trgih, predvsem v Ita-
liji in Zvezni republiki Nemči-
ji, kjer dosegajo znatno boljše
cene kot v preteklosti, prvič pa
so z butičnimi izdelki (in tudi
temu primernimi cenami)
uspeli na vzhodu, kjer je pov-
praševanje po kvaliteti vse
večje.
Modni salon, ki bo z računal-
niškim krojenjem letos še bolj
posodobil proizvodnjo, pa
hkrati razvija tudi nov tip trgo-
vine, v kateri se prepleta najso-
dobnejši način ponudbe, prije-
ten kulturen ambient in prija-
zen odnos prodajalcev. V svo-
jih trgovinah im^o namreč
mc^jhne kava bare, v njih prire-
jajo razstave mladih umetni-
kov, v novi velenjski trgovini
pa imajo od aprila tudi prosto
carinsko prodajalno. Cilj mod-
nega salona je, da bi s prodajo
v lastnih trgovinah dosegli če-
trtino celotnega prihodka.
Kljub vsem uspehom pa v
kolektivu, kije bil lani »na črni
listi« kršiteljev OD, (letos pa je
ob tromesečju edina organiza-
cija, ki ji ni treba vračati pre-
več izplačanih osebnih dohod-
kov) niso z vsem zadovoljni.
Kot pravi Marjan Gaberšek, so
delavci Modnega salona že v
začetku leta sklenili, da ne bo-
do več pristajali na avtomatizi-
rano dvigovanje prispevnih
stopenj samoupravnih interes-
nih skupnosti, saj ti prispevki
in ostale dajatve narašč^o hi-
treje kot njihov dohodek in nji-
hovi osebni dohodki.. . Sisi si
namreč tako na zelo lahek na-
čin zagotovijo tekoča in tudi
presežna sredstva, medtem ko
delavke Modnega salona z svo-
jo evropsko produktivnostjo
ne dosegajo niti osebnih do-
hodkov drugih panog, kaj šele,
da bi se primerjale s tekstilno
delavko katere evropskih
dežel.
RP
Pereč problem v Modnem
salonu predstavljajo bolni-
ške, saj zaradi teh vsak dan
na delu manjka 60 delavcev,
kar pomeni, da trije delavci
Modnega salona delajo vsak
dan še za enega drugega. V
delovni organizaciji se pro-
blema ne lotevajo s sankcija-
mi, temveč skušajo predvsem
poskrbeti za preventivo, saj
je znano, da so v mnogih pri-
merih za bolniško krive po-
klicne bolezni.
21. MAJ 1987
mmm
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Alpinisti v Ande
Druga celjska alpinistična odprava bo v soboto kre-
nila na novo pot. Tokrat je njihov cilj južna Amerika,
tamkajšnji Andi, šestčlansko ekipo pa bo vodil znani
celjski alpinist Franc Čanžek. Osvojiti nameravajo naj-
višji vrh Peruja Hua.scaran ter se lotiti še katerega od
peruanskih in bolivijskih šesttisočakov.
Odprava je pripravljena. Poleg vodje Franca Čanžeka
čaka težka naloga še Iztoka Ivakiča, Andreja Vanovška,
Zlato Centrih, Ireno Ivakič in Cvetko Debeljak. Odprava
bo v Peruju in Boliviji predvidoma šest tednov in upa, da
ji načrtov ne bo prekrižalo neugodno vreme ali nepredvi-
deni zapleti v Peruju.
Celjska odprava gotovo ne bi bila kos visokim stroškom,
zato so člani hvaležni pomoči številnih delovnih organiza-
cij in prav je, da jih omenimo. To so Zarja iz Petrovč,
Ljubljanska banka, SB Celje, Mlekarna Arja vas ter Kera-
mična industrija KIL iz Liboj. Pohvalno je tudi razumeva-
nje dek)vnih organizacij, kjer so naši alpinisti zaposleni,
saj bo njihovo daljšo odsotnost treba reševati na najrazlič-
nejše načine. In še to: naša odprava bo tudi lepo in toplo
oblečena, za to pa je poskrbela Ljuba Petrnel iz Maribora.
Otrok v središču sejma Vse za otroka
Letošnji, 11. sejem Vse za otroka, ki
bo v Celju od 10. do 15. novembra, naj
bi postal pravo otroško mesto. Otrok
naj bi postal središče sejemskega do-
gajanja in hkrati aktiven soustvarja-
lec te osrednje jugoslovanske manife-
stacije, s katero želimo vsako leto
prikazati, kaj smo napravili na po-
dročju družbene skrbi za otroka.
Letošnji sejem naj bi ponujal resnično
vse najboljše, kar ta hip premorejo naO-
vidnejši jugoslovanski proizvajalci iz-
delkov za otroke. K večji poslovnosti
sejma bo prav gotovo pripomoglo to,
da je organizator sejma. Zavod Golo-
vec, že pričel vabiti v Celje razstavljav-
ce. Razposlali so že okoli 750 vabil ra-
zličnim delovnim organizacijam po
vsej Jugoslaviji. Gospodarska zborni-
ca Jugoslavije pa je, v skladu z lani
sprejetimi zadolžitvami, opravila že vr-
sto zanimivih in obetavnih razgovorov
z delovnimi organizacijami, instituci-
jami in drugimi subjekti, ki so ali pa bi
morali biti zainteresirani za to, da bi
poštah izdelki za otroke bolj kakovost-
ni in cenejši. Ugotovitve o možnostih,
da se na tem področju vendarle kaj
spremeni, pa bodo ocenili na posvetu
Proizvodnja za otroke, ki bo ena izmed
spremljajočih prireditev sejma Vse za
otroka.
Pred nekaj dnevi seje v Celju sestal
odbor za organizacijo sejma Vse za
otroka, ki je dobro ocenil lanski sejem
in zasnovo letošnjega. V času do sejma
se bo odbor, ki ga sestavlajo predstav-
niki številnih zveznih in republiških
organizacij (gospodarske zbornice Ju-
goslavije Zveze organizacij za vzgojo
in skrb za otroke Jugoslavije, Zveze
prijateljev mladine Slovenije in drugi)
še večkrat sestali z namenom, da ohra-
ni kontinuiteto sejma čez vse leto in se
zato tudi hitreje odziva na aktualna
vprašanja s področja takoimenovane
družbene skrbi za otroka. Tako naj bi
se končno začela uresničevati ideja o
tem, da bi sam sejem postal osrednji
prikaz vsega novega za otroke, hkrati
pa se tudi odzival na probleme in dile-
me, kijih prinaša čas v katerem živimo
in ki se tako ali drugače odraža tudi v
proizvodnji za otroke, v vzgoji in sploh
v živjenju naših otrok.
VIOLETA V. EINSPIELER
Za boljši hlebec
Razvoj pekarne s pomočjo združenega
dela
v Pekarni in slaščičarni
Rogla Slovenske Konjice,
ki v domači občini slovi po
kakovosti izdelkov, so lani
napekli več kot 1700 ton
kruha, 25 ton testenin in 319
ton peciva in slaščic. Kaže-
jo pa se potrebe po razširi-
tvi Pekarne in povečanju
proizvodnje, čemur bo 82-
članski kolektiv kos v pri-
hodnje s širšo podporo osta-
lega združenega dela v obči-
ni, ki Pekarni tudi doslej ni
stalo ob strani.
Že v minulem srednjeroč-
nem obdobju so v Pekarni
usposobili dodatne prostore
za proizvodnjo in z adaptaci-
jo in nabavo sodobnejše
opreme so povečali proiz-
vodne zmogljivosti. Z notra-
njim prestrukturiranjem
programa so se peki in slaš-
čičarji lotili izdelave novih
pekarskih izdelkov, ki gredo
v slast tudi na tržiščih izven
domače občine. O kakovosti
izdelkov pa pričajo številne
diplome in priznanja.
Nove usmeritve razvojne-
ga programa Pekarne je na
eni zadnjih sej podprl tudi
izvršni svet skupščine obči-
ne, predlog pa poslal delov-
nim organizacijam v občini,
od katerih je pričakovati po-
moč in sodelovanje pri na-
daljnjem razvoju Pekarne.
Za to srednjeročno obdob-
je so v Pekarni predvideli
povečanje pekarskih izdel-
kov po 3 odstotni stopnji na
leto. Glede na možnosti, ki
jih ima ta delovna organiza-
cija, pa naj bi se tudi proiz-
vodnja ostalih pekarskih iz-
delkov večala po 4 odstotni
letni stopnji. Dohodek naj bi
rasel po 5 odstotni letni stop-
nji, zaposlovanje pa po 4,1
odstotni stopnji.
Ker so delovni prostori Pe-
karne na sedanji lokaciji v
središču mesta prostorsko
omejeni, je nadaljnja širitev
pogojena z novo lokacijo. Za
meljavo žita in izdelavo spe-
cialnih vrst moke za peko
kruha in drugih pekarskih
izdelkov predlaga Pekarna
usposobitev Kovačevega
mlina v Radani vasi.
Za dopolnitev proizvodnih
zmogljivosti so za letos pred-
videli naložbo v višini 103,5
milijonov dinarjev, na novo
pa bi zaposlili 5 delavcev. V
Pekarni bodo 30 milijonov
dinarjev zbrali sami, ostalo
pa s pomočjo in razumeva-
njem ostalih delovnih orga-
nizacij in s krediti.
MATEJA PODJED
Nakit v
brezcarinskili
prodajalnafi?
Lapidarij celjskega Po-
krajinskega muzeja bo le-
tos prizorišče jubilejne,
20. mednarodne zlatarske
razstave. Prireja jo zdru-
ženje zlatarstva Jugosla-
vije, organizacijo pa so
ponovno zaupali Celj-
skim Zlatarnam. Razsta-
va bo od 9. do 16. oktobra,
okvirni program pa so v
Zlatarnah Celje že pripra-
vili.
Namen te največje ma-
nifestacije jugoslovan-
skih proizvajalcev nakita
ni le v prikazu dosežkov
na področju p»roizvodnje
in oblikovanju nakita,
temveč tudi v uveljavlja-
nju jugoslovanskega zla-
tarstva doma in na tujem,
v strokovnem usposablja-
nju kadrov, poslovnih sti-
kih z domačimi in tujimi
kupci, v dogovarjanju o
skupnem nastopu jugo-
slovanskih proizvajalcev
zlata zunaj naših meja in
v oblikovanju kolekcije
za prihodnjo sezono. Le-
tos bodo posebno pozor-
nost namenili tudi mož-
nostim prodaje jugoslo-
vanskega nakita v brezca-
rinskih prodajalnah.
Razstava bo obsegala
predstavitev oblikpval-
skih dosežkov in prikaz
komercialnih kolekcij na-
kita.
Poleg številnih poslov-
nih aktivnosti, strokov-
nih posvetovanj in semi-
narjev bo še vrsta drugih
spremljajočih prireditev.
Od teh velja izpostaviti
zlasti tretjo mednarodno
zlatarsko delavnico in
ustanovitev interesnega
združenja katerega moto
bo »Nakit in moda zdru-
žujeta«. VVE
Iz šmarskih šolskih klopi
v Rogaški največ učencev ob suhi igrani
v Zavodu za šolstvo v Ce-
lju so tudi letos pripravili
obsežno analizo in poročilo
o uresničevanju vzgojnoizo-
braževalnih nalog na našem
območju. V občini Šmarje
pri Jelšah je eden največjih
problemov na tem področju
strokovna usposobljenost
kadrov.
. Ker učiteljev za nekatere
predmete v osnovnih šolah
primanjkuje, bo v občini te-
mu primerno treba naravna-
ti kadrovsko politiko. V pre-
teklem šolskem letu je bilo
namreč na šmarskem ne-
strokovno vodenih kar 1.874
ur pouka.
Na večini šol imajo ustrez-
ne prostorske pogoje, delno
ne ustrezajo le v Podčetrtku
zaradi kombinacije poldnev-
ne in celodnevne šole, šola v
Dobovcu pa je v programu
občinskega samoprispevka.
Število učencev se lani ni
zmanjšalo, povečali pa so
število oddelkov zaradi uve-
ljavljanja republiškega nor-
mativa, ki dovoljuje največ
dvaintrideset učencev na od-
delek.
Prehrano otrok imajo ure-
jeno na vseh šolah, brez to-
plega obroka pa je bilo v pre-
teklem letu 174 oziroma 4,8
odstotka učencev, od tega
kar 149 v Rogaški Slatini.
Učni uspeh je bil v prete-
klem letu nekoliko boljši kot
v predpreteklem, vendar pa
se je povečal osip od 9 na
10,4 odstotka.
Dopolnilni pouk je obisko-
valo preko tisoč učencev,
največ preglavic pa jim dela-
ta matematika in tuj jezik.
Živahno v
vrtcih
Celjske vzgojnovarstve-
ne organizacije so pripra-
vile pester program prire-
ditev za otroke in starše, s
katerimi bodo na svoj na-
čin proslavili mesec mla-
dosti.
Prireditve so se pričele
včeraj, trajale bodo dober
teden, obiščejo pa jih lahko
tudi otroci, ki niso v vsa-
kodnevnem varstvu.
V enotah WO Anice
Černejeve bodo otroci na
primer, dopoldan gledali
glasbene risanke. Zanje so
vzgojiteljice pripravile tudi
številne zabavne igrice, ob
lepem vremenu pa bodo
odšli na izlete, kjer bodo
spoznavali osnove orienta-
cije. V nekaterih vrtcih bo-
do športna tekmovanja za
otroke in starše. Ta bodo
popoldan, ker si v vrtcih že-
lijo, da se jih udeleži čim-
več staršev.
V nekaterih enotah bodo
pripravili razstave na temo:
»Skrb za otrokovo zdravje
in telesni razvoj«. Vzgojite-
ljice in varuhinje bodo pri-
kazale delček vzgojnega
programa, predvsem pripo-
močke, ki jih napravijo sa-
me. Ob razstavi bodo star-
šem zavrteli videofilm, ki
so ga lani posneli v Celju,
ob sejmu Vse za otroka.
Govori o skrbi za otrokov
telesni in duševni razvoj v
vrtcih in doma.
Na Dan mladosti pa bo v
vseh vrtcih piknik na pro-
stem s priložnostnim pro-
gramom in, na veliko vese-
lje otrok, z dobrotami z
žara. . VVE
Shod pri partizanski
bolnišnici Celje
Partizansko bolnišnico
Celje v Mrzlih vodah nad
Ljubnim so leta 1944 zgradi-
li borci XIV. divizije, v njej
pa se je zdravilo več kot 300
partizanov.
Na pomlad 1945 je bila bol-
nišnica verjetno izdana,
zdravstveno osebje pa se je
skupaj z bolniki še pravočas-
no umaknilo na varno. Le
nekaj za tem pa so okupator-
ji spet preiskali ozemlje oko-
li bolnišnice, zažgali vse ba-
rake in pobih bolnike, ki so
se skrivali v bunkerju.
V spomin na te dogodke že
vrsto let pripravljajo planin-
ci maja srečanje z borci, mla-
dino in vsemi preživelimi ra-
njenci ter zdravstvenim
osebjem bolnišnice. Ponava-
di se v Mrzlih vodah nad
Ljubnim zbere do 300 ljudi
in tudi letošnje srečanje, ki
so ga ljubenski osnovnošolci
in mladinci skupaj z borci
popestrili še s kratko prosla-
vo, ni bilo drugačno.
Požgano in opustošeno
partizansko bolnišnico Celje
so ljubenski in mozirski bor-
ci po letu 1980 obnovili in na
mesta, kjer so nekoč stale
bolnišnične barake, postaviU
panoje. Osrednjo bolnišnič-
no barako, kjer je bila tudi
operacijska soba, pa so v ce-
loti obnovili in opremili z
opremo, kakršno so zdrav-
stveni delavci uporabljali v
letih njenega delovanja. Za
vzdrževanje in urejanje oko-
lice nekdanje partizanske
bolnišnice Celje skrbijo de-
lavci celjskega Zdravstvene-
ga centra, v nedeljo pa so na
grobišče umrlih borcev polo-
žili tudi venec.
IVANA FIDLER
Za napredek Celja
Mladi predstavljajo svoja dela
Občinska raziskovalna
skupnost Celje je tudi letos
pripravila predstavitev ra-
ziskovalnih del mladih, ki
so sodelovali v akciji Mladi
za napredek Celja. Akcija je
že tradicionalna in pritegne
vsako leto več osnovnošol-
cev in učencev srednjih šol
v celjski občini. Namen ak-
cije je spodbujati razisko-
valnost in inovativnost
med mladimi in odziv kaže,
da se je akcija že dodobra
Uveljavila med mentorji in
učenci.
V preteklih letih so se or-
ganizatorji pritoževali pred-
vsem zaradi zaključne pred-
stavitve nalog, ki so jo pri-
pravili v začetku junija na
Tehniški srednji šoli. Na to
predstavitev je namreč pri-
žJo zelo malo poslušalcev,
čeprav bi bile naloge zanimi-
ve za širši krog, predvsem pa
2a tiste odgovorne na šolah,
'^i bi morali skrbeti za tovrst-
'^o dejavnost mladih. Letos
So se zato odločili, da nekoh-
•^0 spremenijo ta zaključni
del akcije. Tako bodo pred-
stavitve potekale ločeno, gle-
de na področje, ki ga naloga
obravnava in ločeno med os-
novno in srednješolci. Že da-
nes, v četrtek, se predstavlja-
jo na Tehniški srednji šoli
Maršala Tita tisti srednješol-
ci, ki so v svojih nalogah ob-
delovali katero izmed podro-
čij tehnike, naravoslovja ali
računalništva.
Med 25 nalogami so tri ino-
vacije, od katerih so dve pri-
pravili na Srednji šoli Borisa
Kidriča, eno pa na Tehniški
srednji šoU.
Naloge s področja družbo-
slovja bodo predstavili teden
dni kasneje na Srednji druž-
boslovni šoli. Tudi teh nalog
je 25, posegajo pa med dru-
gim tudi po aktualnih druž-
benih problemih kot je brez-
poselnost v Celju ali odloča-
nje o jedrskih elektrarnah.
Osnovnošolci se bodo s 15
nalogami^ predstavili 4. juni-
ja na COŠ Fran Roš, zaključ-
na prireditev pa bo 9. junija
na Tehniški srednji šoh, ko
bodo podehU nagrade naj-
boljšim.
TC
Srečanje mladih tehnikov
Mladi tehniki celjskega
območja so se prejšnji te-
den srečali v Slovenskih
Konjicah in se pomerili v 18
disciplinah. Srečanja se je
udeležilo 226 učencev iz
vseh osmih občin na Celj-
skem, tekmovali pa so na
osnovnih šolah Dušana Je-
reba in Edvarda Kardelja, v
Konusu, na stadionu v Slo-
venskih Konjicah in na le-
tališču v Ločah.
Pred pričetkom tekmova-
nja so pripravili kulturni
program, po zaključku pa so
podelili priznanja, diplome
in praktične nagrade najbolj-
šim. V disciplini raziskoval-
nih nalog sta si prvo mesto
delila Ida Stanko in Vojko
Toman iz Žalca, pri predsta-
vitvi elektronskih naprav pa
Gregor Goršek in Uroš Lich-
tenegger iz Žalca. Pri pred-
stavitvi uporabnih računal-
niških programov sta zmaga-
la Gorazd Selič in Marko
Zdovc iz Laškega, pri pro-
gramih, vezanih na tehnično
vzgojo pa Rok Kodre in An-
drej Strancer iz Titovega Ve-
lenja. Adam Flis iz Žalca je
zmagal pri predstavitvi raču-
nalniških programov za izo-
braževalno delo, Bojan Pere
iz Šentjurja pa pri tehničnih
nalogah. Pri sestavljanju
konstrukcije Fischer je bil
prvi Sašo Kronošek iz Žalca,
pri delu z orodjem Klip-klap
pa sta prvo mesto delila Jože
Senič in Gorazd Gorenšek iz
Celja. V tekmovanju z jadral-
nimi modeli AL je zmagal
Gregor Kresnik iz Celja, v
tekmovanju z ladijskimi mo-
deli pa Aleš Dobnik iz Šent-
jurja. Z avtomobilom na
električni pogon je_ zmagal
Boris Puncer iz Žalca, v
spuščanju modelarskih ra-
ket pa Jože Kolar iz Šentjur-
ja, v spuščanju zmajev je bil
najboljši Želj ko Kok iz Šent-
jurja, v poznavanju elektro-
nike pa Mitja Ozis iz Celja. V
lovu na lisico je zmagal Mi-
ran Škorjanc iz Titovega Ve-
lenja, pri tekmovanju v
obrambi in zaščiti pa Peter
Kukovica, Igor Mohor in
Uroš Škrubelj iz Titovega
Velenja. Jakec Rojšek in Ja-
nez Roje sta najbolje izdelala
maketo iz Lesko modelarja,
v disciplini novih dejavnosti
v klubih mladih tehnikov pa
je. zmagal Rok Podkrižnik iz
Titovega Velenja.
6. STRAN - NOVI TEDNIK


Ali zahtevajo Frankolovčani preveč?
Huda kri zaradi bazena, ki bi ga morali zapreti zaradi novega zajetja pitne vode
Frankolovčani so za to, da
Celje dobi vodo iz njihove-
ga kraja, ne dajo pa svojega
bazena, v katerem je zdra-
vilna voda, pravijo. Prav
zato je bilo na nedeljskem
zboru krajanov vroče kot že
dolgo ne v tem kraju in tudi
noben zbor krajanov še ni
bil tako dobro obiskan.
Kraj se počuti nekoliko
odrinjen, zato bi radi vsaj
ob gradnji zajetja in vodo-
voda do Celja nekaj dobili;
vsaj nov bazen.
Bazen s termalno vodo je
na Frankolovem odkar pom-
nijo krajani. Pred vojno je z
njim upravljal lastnik bližnje
graščine, po vojni pa tam-
kajšnje turistično društvo in
mladinci. Gre za majhen ba-
zen s peščenim dnom, iz ka-
terega priteka voda, ki ima
18 stopinj Celzija. Krajani tr-
dijo, da je voda zdravilna in
da so bile v tej smeri oprav-
ljene tudi raziskave, ki naj bi
to potrdile. Resnici na ljubo
pa je treba povedati, da je
bazen vsaj zadnja leta slabo
vzdrževan (beri: poln listja in
druge nesnage).
Zapletlo se je, ko so vrtine
pokazale, da bi Celje lahko
dobilo prepotrebno pitno vo-
do s Frankolovega in to prav
iz neposredne bližine ba-
zena.
Krajevna skupnost je zato
v soglasju k lokacijskemu
dovoljenju postavila več po-
gojev. Najpomembnejši je
bil ta, da bazen ostane še na-
prej. Ker poleg zajetja ne
more biti več (tako je odločil
republiški sanitarni inšpek-
tor), so se v kraju zavezali, da
bodo sami poiskali novo lo-
kacijo, denar pa mora zago-
toviti investitor vodovoda -
celjska Komunala.
Novo lokacijo so izbrali pri
šoli, do kamor naj bi speljali
termalno vodo po ceveh, po-
misleki pa so bili le glede ve-
likosti bazena: 25 x 10 me-
trov.
Kakšen mesec nazaj je na
Frankolovem zavrelo, ko je
prišel na krajevno skupnost
dopis, da naj ne bi razmišljali
o prestavitvi bazena, ampak
sanaciji starega bazena. Za-
betonirali naj bi dno bazena
in uredili vse potrebno, da bi
bil tudi republiški sanitarni
inšpektor zadovoljen.
»Na krajevni skupnosti
smo se sestali in menili, da to
ni mogoče,« pravi Anton
Drev, predsednik skupščine
krajevne skupnosti.
Hoteli so sklicati zbor ob-
čanov, vendar so na občini
menili, da to v času, ko je še
vrelo okrog LIK Savinje in,
ko so potekale razprave
okrog samoprispevka, ne bi
bilo primerno.
Ko so potem predstavniki
kraja še enkrat dobili zagoto-
vilo, da denarja za nov bazen
ni in, ko so tudi krajani po-
stajali vse bolj glasni, so
sklenili, da skličejo zbor kra-
janov.
Na nedeljskem zboru se je
že takoj na začetku pokazalo,
da so krajani na enem, pred-
stavniki občinske skupščine
in Komunale pa na drugem
bregu, med njimi pa velika
ovira - denar.
»Okrog tega denarja od
vsega začetka ni vse jasno,«
pravi Anton Drev. »Sprva so
nam govorili, da bi bazen
stal 30 starih milijard, torej
več kot cel vodovod. Kasne-
je so govorili že o dvajsetih
milijardah, na zboru pa o
petnajstih.«
Krajani so ponudili še ce-
nejšo rešitev - z osmimi mili-
jardami bi nov bazen sami
zgradili, omenjali pa so tudi
možnost, da bi gradnjo baze-
na soinvestiral zasebnik go-
stilničar, ki bi potem z objek-
tom tudi upravljal. Nov ba-
zen naj bi predstavljal tudi
spodbudo za razvoj turizma
v tem kraju.
Toda očitno investitor tudi
teh osem milijard nima (vo-
dovod gradijo s sredstvi sa-
moprispevka).
»Krajani mislimo, da je
prestavitev bazena sestavni
del gradnje vodovoda, kar bi
morali vzeti v zakup že od
vsega začetka, ko so se odlo-
čiU, da bodo gradiU zajetje
na Frankolovem,« je odločen
Anton Drev. »Če bi gradili
zajetje kje durgje, bi morali
pa tam postaviti kakšen na-
domestni objekt ali kaj po-
dobnega.«
»To je tako, kot če bi šel na
semenj s sto jurji in hotel ku-
piti kravo, pa vem, da jo za ta
denar ne morem dobiti«, se
je plastično izrazil neki kra-
jan. Skratka, Komunala bi
morala imeti pripravljen tu-
di denar za prestavitev baze-
na, če se je že lotila gradnje
vodovoda.
Ob zaključku so na zboru
krajanov sprejeli sklepe, da
zaradi odvzema vode na
Frankolovem ne smejo izgu-
biti bazena. Vztrajajo pri ba-
zenu velikosti 25 x 10 me-
trov, kot so zapisali v soglas-
ju k lokacijskemu dovolje-
nju. Da jih ne bi ponovno
izigrali, so zahtevali, da se
vsa začeta dela čimprej do-
končajo, gradbinci pa se ne
smejo lotiti trase med trgovi-
no in zajetjem. Če bi prekrši-
li ta sklep, so krajani zagrozi-
li, da se bodo vlegh pred
gradbene stroje.
Ker pa denarja za nov ba-
zen v Celju ni (Celjani pa
imajo slabe izkušnje tudi s
celjskim bazenom, ki vsako
leto požre precej denarja), se
zaenkrat vse predlagane re-
šitve vrtijo okrog sanacije
starega bazena, da bi le zado-
stili zahtevam republiškega
sanitarnega inšpektorja.
Frankolovčani bi tako le ne-
kaj pridobili - prenovljen ba-
zen. To je manj kot zahteva-
jo, toda verjetno tu brez po-
puščanja ne bo šlo.
S. ŠROT
Enotni in spretni
»To bi moral znati vsak-
do«, so nam zatrjevali pri-
padniki enot civilne zaščite
z območja krajevne skupno-
sti Medlog, ki so se minulo
soboto udeležili tekmova-
nja v poznavanju alarmnih
znakov, nudenju prve medi-
cinske pomoči in gašenju
manjših požarov.
Tovrstna tekmovanja so se
pričela v občini Celje pred
približno štirimi leti, s sobot-
nim vred pa so dosedaj
obredla že dvajset krajevnih
skupnnosti. Štab Civilne
zaščite krajevne skupnosti
Medlog je ob pomoči občin-
skega štaba ta mesec organi-
ziral usposabljanje enot ci-
vilne zaščite krajevne skup-
nosti in vseh delovnih orga-
nizacij v Medlogu. Ob orga-
nizacijskih sposobnostih
Eda Vranjeka in razumeva-
nju Cestnega podjetja, ki je
dalo na voljo prostor za tek-
movanje, se je v dobrih treh
urah v omenjenih znanjih
pomerilo triintrideset ekip,
Najbolje so svoje naloge
opravile ekipe civilne zaščite
Ingrada IGM, ki so jo sestav-
ljali Čokanovič, Keržan,
Cvikl, Doberšek in Horvat,
ki je dosegla 84 od mogočih
99 točk, druga je bila ekipa
krajevne skupnosti Medlog
iz Kamniške ulice v sestvi
Furlan, Jenko, Zupane, Po-
lutnik in Zupane iz Kamni-
ške ulice v sestvi Furlan,
Jenko, Zupane, Polutnik in
Zupane z 81 točkami, tretja
je bila četrta ekipa Cestnega
podjetja v sestavi Križnik,
Pustoslemšek, Križnik, Kru-
šič in Jarh s 77 točkami, četr-
ta je bila ekipa Elektrosigna-
la in peta tretja ekipa Cestne-
ga podjetja Celje. Prvih pet
ekip bo, najverjetneje ob 20.
juniju, dnevu Civilne zaščite,
prejelo tudi posebna priz-
nanja.
BRANE PIANO
Dobro so bili pripravljeni
Gasilci občinske gasilske zveze Laško so se v soboto in
nedeljo pomerili v gasilskih in gasilsko-športnih disciplinah.
Občinskega tekmovanja se je udeležilo 520 gasilcev iz vseh
društev, razen gasilcev iz Rimskih Toplic in Zidanega mosta,
kjer letos niso uspeh pripraviti člane za to tekmovanje, kije bilo
na stadionu v Radečah. Vsi nastopajoči pa so pokazali dobro
pripravljenost in zadovoljivo raven znanja.
Prvo mesto so v skupini članov A in B dosegle enote gasil-
skega društva Jagnjenica in Vrhovo, med industrijskimi gasilci
so se najbolje izkazah gasilci iz Papirnice. Pri članicah je zma-
gala enota iz tozda Muflon, najbojše mladinke so bile v gasil-
skem društvu Laško, najboljši mladinci pa iz Vrhovega. Pri
veteranih so se najbolje uvrstili tekmovalci gasilskega društva
Jagnjenica. Pri pionirjih in pionirkah pa so prva mesta zasedle
enote gasilskega društva iz Rečice, Jagnjenice, Vrhovega in
Brez.
VVE
Pevci gasilci v Hajdošah
Na celjskem območju je samo en pevski zbor, kjer v njem pojejo
izključno gasilci. Ta je že dobre štiri mesece v Lokrovcu pri
Celju, v ryem je šestnajst pevcev, vodi jih pa Jože Dimec. Prvi
nastop so imeU za Dan žena v Lokrovcu, drugega na letni
konferenci občinske gasilske zveze Celje v prostorih delovne
organizacije EMO in tretjega na 3. srečanju gasilskih pevskih
zborov v Hajdošah pri Ptuju, kjer je nastopilo osem tovrstnih
zborov. Prihodnje leto bo 4. srečanje slovenskih gasilskih zbo-
rov v Lokrovcu pri Celju v sklopu številnih prireditev v poča n-
tev 11. kongresa slovenskih gasilcev, ki bo tudi v Celju.
Gasilsica telcmovanja
z majem se začenjajo tudi najrazličnejša gasilska tekmova-
nja, kjer člani te organizacije preverjajo svoje znanje.
Tako so že imeli v Vojniku izbirno tekmovanje za sodelovanje
na mini gasilski olimpiadi 27. m^a v ZR Nemčiji, kamor bo z
našega območja potovala prostovoljna gasilska enota Teharje.
Pionirji se bodo pomeriU na občinskem tekmovanju 7. junija na
Lipi v Štorah, kjer bodo 14. junija tekmovali tudi člani. Že 30.
maja pa bo prav tako v Štorah tradicionalno tekmovanje enot
civilne zaščite v gasilskih društvih. N^boljše ekipe z vseh ome-
njenih občinskih tekmovanj, ki bodo izpolnile predpisano
normo, se bodo uvrstile na višje, območno tekmovanje.
TV
Prvo srečanje upokojencev Emo
V soboto so pripravili v delovni organizaciji EMO Celje
prvo prijateljsko srečanje svojih upokojencev, svojih bivših
sodelavcev. Družbenopolitične organizacije in vodstvo
delovne organizacije je povabilo 1200 bivših sodelavcev, od
katerih se je prijetnega tovariškega srečanja v Dvorani Golo-
vec udeležilo preko 900 članov.
Uvodoma so vsi odšli v obrate EMO in se seznanili z novite-
tami ter današnjo proizvodnjo. Sledilo je tovariško srečanje in
družabne igre. Vse je pozdravil najprej glavni direktor Franci
Gazvoda, kije vse seznanil s trenutnimi hotenji delovne organi-
zacije ter v imenu družbenopolitičnih organizacij predsednik
konference OO ZS EMO Slavko Adamič. Godba na pihala EMO
je vse udeležence presenetila in pozdravila že ob 8. uri, ko so
stopali ob vhodu v delovno organizacijo. Pa tudi pozneje so
dopolnili bogat program. Vsi prisotni pa so bili edini v tem, daje
to prvo srečanje bivših sodelavcev, danes upokojencev, še bolj
povezalo delavce te znane celjske tovarne z bivšimi sodelavci.
J. KUZMA
Vojničani ob tednu starejših
Izredno delavno društvo upokojencev v Vojniku seje tudi na
teden starejših občanov v celjski občini pripravilo zelo skrbno.
Poleg razstave ročnih del in kulinaričnih dobrot so pripraviH
sprejem za 93 osemdesetletnikov, toliko jih je v njihovi krajevni
skupnosti. Bilo je slabo vreme, kljub temu pa je na srečanje
prišlo preko 50 ljudi, ki so dopolniU osem desetletij. Mladina
osnovne šole Bratov Dobrotinšek jim je pripravila kulturni
program, v tovariškem srečaryu pa so stare grče posedele še
dolgo v noč.
Da je bilo v preteklem tednu med vojniškimi upokojenci
resnično živahno in množično nam pove tudi podatek, da so
članice pripravile tekmovanje v pletenju, kjer je zmagala Lina
Zdolšek iz ŠkoQe vasi. Daje bilo razpoloženje veselo so poskr-
beli njihovi družabniki, ki so pripravili srečolov in licitacijo
dobrot, ki so jih pripravile za razstavo pridne roke.
Z. S.
OBRAZI
Stanko Arzenšek
Naneslo je, da sva s Stan-
kom Arzenškom iz Razborja
pri Dramljah kramljala o nje-
govem življenju in delu tik
pred dnevom zmage. Bila je
to priložnost, da je Stanko
Arzenšek obudil zgodbo iz
vojnih dni. Komaj 18-letni
fante, ki so ga mobilizirali
Nemci in poslali na fronto na
Sicilijo, je pobegnil k ameri-
kancem. Poslali so ga v
Egipt, kjer so se zbirali Slo-
venci v prekomorske briga-
de. V njegovih, kot nebo mo-
drih očeh je že tedaj zasijala
želja, da bi postal vojni leta-
lec. Mladenič, ki ni poznal
strahu, je naredil pri Angle-
žih šolo za letalskega strelca
in bombarderja. Z eskadriljo
težkih bombnikov je opravil
32 poletov po celi južni Evro-
pi. Za dvakratni uspešni na-
pad petrolejskih vrelcev v
Ploeštiju v Romuniji ga je
odlikoval tudi ameriški
predsednik Roosevelt. To so
bile namreč najtežje naloge,
ko je tudi en polet veljal za
dva. Takšnih spominov iz
vojnih dni se v očeh Stanka
Arzenška zrcali še veliko iz
partizanske baze v Bariju,
Novega Sada in od drugod.
Ko je maja na sinjem nebu
zasijala svoboda in ko se je
Stanko Arzenšek vrnil v rod-
no vas, je postal iz letalca
kmet. Kmetija je bila zelo za-
puščena, manjkalo je mladih
moči in kmetijo je bilo treba
obnoviti. Stanko se tedaj ni
imel veliko časa ozirati v ne-
bo, ki so ga v svobodi prele-
tala letala. Z ženo sta uspela
prebiti vse dobre in slabe ča-
se, ki so se pisali kmetijstvu
in danes je na Arzenškovi
domačiji že zagospodaril
mladi rod.
Stanko Arzenšek, ki je v
krajevni skupnosti že dve
desetletji predsednik bor-
čevske organizacije, pa pred-
sednik poravnalnega sveta,
vrsto let je bil delegat v ob-
činskih zborih, pa čebelar in
lovec, ustanovitelj lovskega
društva v Dramljah, ima da-
nes več časa za obujanje spo-
minov in razmišljanja o
vrednotah priborjene svobo-
de. Pravi, da povsem razume
mlade, ki dandanes ne znajo
tako kot starejši in zlasti bor-
ci, ceniti svobode, a zato ne
smemo misliti, da mladi da-
nes niso sposobni prevzeti
nase marsikaterega bre-
mena.
MATEJA PODJED
21. MAJ 1987
Ifl§_ K JlflJ - _I MI Sil
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Obvladajo prvo pomoč
Na Vranskem je bilo v soboto občinsko tekmovanje ekip
prve medicinske pomoči pripadnikov civilne zaščite
občine Žalec. Nastopilo je 22 ekip iz delovnih organizacij
in krajevnih skupnosti.
Največ znanja je pokazala ekipa prve pomoči iz Aera^ tozd
Kemija Šempeter, sledijo ekpe KS Vransko, Strojne Žalec,
Tekstilne tovarne Prebold, Gradiije Žalec, KS Žalec itd.
Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Stane Lesjak
nam je ob koncu letošnjega tekmovanja povedal: »Pripad-
niki civilne zaščite so praktično pokazali svoja znanja in
veščine, ki so jih pridobili z leti oziroma na usposabljanju, ki
smo ga letos organizirali. Tekmovanje je bilo dobro priprav-
ljeno, zato je prav, da se v imenu Občinskega štaba civilne
zaščite zahvalim KS Vransko in njenemu štabu. Občin-
skemu odboru Rdečega križa in vsem strokovnim delav-
cem, predvsem zdravnikom in višjim medicinskim sestram
Zdravstvenega doma Žalec«
T. TAVČAR
Nova zobozdravstvena ambulanta
Na Polzeli se je število prebivalcev močno povečalo tudi
na račun zaposlovanja novih delavcev v Tovarni nogavic.
Prav zaradi tega so bile vrste v zobozdravstvenih ambulan-
tah dolge, pacienti pa so čakali tudi po mesec dni, da so
prišli na vrsto. Ko so obnovili in dozidali zdravstveno
postajo, so predvideli tudi prostore za obratno zobozdrav-
stveno ambulanto. »Polzela« je primaknila za nabavo
opreme 3 milijone dinarjev. V teh dneh pa je svoja delovna
mesta zasedlo tudi osebje. Zaposlenim v Tovarni nogavic bo
odslej popravljala zobe dr. Erika Vezočnik in asistentka
Alenka Zaje. V torek, četrtek in petek bo ambulanta delala
od 7. do 13. ure, v ponedeljek in sredo pa od 13. do 19. ure.
Na sliki: dr. Erika Vezočnik v obratni ambulanti.
T. TAVČAR
Rally
komunalcev
Celjski komunalni Tozd
Ceste-Kanalizacije je tudi
letos pripravil že tradici-
onalni avto-rally, že štiri-
najsti po vrsti.
Udeležili so se ga delavci
vseh celjskih tozdov Komu-
nale, komunalci z Vrhnike,
delavci samoupravne stano-
vanjske skupnosti in občin-
ske komunalne skupnosti.
Med člani je zmagal Marjan
Gabrovec (CE-KA) pred lan-
' skim zmagovalcem Slavkom
Kacinom (skupne službe Ko-
munale) in Francem Kraljem
(CE-KA). Najboljši v spret-
nostni vožnji je bil Dušan
Vaiksler (Komunala Vrh-
nika).
Med ženskami je zmagala
Jelka Čmer (Samoupravna
stanovanjska skupnost) pred
Sabino Majcen (Javne na-
prave) in Zdenko Strašek
(Samoupravna stanovanjska
skupnost) Rallyja se je ude-
ležilo 40 posadk, uvrščenih
pa je bilo 34.
S. ŠROT
Društvo, središče
dogajanj v kraju
ZibiškI gasilci delujejo 50 let
Gasilsko društvo iz Zibi-
ke je v nedeljo proslavilo
petdeseto obletnico delova-
nja, prizadevnim zibiškim
gasilcem pa so se ob tej pri-
ložnosti pridružili stanov-
ski tovariši iz društev si-
rom šmarske občine, kraja-
ni in ostali občani od blizu
in daleč.
Po slavnostni seji društva
so se v dolgi povorki pred-
stavila gasilska društva iz
občine Šmarje pri Jelšah s
sodobno opremo, sprevod
pa so požlahtnila že davno
odpisana vozila s konjsko
vprego in pristne stare gasil-
ske uniforme, narodne noše,
številni gasilski prapori. Za
primerno praznično vzdušje
je poskrbela godba na pihala
iz Rogaške Slatine.
Na tribuni pred gasilskim
domom je imel govor Jaka
Hrepevnik, predsednik
šmarske občinske gasilske
zveze, zibiški pionirji-gasilci
pa so ob tej priložnosti razvi-
U svoj prapor, katerega po-
krovitelj je bila lovska druži-
na iz Pristave, ki z zibiškim
podmladkom vrsto let zgled-
no sodeluje. Gasilsko dru-
štvo Zibika je ob praznova-
nju jubileja predalo namenu
novo gasilsko orodno vozilo,
vredno okoli 9 milijonov di-
narjev, denar za nakup pa so
prispevali številni krajani in
okoličani ter občinska skup-
nost za varstvo pred požari.
Gasilsko društvo Zibika je
bilo ustanovljeno 18. aprila
leta 1937. Sprva ni imelo svo-
jega doma. »Gostovalo« je
pri nekaterih zibiških druži-
nah, najpogosteje pri Terezi-
ji Založnik in kasneje pri Cil-
ki Čoki. Leto 1940. je prine-
slo prvo motorno brizgalno
in nekaj tlačnih cevi. Med
vojno je iiktivnost zamrla, po
njej pa ponovno zaživela. Ob
podpori in pomoči številnih
krajanov so si gasilci iz Zibi-
ke leta ,^52 postavili svoj
dom, ki ga je bilo treba do
danes večkrat obnoviti,
krepko pa so ga obnovili in
razširili po potresu leta 1974.
Gasilski dom v Zibiki danes
ni le dom gasilcev, ampak
kraj, kjer se ob najrazličnej-
ših priložnostih srečujejo
krajani, največkrat ob kul-
turnih dogodkih, na zborih
krajanov in ob družabnih
srečanjih.
V kulturnem programu
.nedeljske jubilejne priredi-
tve je nastopil otroški instru-
mentalni ansambel Zlate
strune iz Rogaške Slatine.
M. AGREŽ
čila devetdesetletnica
Pretlovnlkova mama bere še brez očal
' v Rakovljah živi pri vnu-
kinji Aljoši Janežič Ivanka
Predovnik, ki se je rodila
13. maja 1897 leta v kmečki
družini v Podgorjih pri Le-
tušu.
Od devetih otrok živi še sa-
mo ona. Pred dnevi je praz-
novala 90. rojstni dan. Kljub
visokim letom je še zelo čila
in starostne betežnosti pri
njej ni opaziti tako kot pri
drugih starejših ljudeh.
Ivanka se je zgodaj poročila,
imela pa je le edinca Alberta.
Družina je živela v Letušu.
Ker je bil mož bolan, je hodi-
la v službo, kar v tistih letih
ni bila navada. Delala je v
nekdanji kemični tovarni v
Letušu. Delo je bilo težko in
nezdravo. Po moževi smrti
se je preselila k sinu v Spod-
nje Gorče, nato pa k vnukinji
na Polzelo. Z njo sedaj živi
13 let. V teh letih je varovala
otroke in mnogokaj postori-
la. Najljubše delo ji je kvač-
kanje. »Kvačkam zelo rada
in sicer z najtanjšim kvač-
kancem. Zelo dobro še vi-
dim brez očal, teh tudi za gle-
danje televizije in branje ča-
sopisa ne rabim. Sicer pa tu-
di kaj drugega še rada posto-
rim. Rada imam veselo druž-
bo in ni še dolgo, kar sem še
tudi zaplesala,« je v pogovo-
ru s predstavniki KS Polzela
povedala Ivanka Predovnik.
Na sliki: Predsednik sveta
KS Polzela Drago Lubej in
tajnica Danica Antologa sta
čestitala Ivanki za njen 90.
rojstni dan ter ji izročila
skromno darilo in šopek
cvetja.
T. TAVČAR
2 udarniškim delom do mestnega toplovoda
Krajani v krajevni skupnosti Podkr^ Kavče so v tem času krepko zavihali rokave, saj v
^olžini 2500 metrov gradijo sekundarno toplovodno omrežje z dvema toplotnima podposta-
Jama. Toplovod bodo napeljali v 65 gospodinjstev, kjer so morali odšteti po 75 starih
i^ilijonov, opraviti pa morajo še 500 udarniških ur. V gradbenem odboru, ki ga vodi Jože
"^arin so več kot leto dni zbirah potrebno in nepotrebno dokumentacijo. V roke so pljunih
Pred štirinajstimi dnevi in upajo da bodo dela zaključiU v dveh mesecih.
L. OJSTERSEK
8. STRAN - NOVI TEDNIK

21. MAJ 1987
Struktura kiparskega softwarea
Vaško Četkovič razstavlja v Gradcu
6. maja, napol v dežju in
na pol v soncu je avstrijska
zavarovalniška družba v
svojih poslovnih prostorih
odprla likovno galerijo in
premierni nastop zaupala
akademdkemu kiparju Va-
siliju Četkoviču.
Wiener Allianz je v Kadet-
skega ulici v tretjem nad-
stropju pozdravila na otvori-
tvi (za vse vabljene je takore-
koč zmanjkalo prostora) no-
vo dejavnost, ki jo je vtkala v
svojo poslovno politiko in to
ne na pamet in ne po nak-
ljučju. Kultura in ekonomija
se v razvitem svetu že dolgo
sprehajata z roko v roki, ne
le v razstavnih prostorih in
koncertnih dvoranah, tem-
več predvsem v glavah in za-
vesti naprednih poslov-
nežev.
Pomembno vlogo pri
ustvarjanju stikov na tem
področju so v Gradcu pripi-
sali tudi sami Avstrijci naše-
mu vicekonzulu Jožefu Cira-
ju, saj so ga imenovali »kul-
turni konzul«. Ob otvoritvi je
zbranim govoril o pomenu
zbliževanja umetnosti z ljud-
mi, o umetnikovem delu pa
je govoril Drago Medved.
Razstavo je odprl podpred-
sednik štajerske deželne vla-
de dr. Kurt Jungwirth.
Vaško je v Gradcu (razsta-
va bo odprta do 29. maja) raz-
stavil 82 del, skulpture v ke-
ramiki, lesu in terrakoti ter
slikano in reliefno keramiko.
Dela predstavljajo v nekem
smislu celoto nekega struk-
turalnega iskanja (velja za
skulpture) in so odraz dvaj-
setletnega iskanja sinteze
med vsebinskim sporočilom
in načinom njegovega posre-
dovanja. Razstavljeni ekspo-
nati so na relativno majh-
nem prostoru zaživeli novo
dimenzijo v smislu dopolnje-
vanja, potrjevanja logičnih
prehodov iz ene tvorbe v
drugo.  Zelo  nazorno tudi
opozarjajo na izreden pomen
volumensko razmišljujočega
kiparja pri risbah, kajti risbo
rabi ne le za študij, temveč za
dvodimenzionalno preverja-
nje svojega elementarnega
odnosa do kompletnega pro-
stora. Posebno poglavje
predstavljajo barvne oprede-
litve tako na skulpturah kot
na risbah. Med opazovalci je
bilo največ zanimanja za naj-
novejše skulpture v terrakoti
in reliefe v modrem - natan-
čen pogled v strukturo barve
razkrije še mnoge druge, ki
se prelivajo po posebnem za-
poredju.
Razstava govori o tem, da
je kultura obvladovanja pro-
stora silno občutljivo dejanje
in da je pred temi deh mno-
go let raziskovanja in ustvar-
jalnih naporov pa tudi tve-
ganj, da bi čistost in suvere-
nost načina^ prepoznavne ar-
tikulacije Četkovičevih del
polno zaživela v zrelosti in
lepoti.
Kulturni dogodek je vzbu-
dil v avstrijski javnosti pre-
cej pozornosti. Otvoritev je
predstavljala res pravo pre-
miero v tej galeriji, ljudje so
se zbrali, da bi se pogovarja-
li. Bil je to prizor kulturnega
druženja različnih pogledov
a skupnega zanimanja za
vprašanja, ki so imanentna
kulturi in umetnosti. Torej
preseganju interesnih ozko-
sti vsakdanjega življenja.
D. MEDVED
Strali pred resnico?
Občinske revije pevskih
zborov so običajno prilož-
nost, da na njih zbori pred-
stavijo dosežke dveletnega
dela in da lahko primerjajo
svoje petje z ostalimi v svoji
občini. To so in bodo tudi v
bodočo predvsem revije zbo-
rovskega petja, čeprav zbore
poslušajo tudi komisije, ki
ocenjujejo nastope zborov.
Namen teh ocen pa ni, da
bi po strogih kriterijih oce-
njevali petje vsakega posa-
meznega zbora, temveč je
namen tega ocenjevanja, da
strokovnjaki opozorijo pev-
ce in zborovodje na tiste po-
manjkljivosti, ki bi jih zbor
lahko odpravil. Zato so po
revijah tudi razgovori članov
komisije z zborovodji, ti pa
pošljejo tudi pismene pri-
pombe, tako da lahko vsak
dirigent vidi, kje so napake
posameznega zbora. Iz teh
ocen potem predlagajo zbore
za nastop na medobčinski
pevski reviji, v nekaterih ob-
činah pa je to tudi osnova za
kategorizacijo zborov na os-
novi katere dobijo tudi sred-
stva za svojo dejavnost.
V občinah Laško inMozi,
je, po izjavi Štefana Žvižeja^
letos niso pristali, da bi nji
hove občinske revije poslu,
šala komisija in jih na ta na-
čin tudi ocenila. Veni občini
naj bi bila to želja zborovo-
dij, v drugi pa so že določili
termin občinske revije za ju-
nij in ga ne mislijo spremi-
njati. Tu se postavlja vpraša-
nje, zakaj so se zborovodje
odločili za to in zakaj so kul-
turne skupnosti pristale na
to.
Vsi vemo, da zbori delajo
ljubiteljsko in daje temu pri-
lagojen tudi njihov program.
Toda na revijah ni nobene
obvezne pesmi in zbor se
lahko predstavi tudi s pov-
sem preprostimi pesmimi, le
da so dobro zapete. Bolj ver-
jetno je vzrok odpovedi
strah posameznih zborovo-
dij, da bi se pokazala prava
slika njihovega dela. Toda
skrivati glavo v pesek ali za-
krivati oči pred dejstvi je
kratkoročna politika, ki se
lahko kasneje še kako maš-
čuje.
FRANČEK PUNGERČIČ
Na letošnjih občinskih re
vijah naše regije je sodelo-
valo 71 zborov iz 6 občin, na
medobčinskp revijo, ki bo v
soboto, 23. maja v Narod-
nem domu pa se je uvrstilo
30 zborov in sicer iz Celja
10, Žalca 6, Šmarja in Šent-
jurja po 4 ter Slovenskih
Konjic in Titovega Velenja
po 3. I
»Ritem« v
Titograd
V okviru prireditev, ki
jih konec maja priprav-
lja titograjski Center za
kulturo, bo s solo plesom
Ritem nastopila tudi Ire-
na Tabakovič, članica
plesne skupine Igen celj-
skega plesnega studia.
Irena Tabakovič pleše
»Ritem« že tretjo sezono,
med drugim pa je s tem
nastopom osvojila tudi
zlato plaketo in prvo na-
grado občinstva na sreča-
nju Kosta Abraševič v
Valjevu, kjer je predstav-
ljala slovenske plesne
ustvarjalce, »Ritem« pa
so pred kratkim posneli
tudi za ljubljansko televi-
zijo. Titograjskemu ob-
činstvu se bo predstavila
prvič v nedeljo zvečer,
domov pa se vrača v
sredo.
Plesalci plesne skupine
Igen so letos zadnjič na-
stopali z uspelo celove-
černo plesno predstavo
»Duma-variacije 86«, v
sodelovanju z Danijem
Bedračem in Matjažem
Rebtfvškom pa priprav-
ljajo že novo plesno po-
stavitev. Z njo se namera-
vajo predstaviti na začet-
ku plesne sezone 1987/88.
S takšnim sprejemom se
namreč lahko pohvalijo
ob predstavi »Duma-vari-
acije 86«, saj so plesalci z
njo gostovali na festivalu
mladih umetnikov Jugo-
slavije Mladost Sutjeske,
mladinskem festivalu v
Novi Gorici, osrednji pri-
reditvi ob tednu otroka,
dnevih plesa v ljubljan-
skem Cankarjevem do-
mu, igrah bratstva in
enotnosti ter festivalu re-
volucije in glasbe.
IVANA FIDLER
Smeii za razmisiek
visoka kakovostna raven gledaliških
skupin
Medobčinsko srečanje
gledaliških skupin celjske
regije je postavljeno letos
na tri odre v konjiški obči-
ni. Pregled gledališke de-
javnosti pa so začeli v pone-
deljek zvečer Trnoveljčani
z letošnjo uspelo predstavo
Nikolaja Erdmana Samo-
morilec, v režiji Štefana Žvi-
žeja, ki je z aplavzom napol-
nila tudi dvorano kulturne-
ga doma v Slovenskih Ko-
njicah.
Sinoči, 20. maja se je ob-
činstvu predstavila gledali-
ška skupina Svobode Slo-
venske Konjice z irsko ljud-
sko igro Brendana Behana
Talec, ki sta j^o na oder posta-
vila Štefan Zvižej in Marija
Golčar. Srečanje se bo nada-
ljevalo danes, in sicer na
odru kulturnega doma v Lo-
čah, kamor prihajajo z Boro-
vimi Raztrganci gledališčni-
ki Prosvetnega društva Veli-
ka Pirešica. Delo je režiral
Pavel Koželj. Srečanje gle-
daliških skupin se nato jutri
seli v dvorana v Zreče, kjer
bodo Polzelani pod režij-
skim vodstvom Jake Jeršiča
zaigrali uspelo predstavo Iva
Brešana Slavnostna večerja
v pogrebnem podjetju.
Šmarčani pa prihajajo v so-
boto zvečer na konjiški oder
z Vražjim fantom iz zahodne-
ga sveta, S Syngenovo ko-
medijo v režiji Jožeta Čakša.
Medobčinsko srečanje gle-
daliških skupin celjske regi-
je, ki pomeni pregled letne
bere ljubiteljskega snovanja,
bodo v nedeljo zvečer v Lo-
čah sklenili člani Gledališča
pod kozolcem iz Šmartnega
ob Paki z Nušičevo Gospo
ministrico v režiji Bogomira
Verasa.
Žanrsko so vse izborne
predstave komedijsko obar-
vane, vendar s precejšnjo
mero poduka, ki gledalca ne
pušča neprizadetega ali zgolj
nasmejanega. Druga oblika
vseh predstav, ki so izpolnje-
vale srečanje, pa je izredno
visoka kakovostna raven
gledaliških predstev.
MATEJA PODJED
Ptice Antona
Blatnika
Ime Antona Blatnika v
širših krogih ljubiteljev
likovne umetnosti tre-
nutno še ni posebej zna-
no, morda pa bo po raz-
stavi, ki jo pripravlja v
domu Svobode na Polze-
li z otvoritvijo v petek,
22. maja ob 19. uri.
Anton Blatnik je mlad
ustvarjalec doma iz Goto-
velj pri Žalcu zaposlen pa
v keramični industriji Li-
boje. Njegova likovna
specialnost je risba, kjer
so v ospredju samo ptice,
zato ni čuden tudi uvod v
priložnostni katalog, kjer
je urednik Dušan Koro-
šec tudi zapisal: »Ostane
le misel človeka, ki verja-
me v let ptice in svetlobo
dneva, ki vstaja.« Na
otvoritvi razstave, ki bo
vsekakor prikazala novo
ime v našem likovnem
prostoru, bosta v kultur-
nem programu nastopila
violinist Franci Rizmal in
Brina Zupančič, ki ga bo
spremljala s klavirjem.
Razstava bo odprta do 29.
maja vsak dan od 9.-11. in
17.-19. ure.
T. VRABL
Ura za dan muzejev
Skrbna organizacija - obiskovalcev pa
ni bilo
Na 18. maj, mednarodni
dan muzejev, so se v Muzeju
revolucije v Celju skrbno
pripravili z javno predsta-
vitvijo dejavnosti ustano-
ve. Organizirali so strokov-
no vodstvo po stalnih zbir-
kah, prodajno razstavo ti-
ska, ki ga je muzej doslej
izdal, v učilnici pa vrteli
trakove na temo NOB v
celjski regiji.
O tem so podrobno obve-
stili vse osnovne in srednje
šole in pričakovali tudi odziv
zlasti šolske mladine. Obiska
pa ni bilo veliko.
Po besedah ravnateljice
Muzeja revolucije Andreje
Rihter gre slab obisk pripisa-
ti predvsem nezainteresira-
nosti za to ^zvrst muzejske
dejavnosti. Čeprav je bil to
prvi takšen poskus, ko je
muzej za ves dan še bolj na
široko odprl vrata, bodo s
podobnimi akcijami, kljub
neuspelemu 18. maju, v pri-
hodnje nadaljevali. Do 23.
maja pa bo odprta razstava
poslovilnih pisem in razgla-
sov streljanj talcev in to bo
tudi morda priložnost za
obisk še katere od šol v Mu-
zeju revolucije, saj v ponede-
ljek razen enega razreda šole
Boris Kidrič in enega razre-
da osnovne šole, razen red-
kih posameznikov, ni bilo ni-
kogar. Tistim, ki so prišli, se
bo gotovo za dolgo vtisnila v
spomin učna ura, ko so jim v
učilnici muzeja zavrteli mag-
netofonski trak spominov
Petra Stanteta-Skale na Pr-
vo celjsko četo. V muzeju pa
imajo na voljo še več takšne-
ga poučnega gradiva, ki bi se
ga šole lahko več posluževa-
le in tako učencem popestrili
včasih neprivlačno uro zgo-
dovine ali samoupravljanja.
MATEJA PODJED
Celjski plesalci
v Šibeniku
Selektorji, ki vsako leto iz-
berejo najboljše jugoslovan-
ske dosežke za mendarodni
festival otrok v Šibeniku, so
letos uvrstili v program že
drugič celjsko skupino Akt
in prvič plesno skupino pi-
onirskega doma Cvetke Jeri-
nove, ki ju vodi Ana Vovk-
Pezdir.
Na festivalu v Šibeniku se
bodo mladi plcsplci iz Celja
predstavili na osrednjem pri-
reditvenem prostoru v pone-
deljek, 29. junija. Skupina
Akt bo uprizorila plesno gle-
dališki igri Kure in Tehtanje
duš, pionirji pa Zajčka Uha
in Pojočo skrinjico.
Do takrat imajo, zlasti ple-
salci in plesalke plesne sku-
pine pionirskega doma pre-
cej dela. Od ponedeljka do
srede so v pionirskem domu
nastopali z noviteto - plesno
pravljico Šeherezada - ki je
naletela na ugoden odmev
pri občinstvu. To so bili
učenci višjih razredov celj-
skih osnovnih šol.
Danes bodo nastopili na
prvi občinski reviji pionir-
skih plesnih skupin in če bo
šlo vse po sreči se bodo zače-
li pripravljati tudi na prvo re-
publiško srečanje pionirskih
plesnih skupin, ki bo 11. ju-
nija, prav tako v Celju.
VVE
Folklorni nastop iz Kruševca
Na svoji poti v Miinchen, k našim delavcem v Zvezni
republiki Nemčiji, se bodo danes, v četrtek, 21. maja v
Žalcu ustavili člani Folkorne skupine »14. oktober« iz Kru-
ševca.
V žalskem kulturnem domu se bodo ob 20. uri predstavili
s svojim koncertom narodnih plesov jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti. Ta petdeset članski ansambel iz Kru-
ševca, kije pobratena občina z Žalcem, vodi Dragan Nikolič,
njihov nastop pa bo prav gotovo vzbudil zanimanje občin-
stva v Žalcu.
Ž. B.
Gostovanje madžarskih pevcev
Jutri (22. 5.) prihaja v goste k celjskemu Mešanemu
komornemu zboru 45 članski mešani pevski zbor iz Szen-
tesa na Madžarskem, ki ga vodi Janos Nagy.
To je že drugo gostovanje tega zbora pri nas, to pot pa bo
na Celjskem imel dva koncerta in sicer v soboto 23. maja ob
20. uri v zdraviUšču v Topolšici, v ponedeljek, 25. maja pa ob
19.30. uri v zdraviliški dvorani na Dobrni. Gostje bodo obi-
skali tudi delovno organizacijo ETOL Celje, predstavnike
zbora in pa delegacijo mesta Szentes, ki prihaja skupaj s
pevci, bo sprejel tudi predsednik Skupščine občine Celje.
Predstavniki mesta Szentes želijo s Celjem vzpostaviti tudi
gospodarske stike.
Ž. B.
Tudi letos obnova
gradu Podsreda
Letošnja dela na podsre-
škem gradu so se kljub uvod-
nim težavam začela. V nekda-
njem gospodarskem poslopju
seje naselila ekipa, ki je prete-
kli teden nadaljevala obnovi-
tvena dela. Letošnji načrti za
obnovo gradu so obsežni, ven-
dar še zd^ ni znano, če jih bo-
do lahko v celoti uresničiU, saj
je znano, da kronično pomanj-
kanje denarja klesti še tako do-
bro pripravljen program.
Delovna ekipa je začela na-
prej z manj zahtevnimi deli na
gradu. Naprej bodo pozidaU
vrhnji del močno poškodova-
ne škarpe, ki drži h gospodar-
skemu poslopju, potem pa bo-
do izravnali prostor pred
gradom.
V notranjosti gradu so začeli
pripravljati ureditev novega
stopnišča, obenem pa priprav-
ljajo vse potrebno za namesti-
tev armirane betonske plošče,
ki bo statično utrdila ta del
gradu in hkrati omogočila na-
daljnje ureditvene posege.
Obnovitvena dela na gradu
Podsreda, ki potekajo v orga-
nizaciji Spominskega parka
Trebče in Zavoda za spomeni-
ško varstvo Celje, bodo letos
strokovno zelo zahtevna. Želja
tega tirna je, da uredijo celotno
notranje dvorišče z arkadnim
pritličjem. Tako bo stavba že v
začetku zamikala obiskovalce,
ki jih je vedno več.       2t,^
Grad Podsreda bo v okviru
celotnostnega programa Spo-
minskega parka Trebče zaži-
vel šele takrat, ko bo v celoti
obnovljen, predvsem pa mora
oživeti z različnimi dejav-
nostmi, ki bodo napolnile so-
bane podsreškega gradu.
21. MAJ 1987

NOVI TEDNIK - STRAN 9
Kdor odlaga ■ ■ ■ polaga
z odpadno toplo vodo zaslužili 4 milijone
Zdravilišče Atomske to-
plice Podčetrtek, temeljna
organizacija Slovenija-turi-
sta, je s 1. majem odprla
vrata kopališča in kampa.
Tako so prvomajski prazni-
ki in še kateri topel dan,
privabili prve kopalce v
olimpijski bazen s tempera-
turo vode 28 stopinj in v
plastični bazen s tempera-
turo vode 33 stopinj Celzija.
Kamp, ki je bil od začetka
do konca sezone vsa leta pol-
no zaseden, so letos razširili
za petdeset enot, jeseni pa
nameravajo prostor razširiti
še za nadaljnjih petdeset
mest za prikolice, s tem pa
bodo prihodnjo sezono star-
tali z dvesto petdesetimi pro-
stori za kampiranje. Naložba
je do sedaj stala sto milijo-
nov dinarjev, pri čemer pa
ne gre le za razširitev, ampak
tudi za posodobitev kampa.
Uredih so vodovod in kanah-
zacijo, s tem pa so omogočili
priklope v prikolicah. Do 1.
junija, ko naj bi bila naložba,
ki jo uresničujejo z lastnimi
sredstvi, končana, pa bodo
uredili še asfaltne poti, otro-
ško igrišče in ploščad za pra-
nje avtomobilov. Sočasno ši-
rijo tudi ležalne površine ob
bazenih ter urejajo osvetlitev
kampa in kopališča. Kamp, v
katerem trenutno bivajo pre-
težno tujci, je razprodan do
konca sezone, cene kampira-
nja pa so na ravni obmorskih
kampov, s tem da imajo
gostje v kampu v ceni plačan
vstop na kopališče in v ba-
zen v hotelu. Za potrebno
oskrbo je v okviru kampa in
kopališča od 1. maja odprta
tudi Jelšina trgovina, v kate-
ri bo mogoče nakupovati tu-
di ob nedeljah in praznikih.
Izkoriščanje odpadne ter-
malne vode za ogrevanje ho-
telskega objekta je v Zdravi-
lišču Atomske toplice nalož-
ba, ki se je splačala. Primer-
java stroškov med lanskim
in letošnjim prvim trimeseč-
jem je pokazala, da so pri
ogrevanju s pomočjo toplot-
ne črpalke prihranili štiri mi-
lijone dinarjev ob dej.stvu, da
se je električna energija v
tem obdobju podražila za tri-
krat, medtem ko se je cena
kurilnega olja dvigovala po-
časneje.
Če bi se oba energetska vi-
ra dražila približno enako, bi
bil energetski prihranek ve-
liko večji. Naložba v toplot-
no črpalko je bila predlani,
ob nakupu, vredna 70 milijo-
nov dinarjev, danes pa bi
morali zanjo odšteti 300 mili-
jonov. Da je v inflacijsko na-
ravnani družbi čas zlato, so
se tudi v Zdravilišču Atom-
ske toplice v Podčetrtku lah-
ko prepričali.
MARJELA AGREŽ
Smo Slovenci
res tako
ponosni?
Slovenija, moja dežela,
lipov list. .. Kdo ne poz-
na vseh teh čudovito le-
pih reklam, ki propagira-
jo deželo ponosnih ljudi,
deželo na sončni strani
Alp, ki je je ena sama pri-
jaznost. Škoda le, da vča-
sih na račun naše prijaz-
nosti pozabljamo na
ponos.
Kdo le ne pozna izred-
no lepega reklamnega fil-
ma, v katrem nam ljub-
ljanska televizija vsak ve-
čer predstavlja lepote na-
še dežele?! Vidimo lahko
Lipico, alpski svet, gleda-
mo lahko kako stara ma-
ma peče orehov kolač in
še mnogo lepega. Vidimo
pa tudi lepo Logarsko do-
lino in pleskarja, ki na ve-
liko tablo piše podzrav
dobrodošlice v več jezi-
kih. Napise zaključuje v
trenutku, ko je vmes sli-
šati tudi del besedila pe-
smi, ki pravi, da smo de-
žela ponosnih ljudi. Na
vrhu table piše Willkom-
men, čisto spodaj pa Do-
brodošli. Kar nekaj sveta
sem že videl in vsepovsod
je bila beseda Dobrodošli
napisana najprej v doma-
čem jeziku, potem pa v
ostalih.
Zdaj smo ne vem, kaj je
narobe z našim ponosom
ali pa tega, če razmišljam
povsem narobe z vidika
turizma. Ne vem pa, če je
le stvar ponosa, da tujce
najprej pozdravimo v do-
mačem jeziku. Morda pa
so nam tujci z devizami
vendarle bolj pomembni
kot naš lastni ponos . . .
JANEZ VEDENIK
Obetaven program
Piva In cvetja
Poletna turistična prire-
ditev v Laškem, Pivo in
cvetje, bo letos od 11. do 19.
julija. Tudi letošnja, že 23.
prireditev, napoveduje š^
bolj bogato in raznovrstno
vsebino, ki bo nudila veliko
zabave in kulturnih
užitkov.
Večji poudarek kot prejš-
nja leta bo na prikazu ljud-
skih šeg in običajev, k pe-
strosti tega dela programa
bo pripomogel tudi sejem
domače obrti, zanimiva bo
tudi lovska razstava, razsta-
va ptic in gob kot tudi likov-
na razstava umetniških del v
galeriji Laški dvorec. Za lju-
bitelje resne glasbe bo svoje-
vrstno doživetje koncert
Ljubljanskega okteta v laški
župnijski cerkvi. V zabav-
nem programu pa bodo na-
stopila znana imena: Tereza
Kesovija, Oto Pestner, na-
rodno zabavni ansambel
Lojzeta Slaka, pa skupina
Don Juan, Čudežna polja in
še kdo.
Višek te, teden dni trajajo-
če prireditve, bo sobotni pro-
gram z ognjemetom in boga-
tim zabavnim programom.
Vse skupaj pa bodo sklenili
v nedeljo z veliko parado Pi-
vo in cvetje in prikazom sta-
rih običajev ter koncertom
godba na pihala.
Prizorišča prireditve bodo
po vsem mestu, nekatere
osrednje prireditve pa bodo
tudi pred Zdraviliščem v La-
škem.
Organizator je tudi letos
turistično društvo Laško
pod pokroviteljstvom Pivo-
varne Laško in ob materialni
pomoči združenega dela z
območja Laškega.
VVE
Gorska straža
Odmev na Ifomentar Vandalizem v
Logarski
v sestavku Vandalizem v
Logarski (NT, 14. maj 1987)
se avtorica med drugim tu-
di sprašuje, kaj je z Gorsko
stražo. Iz poročil Planin-
skih društev Gornje Savinj-
ske doline se da ugotoviti,
da so vzgojili kar precej čla-
nov Gorske straže, a verjet-
no premalo, da bi bilo to do-
volj za varstvo Logarske
doline.
Zavedati se moramo, da je
služba pri Gorski straži čast-
na, naloge v zvezi z njo pa
sila neprijetne, »posebno ob
današnjem srečanju z nedis-
cipliniranimi, zadirčnimi
skrunitelji narave«, kot je že
leta 1955 zapisala dr. Angela
Piskrenik (1886-1967) po-
budnica ustanovitve gorske
straže (ustanovitev 1954).
Za primer navedimo, da so
morali kočevski gozdarji
ustanoviti »zeleno stražo« za
varstvo gozdov, med drugim
tudi za nabiranje lipovega
cvetja, tako so namreč skru-
nili kočevske gozdove. Po-
dobno bi morah storiti goz-
darji v Logarski dolini, ki
imajo posebna pooblastila in
so za to usposobljeni.
Poklicne naravovarstveni-
ke imamo tudi v Triglav-
skem narodnem parku, kjer
je tudi nek^ prostovoljnih
gorskih stražarjev, ki pa so
opravili še poseben izpit in
imajo enaka pooblastila in
pravice kot poklicni naravo-
varstveniki. Za to, kar se do-
gaja v Logarski dolini pa je
gorska straža nemočna. Jas-
no pa je, da takšnih onesna-
ževanj zelenih površin ne bi
smeli dovoljevati, posebno
ne, ker je bilo to nekoč zava-
rovano.
Tretji rod planinskih vod-
nikov ima ravno v tem času
dopolnilno izobraževanje za
gorske stražarje (iz Gornje
Savinjske je prijavljen le
eden iz Rečice), ki ga bodo
prihodnji teden zaključili z
izpitom na Srednji tehniški
šoh Maršala Tita V Celju.
Za konec, v premislek
nam vsem, zapišimo še en-
krat besede ustanoviteljice
Gorske straže:« Gorski stra-
žarji, požrtvovani idealisti,
so imeli pomembno, a spričo
nediscipliniranih obiskoval-
cev planin večkrat prav
mučno nalogo. Tako doživlja
danes Gorska straža resno
krizo, ker se v spremenjenih
delovnih razmerah ne more
popolnoma znajti.«
Rešitev problema je samo
v osveščanju in v vzgoji
vseh, tudi obiskovalcev pre-
lepe Logarske doline.    g j
Prve lastovke iz Singena
Med zahodnonemškim Singenom in Celjem že vrsto let
utrjujejo vezi sindikati. Razmišljanja o gospodarskem
sodelovanju bodo, kot kaže, kmalu dobila bolj konkretno
obliko.
Začelo se je z zdraviliškim turizmom. Prvi avtobus je že
pripeljal goste v Rogaško Slatino, letos pa pričakujejo naj-
manj pet skupin. Nemški sindikati so se namreč odločili, da
bodo preko svoje ustanove pošiljali delavce na zdravljenje
na celjsko območje - poleg Rogaške še na Dobrno.
, O medsebojnem sodelovanju so spregvorili tudi na prvo-
majskem srečanju v Singenu. Na prvomajski proslavi, kije
je pripravil sindikat kovinarjev, so med domačimi in tujimi
izvajalci kulturnega programa sodelovali tudi trije predstav-
niki Celja: harmonikarja Viki Ašič mlajši in Marjan Lipušek
ter citrar Karel Gradišnik. Sodelovali so tudi delavci,
začasno zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji, med njimi
precej iz Jugoslavije in Slovenije.
MBP
Za nosilca razvoja predlagano
Gorenje
Potem ko so pred nekaj meseci v občini Velenje
zaključili razpravo o konceptu razvoja gostinstva in
turizma, so prejšnji teden na seji izvršnega sveta
predlagali tudi nosilca razvoja te dejavnosti.
Nosilec naj bi bil zaradi svoje odprtosti v širši pro-
stor poslovni sistem Gorenja, ki ima tudi precejšnje
izkušnje na področju marketinga, najprimernejši pa je
tudi zato, ker ima kadre in denar.
V najtesnejši povezavi z Gorenjem bodo tudi sozd
Rek in Era ter vse ostale organizacije s področja
gostinstva, turizma in trgovine, pri čemer pa morajo
vsi, ki se bodo priključili k takšnemu konceptu raz-
voja, upoštevati skupno dogovorjene naloge in jih tudi
skupno financirati. O predlogu bodo spregovorih še v
delegatskih klopeh.
RP
Laški planinci v prostorih RK
Planinsko društvo Laško ima nov sedež - Laško, Aškerčev
trg 4 B.
Enkrat tedensko, vsak četrtek od 16. ure dalje, se bodo lahko
planinci zbirali v prostorih Občinskega odbora Rdečega križa
Laško, kije odstopil prostor. Vodstvo, predvsem pa članstvo, bo
imelo tako več možnosti srečevanja. Doslej so planinci »gosto-
vah« v prostorih Turist biroja (mladinski odsek), izvršni odbor
se je sestajal v hotelu Slavija, članarino pa so poverjeniki pobi-
raU kar po domovih.
Ob četrtkih bodo imeli poslej tudi dežurstva, na ta dan pa naj bi
tudi svetovali članom in drugim obiskovalcem kam naj krenejo
na izlet.
FANIKA WIEGELE
Srečanje mladih planincev na Šmohorju
, v soboto in nedeljo, 16. in 17. maja, je bilo v Laškem in na
Šmohorju 12. srečanje mladih planincev iz zasavskega med-
društvenega odbora. Organizator letošnjega srečanja je bilo
laško planinsko društvo.
V soboto so se mladi planinci srečali na orientacijskem tekmo-
vanju, v nedeljo pa je bilo na Šmohorju še zabavno srečanje s
kulturnim programom.
Mladi zasavski planinci so s tem srečanjem nadaljevali tradi-
cijo medsebojnega druženja, ki pa ne predstavlja edine oblike
sodelovanja. Vsako leto im^o tudi vrsto drugih skupnih akcij,
od planinskih taborov, tekmovanj in delovnih akcij, do izletov.
Organizirajo tudi številne tečaje in predavanja za najmanjše
planince, posebno skrb pa namenjajo tudi varstvu narave, varo-
vanju zdravja in ostalim nalogam, ki so planincem še posebno
blizu.
FANIKA WIEGELE
10. STRAN - NOVI TEDNIK

21. MAJ 1987
Dva rodova vrtita kolo na kmetiji
Kmečko sobo dičijo zlata In srebrna priznanja za oddajo mleka
Kolarjeva kmetija v Ple-
tovarjih nad Dramljami je
precej v breg prislonjena,
tako da 12 hektarjem obde-
lovalne zemlje (prav toliko
je tudi gozda) kmetijski
stroji niso povsod kos. Hri-
bovite predele so Kolarjevi
zapisali travnikom.
Dela je na vsakem koraku, v
vseh letnih časih dovolj. A
pri Kolarjevih, kjer za gospo-
darjem Jožetom in gospodi-
njo Terezijo stojita še sin An-
ton in snaha Marjetka, se ne
pritožujejo. Družno popri-
mejo za delo.
V lepo urejenem hlevu je
zdaj 35 glav živine. Kolarjevi
so kooperanti Kmetijskega
kombinata Šentjur, njihova
kmetija pa je usmerjena v ži-
vinorejo in v mlečno proiz-
vodnjo. »Pol-pol«, pravi go-
spodar in ne skriva zadovolj-
stva, ko pokaže še sveže uok-
virjene diplome in priznanja
ter medalje za oddajo mleka.
Lani so primolzli 54 tisoč li-
trov mleka in dobili zlato
medaljo, ki jim jo je podehla
Hmezadova mlekarna. Pri
Kolarjevih imajo še več takš-
nih priznanj, ki so jim v res-
nici tudi spodbuda za dobro
kmetovanje. Gospodar Jože
jih je prejel tudi za delo v
zadružnem svetu pri Kmetij-
skem kombinatu in tudi ta
mu pomenijo več kot samo
kos papirja, pove.
Kolarjevi imajo tudi koš-
ček vinograda in na 2 hektar-
jih zemlje pridelajo za proda-
jo laški rizling in modro fran-
kinjo. Kadar je lepo vi'eme.
pripoveduje Jože, sede dru-
žina v nedeljo popoldne v
domačo gorco, od koder je
lep pogled na domačijo in to
so pravzaprav redke urice
oddiha in odmora na kmetiji.
Pa še tedaj se navadno bese-
da vrti o kmetovanju, o poli-
tiki cen v kmetijstvu in o
vremenu, čeprav Kolarjevi
tudi radi zapojo. Kadar se
zbere vsa družina in še žlah-
ta, zapojo, da jih nihče ne
užene. Pesem jim je v krvi.
Prav tako kot kmetovanje.
Tudi sinu Antonu, ki je tudi
kooperant Krnetijskega
kombinata Ptuj. Že 11 let
ima namreč farmo brojlerjev
in nad jato 15 tisoč piščancev
je treba skrbno bdeti, da ne
pride do pogina ali zastru-
pitve.
Anton in Marjetka razmi-
šljata tudi o kmečkem turiz-
mu. Celo hišo za goste sta že
postavila pod streho, le s
krediti je zadnje čase bolj
križ, pa ne vesta, kdaj bo lah-
ko prva turistična lastovka
priletela pod njihov krov.
Lepo je v teh krajih že tako,
da bi človek ostal in ni
šment, da si turisti, če bodo v
resnici imeli kdaj možnost
priti, na tem koščku zelene
Slovenije ne bi oddahnili in
se spočiU ob zdravi kmečki
hrani. Če pa bi se komu za-
hotelo dela na kmetiji, ga bo-
do , tudi zlahka našli. Kot
vsem drugim kmetom, ga tu-
di pri Kolarjevih nikoli ne
zmanjka.
Kakor ne zmanjka vsako-
dnevnih razmišljanj o tem,
kam naravnati kmečki voz,
da ne bi preveč vižal levo in
desno in se prehitro razbil ob
kakšnem zakonu, ki ga tudi
kmetijstvu postavlja na pot
država s svojimi ukrepi.
MATEJA PODJED
Kmetijsici sejem v Novem Sadu
Vrata mednarodnega kmetijskega sejma, ki ga
letos v Novem Sadu pripravljajo že štiriinpetdesetič,
so spet na široko odprta. Na obširnem sejemskem
prostoru so našli svoje mesto številni razstavljalci iz
tujine in domovine, nekaj pa jih je tudi z našega
območja.
Sejem je v petek odprl podpredsednik zveznega
izvršnega sveta Miloš Milosavljevič, novosadski orga-
nizatorji pa pričakujejo rekorden obisk. Novosti v pri-
delavi in predelavi hrane ter prikaz kmetijskega raz-
voja v preteklem letu so si ogledali tudi kooperantje
celjske Kmetijske zadruge. Celjski kmetijci pa so ob
povratku domov obiskali tudi kmetije z intenzivno
proizvodnjo pšenice v Novem Slankamnu.
____^__________....... ........I.F.^
Odlcuplli 420 ton polžev
Tozd Sadeks, ki je v sesta-
vi Hmezada Žalec, odkupuje
vsako pomlad tudi polže.
Odkup so zaključili v pone-
deljek, direktor tega tozda
Polde Janežič je o letošnjem
odkupu polžev povedal, da
je bila letošnja pomlad zelo
ugodna, tako seje odkup po-
tegnil kar za tri tedne. »Od-
kupih smo 420 ton polžev, ki
smo jih izvozili v Italijo, Gr-
čijo, nekaj pa tudi v Avstrijo.
Zanje smo iztržili 800 tisoč
dolarjev. Polže smo odkupo-
vaU na več kot sto odkupnih
mestih, povsod pa bomo od-
kupovali tudi gobe in druge
gozdne sadeže.«
25. maja bodo pričeh z od-
kupom gob, načrtujejo pa,
da jih bodo gobarji prinesli
kakih tristo ton. Na sUki: Vo-
dja odkupa polžev v Vrbju,
Tomaž Lilija, kjer je najmoč-
nejše odkupno mesto v Sa-
vinjski dolini in Justina
Okorn, ki sortira polže.
TONE TAVČAR
21. MAJ 1987
mm mMMi
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Torej Izboljšati
Tov. Bizjak, malo prehitro
ste si vzeli veselje po zaključ-
ni besedi in napačno ocenili
namen v mojem zadnjem
prispevku ter o javnem odre-
kanju kramljanja o znanstve-
nosti. Moj zadnji prispevek
sem zaključil le z ugotovitvi-
jo, da tale rubrika v Novem
tedniku ni najbolj primerno
mesto za disputacijo o tem,
kaj je in kaj ni znanstvenost.
Prav tako pa sem hotel vas
(in bralce), kot poznavalca
področja filozofije (in še kaj),
v kar ne dvomim, usmeriti v
to, da spoznate še kaj - novo
disciplino, obramboslovje.
Vseskozi, do prednevi sem
bil prepričan, da filozofi niso
le zato, da bi svet le razlagali,
temveč da bi ga tudi spremi-
njali. Vi pa ste se v obeh pri-
spevkih pokazali kot zago-
vornik strogo disciplinarne-
ga avtorkizma, ki ni priprav-
ljen odprta družbena vpraša-
nja spreminjati oziroma iz-
boljšati, temveč bi to, kar se
v procesu razvoja, potrjuje,
kar ukinjali. To pa vsekakor
ni konstruktivno, morda ce-
lo mladostno zaletavo in prej
kritizerstvo, od katerega pa
nikoli ni bilo veliko koristi.
Tako kot vam, so tudi meni
(ki sem prepričan, da sem se
povzpel nad nivo, kot pa ga
ponuja sam učbenik za SLO
in DS) znane diskusije v zve-
zi z epistemologijo in razvoj-
nimi protislovji družbenih
znanosti na Slovenskem. In
če je temu tako, potem vas
moram ponovno spomniti
tudi na razprave, kjer je bila
izpostavljena problematika
razvoja znanosti z vidika in-
terdisciplinarne organizacije
spoznavnega procesa. Za to
priložnost bi izpostavil le od-
prto vprašanje nominalne in-
terdisciplinarnosti, ki se po-
gosto prekvalificira v praksi
v multidisciplinarnost. Kajti
še vse prevečkrat je močno
prisotna težnja k disciplinar-
nemu avtarkizmu, ne glede
na objektivne spremembe v
družbeni reainosti in v sa-
mem spoznavnem procesu.
In če upoštevate dosedanje
razprave o epistemologiji, fi-
lozofiji in znanosti, kot nava-
jate v našem zadnjem pri-
spevku, vam mora biti tudi
znana problematika discipli-
narne individualizaciie in in-
terdisciplinarne sinteze, ki
se odpira predvsem v zad-
njem času ob nastajanju no-
vih družboslovnih disciplin
(komunikologija, informati-
ka .. . obramboslovje), kate-
re ni mogoče reševati z ad
hoc akcijami, kot je bilo pri
usmerjenem izobraževanju,
temveč gre za dolgotrajni
spoznavno razvojni proces.
Zato se tem bolj čudim vaše-
mu odnosu do vprašanj in-
terdisciplinarnosti, ko je
vendar očitno, da današnji
družbeno razvojni procesi
vse bolj prihajajo v nasprotje
z dosedaj utrjeno sektorsko
razcepljenostjo in postavlja-
jo v ospredje višjo stopnjo
povezanosti celotnega druž-
benega dogajanja. S tem pa
se spreminjajo tudi determi-
nacijski okviri in spoznavna
izhodišča družbenih znano-
sti, ki to determiniranost po-
jasnjujejo. Kajti dejanski do-
met veljavnosti splošnih
spoznanj vse pogosteje pre-
sega meje posameznih disci-
plin. Zato stroga disciplinar-
na delitev lahko vodi do vse
večjega podvajanja in brez-
plodnega angažiranja. In če
k temu dodam še to, da tudi
marksistična dialektika še ni
prodrla v spoznavni proces
na številnih področjih in da
se tudi filozofija pojavlja kot
sfera sama zase (v svoji sa-
mozadostnosti) je to dovolj,
da ugotovimo praznine, zara-
di katerih zaostaja razvoj
družbenih znanosti. Tudi
obramboslovje!
Zato se niti ne čudim vaši
želji po polemiki in zavzema-
nju za ukinitev obrambo-
slovja, čeprav bi od vas prej
pričakoval konstruktiven
prispevek o stimulansih in-
terdisciplinarnega razvoja in
sodelovanja, da bi tudi na
tem novo nastajajočem po-
dročju kar najhitreje prese-
gli sedanjo fragmentarnost v
znanosti, pogosti praktiči-
zem in sterilno ustvarjalnost.
VIKI KRAJNC
Celje
UREDNIŠTVO: Ker sta to-
variša Kranjc in Bizjak izme-
njala večino argumentov in
jim po naši presoji ni mogo-
če dodati kaj bistveno nove-
ga, s tem zaključujemo pole-
miko o pouku obrambo-
slovja.
Praznik v
Radolfzellu
Slovensko kulturno in
športno društvo Planinka iz
Radolfzella je 28. marca pri-
pravilo v čast dneva žena pri-
jetno praznovanje. Zbralo se
je veliko slovenskih in nem-
ških gostov, ki so napolnili
dvorano. Prišli so Slovenci iz
Tuttlingena, Schweningena,
Ravensburga iz Švice, prvič
so bili z nami tudi člani dru-
štva Mura iz Vorarlberga v
Avstriji.
Predsednik društva Jože
Miklavžin, ki je s sodelavci
pripravil to prireditev, je s
kratkim nagovorom pozdra-
vil navzoče in čestital za
praznik. Otroci, ki obiskuje-
jo slovenski dopolnilni po-
uk, so z učiteljem Vladom
Virantom pripravili pro-
gram. Ob bogati tomboli, ki
je prireditev popestrila, smo
se vsi zabavali. Ansambel
Toneta Kmetca iz Ptuja pa je
s poskočnimi vižami polnil
plesišče.
MARIJA PATH
Radolfzell, ZRN
Lestev rabimo
Vse pogostejše elementar-
ne nesreče nas opozarjajo, da
smo na marsikaterem po-
dročju še premalo opremlje-
ni in usposobljeni. Posebno
smo lahko zaskrbljeni glede
gašenja in reševanja ljudi iz
visokih zgradb. Res, da zad-
nje čase ni bilo večjih kata-
strofalnih požarov v višjih
stavbah, a požari v stano-
vanjskih in blokovnih nase-
ljih niso redki. To velja tudi
za občino Žalec.
Nedavni pregled požarno-
varnostnih naprav v Soseski
5 v Žalcu je pokazal na vrsto
pomanjkljivosti, ki bi ovirale
gašenje in reševanje ljudi.
Gasilci v Žalcu imajo sploh
omejene možnosti gašenja in
reševanja iz visokih stavb,
saj je na razpolago le nekaj
manjših lestev.
Na omejene tehnične mož-
nosti je decembra lani opo-
zoril tudi štab CZ Žalec. Ela-
borat, ki so ga izdelali gasilci
je pokazal, da je za splošne
reševalne akcije in gašenje v
visokih stavbah najprimer-
nejša in najbolj prilagodljiva
avtomobilska mehanična le-
stev. Za občino Žalec bi mo-
rala ta imeti višino od 18 do
21 metrov. Mehanična zglob-
na lestev s košaro omogoča
boljše gašenje in hitrejše re-
ševanje. Nadaljnji razvoj go-
spodarstva ter vse večja
gradnja večata tudi požarno
obremenitev ter s tem poten-
cialno nevarnost nesreč. Vse
to nas prepričuje o nujnosti
nabave mehanske lestve s
košaro.
Nakup takšne lestve je ne-
mogoče opraviti le s sredstvi
gasilcev, saj stane okoli 4 sta-
re milijarde dinarjev. Varo-
vanje in ohranjanje družbe-
ne lastnine bi morala biti
skrb celotne družbene skup-
nosti. Zato bi bilo denar za ta
pripomoček treba zbrati, saj
sredstva zanj niso primerlji-
va z morebitno škodo ali celo
s ceno človeških življenj.
RIHARD KOPUSAR,
Žalec
Še o Savinji
V torek se je nekaj fantov
in deklet poslovilo od prija-
teljev, sodelavcev, s katerimi
smo dolgo vrsto let skupaj
premagovali vse dobro in
vse hudo. Ker so ti odhodi
vsakodnevni, naj opišem tor-
kovega.
Ob slovesih je bil običaj,
da sodelavcu kupimo skro-
men spominek, odhodnik pa
da za kapljico in jedačo. Pla-
če so slabe, pa kaj, saj niso
več plače, ampak miloščina.
Ta nas je pripeljala do
skromnosti.
Na vrata potrka še mlad
fant, vendar že odveč v tej
sredini. Na rami ima gorjačo,
na njenem koncu culico, v
roki šopek šmamic. Poslav-
lja se od najožjih sodelavk.
Stopil je v sobo, odložil gor-
jačo, razgrnil culico, vzel ven
kos kruha in kos mesa, ter ju
podaril za slovo z besedami:
»To je zadnje, kar ti lahko
podarim.« Zavezal je culico,
ter solzen odhitel do drugih
kolegic. Na ta grenak torek
je bilo še več solznih očes.
Poslovilo se je nekaj najbolj
vztrajnih od tistih, ki še osta-
nejo bore tri dni.
Ob tem prizoru me je pre-
sunilo. Jokala sem, a solz ni-
sem videla na licih tistih, ki
so prišli pozneje na pomoč,
pa te pomoči niso realizirali.
Meni je fant podaril leseno
štorkljo, njegov drag spomin
na poslovne partnerje in mi
dejal: »Imej jo za spomin, ne
bo prinesla otrok, da bi bilo
še več revežev.«
Nihče, ki tega ni doživel,
ne more razumeti, kakšen je
bil ta naš Savinjin kolektiv,
kakšno je vsakdanje slovo
od sodelavcev, ki s težavo
najdejo drugo delo, drugo
delovno organizaicjo, ki seji
morajo privaditi, se vživeti,
odvržti vse dosedanje in za-
četi znova. Močno me presu-
ne, ko moram vsak dan mi-
mo tovarne, mimo bivšega
doma, kjer sem preživela tri
dolga desetletja, kjer sem za-
pravila mladost, zdravje in
postala odveč družbi. Veliko
se nas sprašuje, zakaj sploh
smo delali toliko udarniških
ur. Pred dvemi leti smo mo-
rali delati trinajst prostih so-
bot, lani se odreči trem, šti-
rim dnem dopusta, vse za
boljši uspeh podjetja. A bilo
je zaman. Vse so zapravili in
zdaj nimamo niti prigarane-
ga doma na Kopah, za kate-
rega smo se morali pet let
odrekati regresu. Služili smo
trem direktorjem, pa še ved-
no lahko trdimo, najboljši je
prvi, vsak naslednji je slabši.
Nikar ne recite, da so bili ta-
krat drugačni časi. Takrat
smo vsako leto za dan zmage
nekaj slavili: novo Pohiitvo,
Furnirnico, rekonstrukcijo
Žage, oddelek Parketarne,
itd. Zdaj smo na delavski
praznik pokopali še preosta-
nek Savinje.
Ko srcčem prijatelja, biv-
šega sodelavca in ga povpra-
šam, kako je z njim, so odgo-
vori skoraj vedno enaki: ža-
lostno, težko, po dolgih letih
sem spet začetnik, ni več,
kot je bilo. Le peščica se
pohvali.
Mi pa vztrajamo in si reče-
mo 31. marca 88 se spet sre-
čamo in takrat bo morda že
boljša bilanca, saj se bomo
srečali bivši reveži - matu-
ranti stečajniki Savinje.
FANI KLOKOČOVNIK,
Škofja vas
Ko sem v tej rubriki bral
odgovor tov. Grabrijana,
sem začutil potrebo, da na
nekaj stvari, predvsem pa na
samohvalo tudi sam odgovo-
rim. Tudi ostali sodelavci v
našem »zdravem« kolektivu
se bodo strinjali, da do pri-
hoda »slavnega« vodstva Sa-
vinje v kolektivu ni bilo nič
narobe. Grabrijan naj bo kar
zadovoljen, da jo je tako po-
ceni odnesel, in naj ne napa-
da drugih, ki so ga ves čas
ščitili. Zdaj, ko je v zasluže-
nem pokoju in ima več časa
za trezno premišljanje, bi bil
že skrajni čas, da utihne. Naj
se ne hvali, da je dejal brez-
plačno pomoč na sindikatu.
Vozili smo ga na sindikat in
to med službenim^ časom, s
službenim avtom. Če pa seje
slučajno peljal s svojim, sije
obračunal kilometrino. Tudi
prispodoba o luciferju je pre-
blaga. Nekoč sem mu ome-
nil, da lahko ponovimo zbor,
podoben slavnemu v hali
Golovec in da bo videl, da ni
delavca, ki bi bil zanj. In ta-
krat me je vprašal, zakaj ga
ljudje ne marajo. Vprašati bi
moral sebe.
Tudi jaz sem dobil nagra-
de, služil sem v Titovi gardi,
izgubil dva strica v NOB, pa
se s tem nikoli nisem hvalil.
Lahko bi še dolgo našteval,
pa najbrž nima smisla.
IVO OSTROŽNIK,
Celje
Bral sem vaše dolgovezno
pismo, tov. Grabrijan in vi-
dim, da ste vajeni po biro-
kratsko, na dolgo, pikolov-
sko, čeprav bi kdo drug, če
bi bil pošten, povedal to v
dveh stavkih: Lik Savinja je
bila že bolna, ko sem tam bil
še eden od šefov, a jaz o tem
nisem nič vedel.. . nisem
nič kriv . . .
Našteli ste tudi 8 odliko-
vanj, štiri plakete, številna
pisma. Spoštovani tovariš
bivši funkcionar, prosim da
poveste še, kod vas je za me-
dalje, plakete itd. predlagal.
To sem vprašal le zato, ker se
mi zdi vaših plaket malo ve-
liko, glede na to, da je bila
Lik Savinja že tedaj »bolna«.
Če prav razmišljam, ste
pravzaprav edini nedolžni
šef iz Savinje, zato bi bilo
edino pravilno, da bi vas pri-
tegniU h komisiji, ki razisku-
je slabosti, saj je jasno, da vi
vse razmere tam 'najbolje
poznate. A tega najbrž ne bi
radi storili, ker bi se tako lah-
ko še kdo spomnil na kakšno
vašo napako, za katero ste že
zdavnaj mislili, da je pozab-
ljena.
Tako sodim, da ste spadali
med tiste funkcionarje, ki so
ob »bolni« Savinji, kar dobro
vozili, opozarjali ste, a ne
preglasno, ravno toliko, daje
bilo za vse prav. Prejemali
ste plače in - čakali na penzi-
jo. Ce bi, recimo, Savinja bila
danes dobro stoječa firma, bi
se tudi vi tolkli po prsih, češ,
to je moje delo. Tako pa . . .
Metati blato na druge in ka-
zati svoje medalje, je seveda
veliko lepše.
ALOJZ GMAJNER
Vojnik
Skrbimo za
čebele
čebela, ki je poleg mravlje
najbolj pridna žival, kmalu
ne bo imela od česa živeti.
Tudi čebelam primanjkuje
hrane, saj na kmetijskih
zemljiščih gradimo beton-
sko džunglo, zelenja pa je
vse manj.
Res je, da skušajo zadnje
čase med bloke zasaditi
drevje - breze, divji kostanj,
topole, javor in podobno -
toda to drevje čebelam bolj
škodi, kot koristi. Zakaj se o
tem nihče ne pogovori s če-
belarji, ki bi svetovali akcijo,
češnjo, pravi kostanj in našo
lipo, drevesa torej, ki medijo.
Če bi v strnjenih naseljih
rasle lipe, bi dihali bolj svež
zrak, pa še listje za čaj bi si
lahko nabirali stanovalci.
V Celju in okolici čebelar-
stvo zamira. Krivi so izpušni
plini. Ni ulice, da ne bi bila
zatrpana z avtomobili. Spra-
šujem se, zakaj se nedovolje-
no parkiranje ne kaznuje. Ce
bi kršilci nekajkrat plačali
kazen, bi se ulice kmalu
spraznile, imeli bi čistejši
zrak, pešci bi bili bolj varni,
pa še čebele bi lahko upale
na svoj obstoj.
FILIP ROŽEJ
Rimske Toplice
Gneča v
Savinjsici
Savinjska ulica v Celju so-
di med najbolj ozke. V smeri
proti Savinji je neporaben
pločnik, na desni strani ulice
pa na pločnik postavljajo
motorna vozila. Pešci mora-
jo tako hoditi po cesti, kar je
v tej ozki ulici še posebej ne-
varno, saj je zelo prometna.
Na koncu ulice sta na des-
ni strani dva velika kamnita
stebra, ki ju je nekdaj pove-
zovala močna veriga, da ne
bi vozniki vozil postavljali
na zelenico za nekdanjo
nemško gimnazijo. Verigo je
nekdo s silo potrgal. V Sa-
vinjsko ulico najbrž mestna
straža ne hodi, sicer se vse to
ne bi moglo zgoditi. Tudi ko-
lesarji in motociklisti še kar
naprej dirkajo po asfaltira-
nem sprehajališču, nemote-
no in v nejevoljo spreha-
jalcev.
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V soboto, 23. maja ob
20. uri na odru Herberta Gruna Vinko Moderndorfer: PRI-
LIKA O DOKTORJU JOSEFU MENGELEJU.
Mladinski kulturni center KLjUB: V četrtek, 21. maja ob 20.
uri predavanje o legalizaciji stavk.
V soboto, 23. maja ob 19.30 uri bo v KLjUBski Galeriji
RAZSTAVLJALNICA PESMI NAJINIH Marte Ivančič in
Petra Schmidta.
Tomšičev trg Celje: V četrtek, 21. maja ob 16. uri se bo na
Tomšičevem trgu predstavila celjska plesna skupina Igen in
»Ugrin-Divjak« jazz-kvintet iz Ljubljane.
V petek, 22. maja ob 16. uri bo nastopila skupina Country
ketchup iz Maribora in gledališka skupina srednje družbo-
slovne šole Celje.
Kulturni dom Zibika: V nedeljo, 24. maja ob 15. uri bo
srečanje mladinskih zabavno-glasbenih skupin.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje: V četrtek, 21. maja ob
17. uri bo občinsko srečanje plesnih skupin in mladih glasbe-
nikov celjskih osnovnih šol.
Narodni dom Celje: V petek, 22. maja ob 12. uri bo v spodnji
stranski dvorani predavanje o aktualnih dogajanjih na Bliž-
njem vzhodu in PLO.
V torek, 26. maja ob 19.30 uri bo v veliki dvorani koncert
ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in
moškega pevskega zbora Oton Župančič iz Ponikve pri Gro-
belnem.
Galerija Mozirje: V četrtek, 21. maja ob 17. uri bodo odprti'
razstavo izdelkov uporabne umetnosti učencev mozirske
osnovne šole. V kulturnem programu bodo nastopili mozirski
osnovnošolci, spregovoril pa bo tudi slikar Lojze Zavolovšek.
Laški dvorec: V petek, 22. maja ob 11. uri bo otvoritev
razstave ilustracij Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta,
v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci osnovne šole
Primoža Trubarja.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V sredo, 27. maja ob 18.
uri bo predstavitev PODOBE PESNICE JANE KVAS, ki jo
pripravljajo člani recitacijske skupine Srednje tehniške šole
maršala Tita.
Kulturni dom Slovenske Konjice: V soboto, 23. maja ob 20.
uri bodo igralci amaterske gledališke skupine kulturno umet-
niškega društva Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah uprizorili
Syngeovo komedijo VRAŽJI FANT Z ZAHODNEGA SVETA.
Večnamenska dvorana Zreče: V petek, 22. maja ob 20. uri
bodo igralci amaterske gledališke skupine delavsko prosvet-
nega društva Svoboda iz Polzele uprizorili Brešanovo kome-
dijo SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PO-
DJETJU.
Kulturni dom Loče pri Poljčanah: V četrtek, 21. maja ob 20.
uri bodo v okviru medobčinskega srečnja gledaliških skupin
celjskega območja nastopili igralci gledališke skupine prosvet-
nega društva iz Velike Pirešice. Predstavili se bodo z dramo
Mateja Bora RAZTRGANCI.
V nedeljo, 24. maja bodo ob 20. uri igralci Gledališča pod
kozolcem iz Šmartnega ob Paki uprizorili Nušičevo komedijo
GOSPA MINISTRICA.
Kulturni dom Zarja Trnovlje: V petek, 22. maja ob 20. uri
bodo igralci domače gledališke skupine uprizorili Erdmanovo
grotesko SAMOMORILEC.
Narodni dom Celje: V soboto, 23. maja ob 16. in 19.30. uri bo
v veliki dvorani medobčinska revija pevskih zborov. V obeh
koncertih bo nastopilo 30 pevskih zborov našega območja, ki
so se na medobčinsko revijo uvrstili kot najboljši posameznih
občinskih revij.
Delavski dom Nazarje: V nedeljo, 24. maja ob 15. uri bo
revija otroških in mladinskih pevskih zborov mozirske občine.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 22. maja ob 20. uri bo
v Pivnici otvoritev razstave Otrok in njegov svet iz Mullerjeve
zbirke. V kulturnem programu ob odprtju razstave bodo
nastopili člani skupine Strune izpod Pece.
V soboto, 23. maja ob 10. uri bo v parku pred Zdraviliščem
promenadni koncert Pihalnega orkestra iz Nemčije.
V torek, 26. maja ob 20. uri bodo v Zdraviliški dvorani
nastopili člani akademske folklorne skupine Študent iz Mari-
bora, ki se bodo predstavili v večeru jugoslovanske folklore.
Dom kutlure Titovo Velenje: V petek, 22. maja ob 20. uri
bodo v plesnem večeru »Ples živi v nas« nastopile plesne
skupine Gib, Media, Plesni klub in Čar.
V torek, 26. maja ob 19. uri bodo v okviru predstavitve'
Centra srednjih šol učenci uprizorili komedijo Sambella Spe-
wacha NAŠI TRIJE ANGELI.
Likovni salon Celje: V razstavnem salonu razstavlja svoje
ilustracije Marjan Manček.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Do torka, 26. maja si še lahko
ogledate razstavo »3 Savinjčani plus 1«. V knjižničnem raz-
stavnem prostoru se predstavljajo pisatelji Drago Kumer,
Dane Debič in Janko Kač ter slikar Fran Tratnik.
Dom kulture Slovenske Konjice: V petek, 22. maja ob 19. uri
bo otvoritev razstave likovnih del konjiških likovnih ustvarjal-
cev, pol ure za tem pa pripravljajo še literarni večer »Blues za
pomladno noč«.
Kulturni dom Polzeftk: 22. maja bodo ob 19. uri odprli raz-
stavo risb Antona Blatnika. V kulturnem programu bosta
nastopila Franci Rizmal z violino in Brina Zupančič-Rogelj ob
klavirju. Razstava bo odprta do 29. maja vsak dan od 9. do 11.
in do 17. do 19. ure.
Občinska matična knjižnica Žalec: V petek, 22. maja, ob 18.
uri bo veder večer ustvarjalnosti mladih PRAZNOVANJE
KORAKOV, tak je namreč naslov knjižnega prvenca
MARETA CESTNIKA. Knjigo bodo z njim pospremili na pot:
pokrovitelj večera KOMPAS - poslovalnica Žalec, pesnica
Jolanda Ušen, kantavtorica Alenka Lesjak, plesalka Darja
Kroflič in slikar Roman Zelič.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

21
»Ce hoš kruh zaničeval...«
Z mislimi na mater in kruh pri mlinarju Levstiku v Poilsreill
Beseda mati in beseda
kruh sta od nekdaj tesno po-
vezani, in sploh sta ti dve
besedi tisti, ki ju v življenju
največkrat izrečemo in ima-
mo do njiju poseben odnos.
Žal mnogokrat različen,
drugačen, od kaj in česa vse
odvisen, na tem mestu ne bi
govorili. Vsekakor sprem-
ljata naše življenje od roj-
stva do groba. O kruhu in
materi so napisane najlepše
pesmi, najlepša dela umet-
nikov.
V Podsredi, majhnem koz-
janskem kraju, sem ondan
srečala mlinarja. Mlinarja
dandanašnji ne srečaš pogo-
sto, ker dobri stari mlini
umirajo in s svojo nemo go-
vorico spominjajo na neko
preteklost in življenje v njej.
Mlin v Podsredi je eden red-
kih, ki še živi, ki ga poganja
ogromno kolo živahnega in
hudourniškega potoka Bi-
strica. Je eden najstarejših in
eden zadnjih mlinov na Slo-
venskem, mlinar Franjo
Levstik pa je gotovo eden
najstarejših mlinarjev. V
dvainosemdeseto leto je sto-
pil pokončne hoje.
»Petero nas je bilo. Se-
deli smo za mizo in smo
čakali... Zelo smo bili
lačni. Mračilo se je že,
matere ni bilo. Pred do-
bro uro se je bila napoti-
la, bogvedi kam. Vedeli
smo: Kadar pride, prine-
se kruha...
Blagozvočni ropot starih
mlinskih stop in blagi, pri-
jazni obraz Franja Levstika.
O njegovem mlinu sva naj-
prej govorila.
»Leta 1664 ga je podsreški
graščak Lazarini prodal ene-
mu mojih prednikov, Marti-
nu Levstiku in od tedaj dalje
se pri naši hiši melje. Včasih
se je veliko mlelo, noč in
dan. Ljudje so prinašali pše-
nico, koruzo, ajdo, največ-
krat pa piro.« Kaj je pira, me
zanima. »To je neke vrste
pšenica, prapšenica, iz kate-
re seje razvila današnja«, po-
ve in doda: »Ljudje so mešali
koruzo, piro in ajdo, to smo
skupaj zmleli in iz te mešani-
ce so pekli kruh. Belega kru-
ha je bilo včasih malo.«
... »Zvečer je treba ve-
čerje,« je rekla
Francka...
Kjer je mlin in kjer je mli-
nar,'je gotovo tudi doma spe-
čen kruh. Pri Levstikovih v
Podsredi stara krušna peč ne
počiva, še vedno se vsak te-
den jz.nje sukljajo prijetne
krušne vonjave.
»Marsikje tod okoh pečejo
kruh doma«, pripoveduje
Franjo, ki melje pšenico in
koruzo za bližnje in bolj od-
daljene sosede. O moki sva
nadaljevala klepet. »Moka,
ki jo nameljem v našem mli-
nu, je veliko boljša od kup-
ljene, ker je zmleta z narav-
nim kamnom, ta pa ima v
sebi kremenec, kije dober za
zobe. Takšen kruh je bolj ži-
lav in tudi lepo zapečen. Ni
skuhan, tako kot je mestni.
Zato tudi dlje obstane. Če bi
ljudje vedeli, kako je naš
kruh zdrav za zobe in kosti,
bi raje jedli kruh izpod kam-
na«, se dobrosrčno nasmeje
stari mlinar.
... Saj ne bo konca ni-
koli! Nikoli ne bo druga-
če! Mati ne pride, ne pri-
nese kruha - umrimo!...
Dobrih šestdeset let je Fra-
njo mlinar. Spominov okoli
mlina in mletja in kruha je
nešteto. Lepih, temnih,
trpkih. ..
»Celo življenje meljem.
Sem se navadil, to počnem
rad, sploh ne bi mogel brez
tega ropotanja. Danes melje-'
mo samo podnevi, včasih pa
se je mlelo dan in noč. Naj-
huje je bilo med vojno. Po-
dnevi sem moral mleti za
Nemce in domačine, ponoči,
na   skrivaj,   za   partizane.
Nemci so mi namreč prepo-
vedali mleti za partizane in
mi zagrozili s požigom naše
hiše. To je bil čas nenehnega
strahu, nikoli nisi vedel, če
te ne bo kdo od domačinov,
sosedov, izdal.«
... Počasi in tiho so se od-
prle duri. Na pragu je stala
mati ... »Ali ste dolgo čaka-
li?« je rekla s tihim, prose-
čim glasom. »Nisem mogla
prej... niso dali ...« K ži-
votu je tiščala hleb kruha,
že od daleč smo videli, da je
skorja lepo rumena...«
(I. Cankar: Sveto obhajilo)
Kruh... ga cenimo do-
volj?
»Pri nas kruh še spoštuje-
mo«, pripoveduje Franjo
Levstik. »Mi še vedno pobe-
remo vsako drobtinico. Če
pade kruhek ti na tla, poberi
in poljubi ga, so nas učili in
tako je še danes. Sem pa že
doživel, da ga je kup vreče
priplaval do mojega mlina,
samih belih kosov, ki so. šle
potem v Sotlo, Savo in na-
prej proti Beogradu. No, to
je bilo pred leti, se mi pa zdi,
da smo se začeli do kruha
zadnje čase malo lepše obna-
šati, časi so takšni. Veste,
nas otroke so strašili, rekli
so, da te bo bog kaznoval, če
boš kruh zaničeval. ..«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Olomouc je staro in znamenit
njem sta učenost iskala tudi nai
Levstik. Na sliki: monumentah
strov baroka, 32 metrov visok
Trojice iz 1716. leta, ki sodi mei
Evropi.
Ni, da bi človelc govoril...
. .. še slabše pa bi bilo, \
če bi kar vdano molčal in.
čakal, kaj se bo zgodilo.
No, prejšnjo soboto smo
stanovalci stolpnice na Čo-
povi 25 kar glasno godr-
njali in se spraševali, kako
priti na dvorišče.
Večje dvigalo je bilo že
spet enkrat pokvarjeno,
manjše pa - hja, prav nič
se ne gre čuditi, da v so-
botnem dopoldnevu ni
zmoglo pravočasno prepe-
ljati vseh, ki smo želeli
ven, in tistih, ki bi se radi
vrnili domov. Mislim, da
bi se našel kdo, ki bi bil
vesel še žene z valjarjem v
rokah - seveda, če bi mu le
uspelo priti do stanovanja, i
Nekaj minut po osmi
zjutraj je lahko tudi hoja
po stopnicah dobra rekre-
acija, smo menili vsi, ki
smo se spuščali po neo-
svetljenm stopnišču. Še ti-
sto malo dobre volje in hu-
morja, kar smo ju premo-
gli, pa je izginilo v pritlič-
ju, ki je v naši stolpnici
pravzaprav že kar prva eta-
ža. Naprej namreč ni
šlo . . . Delavec, ki je prav-
kar končal z obnavljanjem
stopnišča, je povedal, da
so stopnice neprehodne in
naj kar lepo pustimo varo-
valne lesene palice, ki jih
je zagozdil ob vrhu stop-
nišča. Gruča stanovalcev v
pritličju se je večala, vse
več pa je bilo tudi tistih, ki
so se zbirali v kleti. Najbolj
veseli bi najbrž bili, če bi
se lahko kar preprosto za-
menjali - a to seveda ni
šlo. Nekaj nas je vse bolj
nestrpno pogledovalo na
ure, petletna deklica je pri-
čela jokati in obljubljati
mamici, da svoje sobe že
ne bo več pospravljala, ker
ne dobi sladoleda .. .
Manjše dvigalo pa je vo-
zilo in vozilo, a kaj, ko se
gneča na stopnišču ni prav
nič redčila. No, stanovalci
smo seveda napenjali mož-
gane in pomislili tudi na
požarne stopnice, toda tu-
di to ni bila dobra rešitev.
Navada je namreč, da so
požarne stopnice speljane
le do pritličja - nihče od
nas pa ni tvegal zvina ali
zloma le zato, da bi prišel v
trgovino, ali pa opravil kaj
drugega.
Pravzaprav pa meje res-
nično zaskrbelo šele na
dvorišču. Po skorajda pol-
urnem čakanju sem se le
spustila z dvigalom pri-
bližno 3 metre nižje in ta-
koj, ko sem imela spet trd-
na tla pod nogami me je
začelo skrbeti - le kako
bom prišla spet domov?
In, ko sem se vrnila, gne-
če prav zares ni bilo. Pa s^
ni čudno. Leseno pregra-
do, kije zapirala prehod na
stopnišču, je nekdo, ki je
moral le predolgo čakati,
odstranil. Stopnice pa so
vzdržale še naslednja dva
dneva in nič ne kaže, da bi
jih bilo treba zaradi tega
ponovno popravljati.
IVANA FIDLER
Dohojske mozi
Prijateljstvo Je več kot samo kulturna kara\
Doboj, zadnje dni apri-
la. Na pot iz Celja krene
kulturniška karavana ve-
drih Zarjanov, da s Samo-
morilcem obogati pisani
Aprilski kulturni mozaik.
Prireditev je letos še bolj
slovesna, ker slavi doboj- '
sko Amatersko pozorište
»17. april« dve desetletji;
delovanja. V goste povabi
poleg pobratimov iz Celja
še dramske ljubitelje iz
Kikinde, Titovega Velesa
in Čuprije.
Dvajsetletni mladenič
te, kulturi nenaklonjene
pomladi, je tudi dobojski
radio. Obdržati tradicijo in
organizirati takšno mani-
festacijo v času, ko politi-
ka reže kulturi najbolj vi-
talne veje, pomeni, da so
kulturniki, občani, predv-
sem pa združeno delo v
Doboju, vzeli prireditev za
svojo. Tudi zato velja temu
mestecu s 30 tisoč prebi-
valci v Bosni in Hercegovi-
ni stisniti roko, gledališč-
nikom pa že za 50 premier,
500 repriz in več kot 50
scenskih recitalov . ..
Doboj, zadnje dni aprila.
Priložnost za dobojska sre-
čanja.
Tu radio Doboj!
Sobota, 25. aprila. Vabi-
lo kolegov za obisk v nji-
hovi redakciji z veseljem
sprejmem in z veliko moro
poklicne radovednosti. V
pritličnih prostorih nekoli"
ko večjega bloka ločeno
delata dva kolektiva: Ra-
dio Doboj in časopis Ko-
muna. Niso »oženjeni« kot
mi. Novi tednik-Radio Ce-
lje, a so dobri kolegi, prija-
telji in prišleku ljubeznivi
sogovorniki. Obe uredni-
štvi skupaj imata približno
toliko zaposlenih kot naša
časopisno radijska hiša in
tudi podobni programski
zasnovi. In tudi enake pro-
bleme in težave v gmot-
nem smislu. Počutim se
domače. Občutek dobim,
da so si vse redakcije na
las podobne. Čeprav je so-
botno dopoldne in na delu
samo dežurna ekipa časo-
pisa in radia, si ni težko
predstavljati vrveža čez te-
den. Gneča miz in ljudi v
pisarnah, telefoni, pepelni-
ki, kupi papirjev, vabil za
seje, pošte poslušalcev in
bralcev, trkanja občanov
na vrata, ki upajo, da bodo
s pomočjo medijev rešili
kakšen  problem  na ob-
močji
pokril
druge
Iz C
je koi
pati v
dobre
urejei
vujei
Ijanji
što ii
dravi
mo ra
gledn
mesta
cem.
Dobo,
Sreč
Bani
Aka
slav "V
Dobojlije in Celjane druži pristni
19«L

NOVI TEDNIK - STRAN 13
Ura mine, čas ostanei
S Celjsko folklorno skupino tri anl y Olomoucu na Češkoslovaškem
Zakaj sem si za naslov o popot-
nih vtisih izbral latinski prego-
vor, »bora ruit, tempus manet«,
mi ni povsem jasno. V oči in spo-
min mi je padel na gradu Štern-
berk, kakšen dober ducat kilome-
trov oddaljen od Olomouca, mor-
da pod vtisom njegove mogočno-
sti, ali fevdalnega simbola, grba
z znakom osemkrake zlate zvezde
na modrem polju. Pač asociacija
ne nekdanjo celjsko grofovstvo.
Da ura mine, čas pa ostane, je
najbrž dokaj pogosta maksima v
zavesti in razmišljanjih tudi pov-
prečnega Čeha ali Slovaka, pred-
vsem sila ponosnega na slavno
preteklost; če hočete, tudi na nek-
danje svoje plemstvo, na Jana Hu-
sa, na Dvofaka in Smetano, pa na
Škodo in nekdanjo firmo Bata, ali
kot so sedaj Olomoučani na svoj
koncern Sigmo, kije največji izde-
lovalec črpalk in armatur v Evropi
in po asortimentu izdelkov eden
največjih na svetu.
V Znamenju Sigme
s Celjsko folklorno skupino
smo bili gostje drugega medna-
rodnega srečanja pevskih zborov
v Olomoucu, nekdanjem morav-
skem središču, ki pa ga je še pred
vojno s tega častnega mesta zrini-
lo Brno. Toda staro in slavno uni-
verzitetno mesto Olomouc se ne
da. Še danes velja: če hoče kdo na
Češkoslovaškem kaj pomeniti v
medicini, potem študira v
Olomoucu in ne v Pragi.
Z Olomoucem smo se vsaj po-
sredno seznaniliv srednnji šoli, ko
smo se učih o Levstiku. Da ga je
svoje dni obiskoval in v njem bi-
val Jakob Petelin Gallus, je že
manj znano dejstvo. Sploh pa za
današnje potrošniško slovenstvo
in jugoslovanstvo, žal, nekdanji iz-
zivi po znanju in učenosti na sta-
rih slovanskih univerzah Evrope,
ne pomenijo kaj več od vzhodnega
tipa proslulega tržaškega Ponte-
rossa. Vrniti se danes s potepanja,
kulturniškega ali turističnega iz
Poljske ali Češkoslovaške izzove
pri vrlih rojakih zgolj prozaično
vprašanje: kaj si kupil in ne, kaj si
videl ali doživel.
Pa pustimo to v reševanje poz-
nejšim generacijam, ki upam, po
nas ne bodo podedovale vse slabo,
čeprav me ni malo strah. V med-
naslov sem vtaknil Sigmo, torej je
nekaj na tem. Vsekakor, kajti bili
in plesali smo v Kulturnem domu
Sigma, nekateri stanovali v hotelu
Sigma, vse srečanje pojoče mladi-
ne, pretežno iz socialističnih držav
- izjema so bili Danci in Avstrijci-
je potekalo pod pokroviteljstvom
koncema Sigma. Pa tudi Celjani
se lahko vsaj delno počutimo bli-
zu pojma Sigma, saj celjska Kovi-
notehna četrtino vse^zunanjetrgo-
vinske menjave s ČSSR opravi
kar s Sigmo iz Olomouca, preko
Sigme pa smo v Celju bolj ali manj
uspešno reševali tudi nekaj pro-
blemov na športnem področju - v
hokeju, rokometu in tenisu. Kot
vidite, je svet majhen, še manjši,
če smo komunikativni v poslov-
nem ali drugačnem smislu.
Folklora za okras
Celjska folklorna skupina je to
pot na Češkoslovaškem gostovala
že četrtič in tretjič v Olomoucu, pa
je bila temu primerno tudi nadvse
prijateljsko in z vso pozornostjo
sprejeta. Verjamem, da je njen
umetniški vodja Edo Gaberšek za
te dobre vezi najbolj zaslužen, so-
delovanje pa sodi še v čase velike
celjske pevskp-festivalske slave,
ko so se tudi Čehi in Slovaki vsaj
pri mešanih mladinskih pevskih
zborih še učili od nas.
Ob poslušanju bratislavskega
zbora Liičnica, sem razmišljanja o
tem učenju od nas opustil, ne da
bi pri tem hotel namigovati, da to
ne bi bilo tudi danes mogoče, ali
celo zmanjševati sedanje redke
mednarodne uspehe celjskega
zborovskega petja v mladi ali
odrasli inačici.
Kako bi to tudi sicer mogel po-
četi, ko so pravkar člani Tehnika
na Irskem želi nedeljena prizna-'
nja, izkušeni Prešernovci pa se vr-
nili iz Varne v Bolgariji, kjer so se
imenitno odrezali. Majhen nelago-
den občutek me navdaja pred-
vsem zaradi klicev v sili za letošnji
Mladinski pevski festival v Celju
in slabo družbeno odzivanje zanj
in njegove potrebe. Ali torej drži,
da smo zunaj meja domačije več
in pravilneje cenjeni, vredni?
Prepevanju mladih v Olomoucu
smo bili res v okras in Celjska fol-
klorna skupina je svoje kulturno
poslanstvo nadvse korektno opra-
vila: za oči in ušesa je manj števil-
nemu poslušalstvu in gledalstvu,
vendar dovolj strokovnemu, po-
nudila izbor iz jugoslovanske fol-
klorne zakladnice - iz ožje domo-
vine štajerske in kozjanske plese,
od katerih »polštertanc« je na ve-
černem »prostočasnem« veselja-
čenju kakšnih 300 mladih doživ-
ljal vedno nove in nove inačice.
Vžgali smo, razumljivo, s pro-
gramsko špico - plesi iz Povardar-
ja in starobosanskim kolom iz
okolice Glamoča.
Štipendiia je 200 kron
Tn dni smo bili na študentski
hrani, pri čemer so si naši mladi
vsaj približno prišli na jasno, kaj je
realno-socialistični  jedilnik.   Iz-
jemno spodbudna izkušnja, ki po-
nuja različna razmišljanja in ugi-
banja. Toda, roko na srce,_kdor je
pojedel vse, ni bil lačen. Žal smo
šele zadnji dan pogrunta^da bi za
kruh morali posebej zajnositi.
Blagovnica Prior v Olomoucu je
bila vsaj do 12. ure v soboto precej
oblegana, češkoslovaškim prijate-
ljem v veselje k sreči dosti manj,
kot so to ob sobotah bratislavske
trgovine, ki so zaradi jugonavala
menda dobesedno izropane.
Olomouc, središče hanske po-
krajne, smo zapustili v sončnem
nedeljskem dopoldnevu in se pri
Mikulovu približali čcškoslova-
ško-avstrijski meji. Ali je železna
zavesa le še grenak spomin, ali je
bila mladostna prešernost folklo-
ristov kriva, ali pa je bil Gaber-
škov dovtip za češkoslovaška ob-
mejna organa tako duhovit, še da-
nes ne vem; mejo smo prešli v
rekordnem času 25 minut, cel
Izletnikov avtobus z vso folklorno
opravo in navlako.
Ljubo doma, kdor ga ima, smo
vseeno rekh v Celju, Edo pa je še
naročil: Redna vaja pojutrišnjem!
MITJA UMNIK
i in
loj-
sv.
e v
Za slovo je nastala »gasilska« fotografija pred hotelom Sigma v Olomoucu.
bne razglednice
občin, ki jih
!dija. Drug
otrebni!
?a studia, ki
a začel utri-
emi, z veliko
(v skrbno
benem arhi-
Oplošč), jav-
radijsko po-
Ijenimi poz-
cev, pošlje-
abojsko raz-
pobratenega
im poslušal-
ci Tu Radio
ilikar Brani-
Dobojski je
posebnež, za katerega se
zdi, da se v rodnem Dobo-
ju cesto čuti utesnjenega.
Njegov svet barv in domi-
šljije je tako bogat, da ga
žene v nenehni nemir in
nova iskanja. To potrdi tu-
di obisk v njegovem atelje-
ju, ko se človeku zazdi, da
s svojim likovnim izrazom
v trenutkih odhaja v fanta-
stiko, se približa nadreahz-
mu, v nekaterih njegovih
slikah pa je čutiti prizvok
kubizma. V slikarju Bane-
tu je nenehno prisotna že-
lja za eksperimentom, saj
ustvarja z vsemi mogočimi
materiali. Največ razstav,
mnoge na izviren način, na
primer na avtobusni po-
staji, je slikar postavil v
domačem Doboju, števil-
ne v drugih krajih Jugosla-
vije in tudi v tujini. Zelo
rad pa se spominja razsta-
ve, ki jo je imel pred tremi
leti v Laškem dvorcu v La-
škem. Še vedno nosi pri-
ponko z napisom Laški
dvorec, ki si je ni priščip-
nil na pulover zato, ker
smo bili v gosteh Celjani,
temveč ker zna ceniti
drobce, ki sestavljajo mo-
zaik tudi v njegovem sli-
karskem iskanju.
Klepet na ulici
Doboj je majhno meste-
ce, z novim mestnim je-
drom, ki ne daje pečata bo-
sanske tipične arhitekture.
Stari del mesta je potis-
njen v blagi breg za trdnja-
vo iz 15. stoletja in edino
džamijo v kraju. Dopoldne
so ulice prazne, četudi je
sobota ali nedelja. Korzo
oživi šele proti večeru. Ša-
lih Jupič pa bedi, če je tre-
ba, tudi ponoči. Je var-
nostnik pri skupščini obči-
ne, kjer ob sobotah do-
'■^oldne ni tistega značilne-
ga vrveža in telefonov, za-
to mu je ponujen klepet
med kratkim sprehodom
pred skupščino dobrodo-
šel, še posebej zato, ponos-
no pove, ker je pred leti
tudi sam bil v delegaciji, ki
je obiskala naše mesto. Ne
more pozabiti snidenja s
Celjem, obiska v Zlatarni,
Aeru, srečanj s pobratimi.
Rad ima svoj rodni Doboj,
Slovenijo pa tudi zato, ker
se mu je v Ljubljano omo-
žila hčerka. Klepetava o'
življenju, cenah in plačah
(zasluži 7 starih milijonov),
o fasadah dobojskih hiš v
mestu, ki kličejo po obno-
vi.. . o ljudeh, s tradicijo
vezanih na kraj. Za slovo
ga ovekovečim na filmski
trak, za časopis, rečem, in
Šalih skoraj verjeti ne mo-
re: po 18 letih dela med
varnostniki, pa v časopisu!
Mozaično je bilo sreča-
njem z ljudmi iz našega
pobratenega Doboja, ka- \
mor me je popeljala celj- J
ska kulturna karavana. Za ■
njo je bilo to sicer že enaj-
sto snidenje. V tem času se
je razvilo pristno in prija-
teljsko sodelovanje. Je,
mnogo več, kot samo iz-;
menjava predstav. Ama-
terski gledališči skupaj re-
šujeta nekatere probleme
delovanja in se učita drug
od drugega. Iz ljubezenske
zgodbe so postali celo so-
rodniki v pravem pomenu
besede. Dobojčani pravijo:
vi ste nam dali snaho, mi
vam zeta. Darja in Krešo
imata razen male Tine še
manjšega Gabrijela. Ime je
dobil po liku iz Hiengove
Lažne Ivane, prve predsta-
ve, s katero so bili Doboj-
čani pomladi leta 1980 v
Celju.
Pa naj še kdo reče, da
Dobojlije in Celjani res ne
prijateljujemo pristno!
Tekst in foto:
MATEJA PODJED.
Šalih Jupič - po 18. letih v
časopisu.

Akademski slikar Branislav Višt-Bane je razstavljal
tudi v Laškem.
Sobotna dežurna ekipa časopisa in radia Doboj.
14. STRAN - NOVI TEDNIK

21. MAJ 1987
ateue, tiskarna;
trgovina, razglednice
Pionirji fotografirajo
Kako se v osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju
pripravljajo na našo akcijo, nam skozi fotografijo prikazuje
Mojca Zagožen.
To pa je hkrati tudi zadnje vabilo vsem, ki se še niste priklju-
čili akciji ali imate pripravljene posnetke, da nam jih čimprej
pošljete. Kot smo se domenih, bomo sprejemali pošiljke do 25.
maja, tri dni kasneje pa bo naša žirija pregledala in ocenila
najboljše. Za zaključno razstavo jih bomo izbrali 60. Najboljšim
pripravlja Fotolik lepe nagrade, med njimi fotoaparat.
Dogodivščina s
kolesom
Ko sem bil star 6 let, sem se
prvič zapeljal po cesti s kolesom,
ki ni imelo stranskih kolesc. Do
tega me je pripravil ati. Upiral
sem se, a nič ni pomagalo.
Bil je lep dan. Ati je pripeljal
kolo, ki je bilo zame malo preve-
liko. Odpeljala sva ga na majhen
hribček. Ati mi je rekel: »No, ti
junak kolesarski! Pojdimo!«
Sedel sem na kolo. Najprej me-
je ati držal. Zagonil sem in sloje.
Kar naenkrat pa mi je zmanjkalo
podpore, kajti ati me je spustil.
Krmilo mi je začelo vijugati, roke
so se mi tresle. Potem pa je nare-
dilo: »Resk!« In srečno sem pri-
stal v živi meji.
Ati je rekel: »Dobro! Prva run-
da končana z luknjo v živi meji.«
Jaz pa: »Buuuuuuu! Ne bom se
več peljal. Udaril sem se!«
Pa spet ati: »O, to pa ne! Če sva
že začela, bova še končala. Saj bo
šlo. Ni teba takoj odnehati.«
In spet me je pretental. Sedel
sem na kolo, a tokrat bolj gotovo.
Zbral sem vse moči in spet pog-
nal kolo. A tokrat me ati ni hotel
držati.
»Primi me, primi me! Joj, pa-
del bom!«
Ne, spet ni bilo nič. Moral bom
zdržati. Uh, krmilo spet vijuga.
Primem ga čvrsteje. Dobro še
malo, že gre počasneje.
»Bravo, bravo! Še tako na-
prej!« je vpil ati.
Jaz pa sem se krika deloma
ustrašil, deloma razveselil.
Pogledal sem nazaj, a to je bila
napaka.
In spet sem pristal v živi meji.
»Kar dober pristanek! Ampak
živa meja ni za ustavljanje. Upo-
rabi tudi zavore!«
»Da bom padel! Ne, ne upam.«
»No, pojdi še enkrat!« je spet
rekel ati.
»Dobro, toda zadnjič,« sem mu
odvrnil in se spravil na kolo. Uh,
tokrat mi mora uspeti, da mi se-
stra ne bo več govorila: »Ne znaš
se voziti s kolesom. Sram te bodi!
Pa tako velik kot si!«
Zaradi teh besed sva se vedno
stepla. Pognal sem. Gre, gre! Ma-
ma je pogledala skozi okno: »Joj,
padel bo!« Ati pa: »Ne bo, je že
navajen!«
Krmilo je bilo tokrat pri miru.
Uh, samo da mi ne spodleti! Do-
bro mi gre. Zdaj pa glavno: Zavo-
re! Pritisnem na zavora. liiii!
Skočim s kolesa in zavpijem;
»Juhuhu! Uspelo mi je, ha!
Znam se voziti s kolesom.«
Od takrat naprej sem se vedno
veselo vozil. Padel sem le, če sem
se spomnil na to težko preiz-
kušnjo.
ARNEJ GALJOT, 6. a
OŠ Vlado Bagat
"braslovčp:
Kulturni dan
Kulturni dan nam je obogatil
eden redkih preživelih borcev iz
največjih in najhujših partizan-
skih bojev s sovražnikom, tova-
riš Vaso Starovič. Patizani so se
bojevali, naši aktivisti pa so pre-
našali pošto. Hrabra aktivistka,
tovarišica Svetek, kije delovala v
Celju, je prišla k nam in nam po-
vedala, kako jo je oče rešil iz za-
pora. To je bilo posebno doživet-
je za nas.
Tovariš StaroviČ nam je pripo-
vedoval neverjetne dogodke iz
težkih časov. Veliko smo se že
učili o teh bitkah, a vendar si teh
strahot nismo tako predstavljali.
Tovarišica nam je poskušala čim-
bolj točno orisati dogajanja teh
težkih dni. Niti knjiga niti film ne
moreta prikazati tega, kar so pre-
živeli borci. Iz ust borca pa so
prišle besede, ki so odprle vrata
spominov. Po tolikih letih miru
še sam borec komaj verjame, da
je to preživel, da niso bile to le
strašne sanje. Med pripovedova-
njem je znova podoživljal težke
ure, dneve, mesece polne bole-
čin, strahu, lakote, mraza, nego-
tovosti, skrbi, žalosti. .. Prizade-
le so nas usode ranjencev, otrok,
borcev. Srca so nam bila polna
žalosti in hkrati ponosa.
Tovarišica Svetek nam je pri-
povedovala, kako je delala kot
aktivistka, dokler je niso Nemci
ujeli in zaprli v Star pisker. Tam
je preživela le pet dni, ki so se ji
zdeli cela večnost. Neprestan
strah in bolečina v srcu sta jo
spremljali povsod. Bila je ranje-
na, kar ji je zadajalo še hujše mu-
, ke. Hrana je bila slaba. Noči so
bile še hujše. Večina jih je priča-
kovala nočno mučenje, zato so
bedele. Najhujši so bili dnevi, ko
so jih pošiljali v taborišča, in ko
so streljali talce.
Tovarišica se živo spominja,
kako je ta dan pričakovala nočno
mučenje. Ko se je stražar pribli-
žal njeni celici, se je močno pre-
strašila. Na njeno veliko začude-
nje je zaslišala besedo; »Partiza-
ni!« V celici je nastala velika
zmeda, negotovost. V minuti so
se razširile najrazličnejše govori-
ce in mnenja. Niso mogli verjeti,
da so res partizani. Med partizani
je bil njen oče, ki jo je klical k
sebi. Njena velika želja seje ures-
ničila. Bila je svobodna. Neiz-
merna blaženost in sreča sta jo
objeli, ko sta bila skupaj.
Med pripovedovanjem smo na-
šo slavno zgodovino občutili tudi
v našem razredu.
VESNA PEKAROVIČ, 5. r
Prva osnovna šola
CELJE
Nabral sem šopek
Nekoč doma sem mamico zelo
razjezil. Razmišljal sem, kako bi
jo razveselil, da bi mi odpustila.
Spomnil sem se, da ji naberem
šopek rož. Šel sem na travnik in
ji nabral zvončke. Nabral sem ze-
lo velik šopek. Med potjo do do-
ma, sem se ustavil in gledal prija-
telje, kako igrajo nogomet. Vpra-
šali so me kaj bom s temi zvonč-
ki. Rekel sem, -da jih nesem ma-
mici. Zasmejali so se. Mamici
sem dal šopek in v zahvalo me je
poljubila.
BOŠTJAN KOROŠEC, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Nastop za ostarele
• Danes smo Mi v Lamprektovem
domu V jedilnici so tili stan ljudje
Ml smo Jim ped, plesal in Reklamirali.
Dali smo Jim narcise Rosana jim je
čestitala za praznike Nazadnje
smo pili sok m jedJ/ kekse.
Tj oso Jutiart
i.a
(k. L Kardelj
Slov Konjice
Zdravo!
Prejšnji teden je bila naša stran namenjena varstvu
okolja. Danes pa je na njej spet vse po starem. To pa
seveda ne pomeni, da smo kar pozabili na naše okolje.
Sploh ne! Tudi v vaših prispevkih, ki jih pišete o
poljubnih temah, je kar dosti takšnih, v katerih opozar-
jate na naše umazano okolje. Že sami pa ste tudi več-
krat ugotovii, da lahko prav vsi - tudi otroci in njihovi
starši - pomagamo, da bo naša narava lepša. Na to
nikoli ne pozabite. Kar pomislite, kako hi bilo, če hi v
vašem kraju vsak človek odvrgel samo en papirček na
tla. Kakšno smetišče bi kar naenkrat nastalo! No, k
sreči nismo vsi takšni. In tisti, ki imate več čuta do
lepega okolja morate pač še prepričati one, ki ga
nimajo, da je čisto okolje eno naših največjih bogastev.
Nad j a
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanica
Atka razmišlja, kako bi kar najhitreje prišla do
prstana. Boš ti našel pravo pot?
Rešen labirint izrezi, ga prilepi na dopisnico in jo pošlji
do torka, 26. maja 1987 na naslov; NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali nagrajenca tovarne AERO.
Pa še rešitev iz prejšnje številke: Potnik je zamudil vlak,
ker je za svojo pot potreboval 1 uro in 50 minut (za prve
štiri kilometre eno uro, za druge štiri dvajset minut in za
tretje štiri pol ure). Nagrado pa tokrat dobi: Matjašič
Dušan, Gomilsko 19, Gomilsko.
Moje kolo, narisala KLAVDIJA KRAMPERŠEK, 3. b, OŠ Ivan
KQyačiš-Efenka,C!^lje._   ^ . .       ........
I^t. MAJ 1987
.mmm
NOVI TEDNIK-STRAN 15
Goljufija z avtobusom pred sodiščem
Na celjskem sodišču so obsodili 36-
letnega Mirka G., zasebnega avtobus-
nega prevoznika iz Laškega na 3 leta
ju 2 meseca zapora in Milana Ž,, za-
jebnega avtobusnega prevoznika iz
(vence pri Vojniku na leto dni in 4
niescce zapora.
Mirko G. je bil obsojen za goljufijo in
Icrivo ovadbo, Milan Ž. pa za krivo
ovadbo in pomoč pri goljufiji. Ker sta
)(azniva dejanja izvršila iz koristoljub-
na, so obema izrekli še stransko denar-
po kazen - Mirku G. 400.000 dinarjev
in Milanu Ž. 300.000 dinarjev. Obema
pa so v kazen všteli čas prebit v pri-
poru.
Oba obtoženca sta lani julija odpelja-
la avtobus Milana Ž. s parkirišča v
Razdelju pri Strmcu v Rimske Topli-
ce, potem pa je Milan ž. na postaji
milice prijavil tatvino. S tem sta hotela
pri kriminalistih zbuditi vtis, kot da
nekdo v okolici Celja krade avtobuse.
Milanov avtobus so seveda kmalu
našli.
V noči na 31. julij lani sta potem oba
obtoženca odpeljala avtobus Mirka G.
s parkirišča v Laškem do akumulacij-
skega jezera hidroelektrarne Bočac,
kjer sta avtobus potisnila v vodo. Voda
je tam precej globoka, vendar pa je
avtobus obstal na skali in, ko je bila
lani zaradi suše gladina jezera precej
nizka, so avtobus našli. Ugotovili so,
da sta obtoženca pred tem pobrala z
avtobusa vrednejše stvari, potem pa
privezala volan in vozilo potisnila v
vodo..^__^—.....-.. —.—».^-^——..--
Že pred tem je Mirko G. podal ka-
zensko ovadbo zoper neznanega storil-
ca, ki naj bi mu ukradel avto s parkiriš-
ča V Laškem, na zavarovalnici uve-
ljavljal odškodnino in tudi dejansko
dobil izplačanih nekaj več kot 11 mili-
njonov dinarjev. Tako sije lahko kupil
nov avtobus.
Na glavni obravnavi je Mirko G.
priznal vse, kar mu je očital tožilec,
povedal pa je, da je zavarovalnici vrnil
prigoljufani znesek in lani decembra
plačal še obresti, kar mu je sodišče
štelo kot olajševalno okoliščino pri
izreku kazfti. Milan Ž. je nekoliko
spreminjal izjave glede na izpovedbe v
preiskavi, vendar je sodišče vseeno
menilo, da so obtožbe tožilca doka-
zane.
NOČNE
CVETKE
• Začenja se sezona kro-
sov in rallyjev. Nedeljsko
zgodnje jutro je za trening
izkoristil Mirko P. iz Celja.
Za stezo sije izbral vrt slaš-
čičarne Zvezda. Vendar
spretnostne vožnje ne ob-
vlada še najbolje, zato je
podiral mize in stole. Ropot
je priklical miličnike, ki so
ga ovadili sodniku za pre-
krške.
• V petek zvečer so imeli
mihčniki polne roke dela.
Plačilni dan so mnogi praz-
novah s kapljico, ki jim je
razgrela kri. Tako so na-
prej morah miriti Džuradža
G., ki se je preveč razživel v
restavraciji na Dolgem po-
lju. Nekaj kasneje so mora-
li pomiriti Marijo L., ki je
razgrajala v stanovanju v
Iršičevi uhci. Končno pa so
morali razrešiti tudi ljube-
zenski spor. Zaradi lepega
dekleta sta namreč - čisto
po petelinje - pomerila svo-
je moči Branko K. in Mar-
jan D.
• Tomaž J., Franc J. in
Prežo Ž. so se v četrtek dol-
gočasili. Sredi noči so se
domislili, da bi se pozaba-
vaU s ciljanjem luči javne
razstvetljave na poti med
železniško in avtobusno
postno. Zabave pa je bilo
kmalu konec, ker so jih
prekinili miličniki.   N. K.
PROMETNE
NESREČE
Izsiljevanje
prednosti
v četrtek opoldne je 54-letni
Rudi Rožič iz Žalca, ki je zavi-
jal z osebnim avtomobilom iz
Gotovelj na prednostno magi-
stralno cesto, izsiljeval pred-
nost pred voznikom osebnega
avtomobila, 50-letnim Anto-
nom Čeraličem iz Ljubljane, ki
ie pripeljal iz šempetrske sme-
ri. V nesreči se je huje ranil
Voznik Rožič,
Obračal pri črpalki
Prejšnji petek zvečer se je
zgodila hujša prometna ne-
sreča na Celjski cesti v Tito-
vem Velenju, v kateri je umrl
23-letni Dragoljub Petrovič iz
Titovega Velenja. Petrovič, ki
je vozil iz Titovega Velenja
proti Celju, je ustavil pri ben-
cinski črpalki, potem pa hotel
na cesti obrniti svoj avto. Ta-
krat je za njim pripeljal avto-
bus 48-letni Rudolf Hlačar iz
Zabukovice. Hotel je obvoziti
osebni avtomobil, vendar mu
ni uspelo. V nesreči se je voz-
nik Petrovič huje ranil in je
med prevozom v celjsko bol-
nišnico umrl. Huje se je ranil
njegov sopotnik Golub Ada-
movič, gmotne škode pa je za
približno 2,2 milijona dinarjev.
Prellitro v ovinelc
v ponedeljek zjutrEO, nek^
po eni uri zjutr^ je 20-letni
Marjaž Lorger iz Prekoija pri
Celju vozil z osebnim avtomo-
bilom iz Titovega Velenja proti
Celju. V Vinski gori je prehitro
zapeljal v oster levi ovinek, ta-
ko da je avto odneslo s ceste v
potok Pirešica. V nesreči se je
huje ranila sopotnica, 20-letna
Darja Javornik iz Vojnika, laž-
je pa 20-letna Mateja Stropnik
iz Vojnika in 23-letni Karel
Kragolnik iz Celja. Škode je za
poldrugi milijon dinarjev.
Silovito trčenje na
celjsici magistraii
v torek opoldne je prišlo do
silovitega trčenja na zahod-
nem kraku celjske magistrale.
Do trčenja je prišlo, ker je voz-
nik osebnega avtomobila, 44-
letni Leopold Žg^ner iz Vojni-
ka, Ulica talcev 35 iz neznane-
ga vzroka nenadoma zavil v le-
vo pred tovornjak, ki ga je vo-
zil 22-letni Robert Škeijanc iz
Ljubljane. V Silovitem trčenju
je bil osebni avtomobil popol-
noma uničen, v njem pa je
umrl voznik Zgajner. Huje se
je ranil tudi voznik tovornjaka
Skerjanc, škode na vozilih pa
je pribhžno 8 milijonov di-
narjev.
Sonce zaslepilo
voznilca avtobusa
V torek popoldne, nekaj po
14. uri se je v Prožinski vasi
prevrnil avtobus celjskega
Izletnika. Avtobus je peljal na
redni progi iz Rogaške Slatine
proti Celju. V Prožinski vasi,
kjer je hitrost omejena na 60
kilometrov na uro, je voznik
vozil nekoUko prehitro. Ker
mu je nasproti sijalo sonce, je
prepozno opazil fička, kije stal
na cesti in čakal, da bi lahko
zavil v levo na stransko cesto.
Da bi se izognil trčenju, je voz-
nik avtobusa zavil v desno na
bankino, ki pa se je vdrla pod
težo avtobusa. Avtobus se je
tako prevrnil na bok. V avto-
busu so se huje ranih 46-letna
KaroUna Lah iz Podgrada pri
Šentjurju, 24-letna Danica Te-
peš iz Zgornjega Tinskega, 59-
letna Jožica Medved iz Topol
pri Rogaški Slatini, Slavko Pe-
vec iz Šentjurja, 64-letna Avgu-
sta Kužan iz Rogaške Slatine,
35-letni Anton Kic iz Rušnice
pri Pregradi in 35-letna Marija
Zerdoner iz Rogatca. Deset
potnikov in voznik avtobusa
pa so se v nesreči lažje ranih.
Tovornjak zadel cevi
v petek je voznik tovornjaka
s prikolico, 40-letni Cveto Je-
zovšek iz Šmarja pri Jelšah,
kot vse kaže, spregledal pro-
metni znak v Mestiryu, da je
višina vozil, ki lahko vozijo po
tamk^šryi magistralni cesti
omejena na 3,6 metra. Tovor-
njak se je zato zaletel v cevi za
dovod pare v proizvodni dvo-
rani Bohorja, Tozd Lesna opre-
ma Mestinje. Pri tem je voda
zalila peč za ogrevanje in suše-
nje, tako daje škode za pribhž-
no pet milijonov dinarjev, ok-
varo pa bodo odpravljali nek^
dni.
Izsiljeval prednost
v soboto zjutraj ob 2.35 uri je
29-letni Dragoljub Arsič iz Žal-
ca, Ulica Bačke Palanke 10, iz-
siljeval prednost v križišču
Dečkove ceste in Čopove ulice
v Celju pred voznikom tovor-
njaka, 27-letnim Marjanom Lu-
kancem iz Podjavorškove 9 v
Celju. V hudem trčenju je voz-
nik osebnega avtomobila pa-
del iz vozila in obležal mrtev
na kr^u nesreče. V nesreči so
se huje ranili sopotniki v oseb-
nem avtomobilu: 27-letna Li-
Ijana Lampret iz Trnovelj, 34-
letni Mile Rožič z Mariborske
ceste v Celju in 18-letni Rajko
Gračnikar iz Laškega ter voz-
nik tovornjaka Marjan Lu-
kanc. Na vozihh je za 7 milijo-
nov dinarjev škode.
Prehiteval kolono
V soboto, nekaj pred 9. uro
je 33-letni Čazim Avdija na
Partizanski cesti v Titovem
Velenju malo pred semafori-
ziranim križiščem pri Gore-
nju nepravilno prihiteval ko-
lono vozil. Takrat je nasproti
pripeljala z osebnim avtomo-
bilom 21-letna Janica Hrast-
nik iz Lepe Njive. V silovi-
tem čelnem trčenju so se hu-
je ranih voznica Hrastniko-
va, njen mož Ivan in še ne
leto dni star sin Jernej, ki je
med prevozom v bolnišnico
umrl.
V Avdijevem vozilu so se
poleg voznika huje ranili še
30-letni Sabedin Avdija in
27-letni Nazmi Avdija, oba iz
Šoštanja, Cesta talcev 8.
Gmotne škode je za poldrugi
milijon dinarjev.
Uničil »sposojen«
avto
v četrtek zvečer je 21-letni
Milan Pohole iz Velike Pireši-
ce vozil osebni avtomobil z
ljubljansko registracijo, ki ga
je pred tem neupravičeno vzel
lastniku. Na magistralni cesti
pri Vranskem so ga poskušah
ustaviti miličniki, vendar jim
je ušel. Ko pa je vozil po regi-
onalni cesti na Polzeli, ga je
zaneslo v ogr^o mostu, potem
pa je z vozilom padel v strugo
potoka Ložnica. Voznik se je v
nesreči huje ranil, vozilo pa je
popolnoma uničeno in je ško-
de za 6,6 milijona dinarjev.
Nepravilno
prehitevanje
Voznica osebnega avtomobi-
la, 44-letna Frida Košar iz Celja
je v četrtek dopoldne na Slove-
niki dohitela tovornjak. Hotela
ga je prehiteti nepravilno po
desni strani (po odstavnem pa-
su). Ko je že zavila v desno, je
trčila v drug tovornjak, ki je
stal na odstavnem pasu zaradi
okvare. Prišlo je do silovitega
trčenja, v katerem so se huje
ranili voznica osebnega avto-
mobila Košaijeva, njen 21-let-
ni sin Uroš in 73-letni Janez
Lipovšek iz Celja. Gmotne
škode je za približno milijon
dinarjev.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
Mm
21. MAJ ii
Košarka spet v ospredju
Sedaj, ko so se duhovi po-
mirili in so glavna tekmova-
nja naših moštev za nami, je
lažje trezneje ocenjevati
predstave košarkarjev iz celj-
skega območja, ki so bile vse-
kakor uspešne.
Najvišje so kotirale tri ekipe:
celjska Libela v republiški ligi,
Kors Rogaška v drugi zvezni
ženski ligi in štorski Kovinar v
drugi slovenski ligi. Izkupiček
je bil dvotretjinski. Košarkarji
Libele bodo v naslednji sezoni
nastopali v 1. B ZKL ligi. Kovi-
nar v republiški ligi, košarkari-
ce iz Rogaške Slatine pa so po
osvojitvi drugega mesta ostale
v II. ZKL. Za razliko od prvih
dveh klubov, ki sta si ambici-
ozno začrtala nove plane, so
slednje skorajda v razsulu, če-
prav je to relativno rečeno, saj
imajo v Rogaški Slatini kopico
mladih nadarjenih igralk, ven-
dar te ne bodo zadostovale za
podvige, če bodo »zvezde« za-
pustile klub. Res bi bilo škoda
te ekipe, ki je bila tako blizu
prve lige, da se tega še dobro
zavedali nismo.
Prvi mesti Libele in Kovi-
narja, ki sta bili osvojeni dokaj
prepričljivo, sta velik uspeh,
posbej če na to gledamo iz zor-
nega kota drugih panog.
Tokrat si poglejmo nekaj mi-
sli in mnenj, ki smo jih zbrali
od morda ključnih oseb ob
zadnjih uspehih in dogodkih
pod koši.
Zoran Gole, kapetan Libele:
»Čeprav smo nastopah v repu-
bliški ligi, je bila sezona zelo
naporna. Naša ekipa je bila
najkvahtetnejša, kar smo na
koncu tudi dokazali, že na za-
četku pa tudi favorizirana, saj
smo po imenih bili najmočnej-
ši. Vendar nam prvo mesto za-
radi tega .še ni bilo podarjeno.
Stalno smo se morali dokazo-
vati, posebej je bilo težko proti
manj kvalitetnim ekipam, pro-
ti katerim že vnaprej delno ne-
motiviran vstopiš v igro, one
pa zaigrajo najbolje, kar znajo.
Ker smo se stalno medsebojno
spodbujali, smo tudi uspeli, za
kar pa smo bili zaslužni prav
vsi igalci. Želim si, da bi bili
stalni člani I. B lige.«
Aleš Pipan, košarkar Libe-
le: »Sezona se je za nas dobro
iztekla, saj se nam je želja po
osvojitvi naslova republiškega
prvaka in po vstopu v I. B ligo
uresničila. S svojo igro sem bil
zadovoljen, saj me je stara po-
škodba malenkostno ovirala.
V 1. B ligi ne bomo igrali stran-
ske vloge, le okrepiti se še mo-
ramo, potem pa trdo delati. Če
bo šlo vse po načrtih, se lahko
celo vmešamo v borbo za sam
vrh. Še enkrat pa poudarjam,
da bo le zavzeta vadba vseh.
mlajših in že izkušenih, obro-
dila sadove.«
Rudi Jerič, bivši trener Li-
bele, sedaj vodja strokovnega
štaba: »Ta ekipa ima potrebno
kvaliteto za I. B ligo, le pri cen-
trih jo je treba pojačati. Z dve-
ma do tremi takšnimi igralci bi
lahko ciljali zelo visoko, pose-
bej če bi celjsko združeno delo
pokazalo več interesa. V tem
primeru tudi 1. A hga ne bi bila
daleč.«
Jože Geršak, predsednik
KK Libela: »Radi bi nastopah
s svojimi igalci, vendar se bo-
mo vseeno organizacijsko in
kadrovsko ojačali. Za začetek
smo se okrepili po strokovni
plati, saj je delo trenerja član-
ske ekipe prevzel že uveljavlje-
ni košarkarski trener Boris
Zrinski. Željo po krajšem po-
čitku je trener Jerič najavil že
med sezono in to ne glede na
končni uspeh.«
Boris Zrinski, bivši trener
košarkaric Korsa, sedaj tre-
ner Libele: »S košarkaricami
Korsa smo lani cilj jasno zasta-
vili - pr\'o mesto. Že pred sezo-
no smo spremenili slog igre,
saj nas je okrepila Ciglarjeva z
Mengša. Nekaj težav nam je na
treningih povzročala odsot-
nost kadetinj zaradi popoldan-
skega pouka. Nekaj časa je do-
bor kazalo, saj smo po zmagi
nad Rijeko doma lep čas vodili
na lestvici. Odločila sta poraza
z zadnjeuvrščenima ekipama,
saj smo morali v zadnjem kolu
v gosteh k ekipi Rijeke, kjer pa
so bile igralke obremerijene z
rezultatom.
DEAN ŠUSTER
Povratek košarkarjev Kovinarja
že pred nekaj tedni je celj-
ske ljubitelje športa razvese-
lila novica, da so košarkarji
štorskega Kovinarja po treh
letih ponovno potrkali na
vrata Prve slovenske košar-
karske lige in da so se jim le-
ta na široko odprla. In kako
jim je uspel ta košarkarski
met?
Jani Perčič, predsednik KK
Kovinar: »Leta 1980 so se štor-
ski košarkarji prvič uvrstili v I.
slovensko košarkarsko ligo.
Nato smo tam igrali nepreki-
njeno tri sezone, ko pa so pre-
nehali z igranjem nekateri
igralci, smo od tam izpadli. Tu-
di liga je bila takrat zelo moč-
na, zato smo se po izpadu odlo-
čili, da bi z novim, ambicioz-
nim trenerjem, v dveh ali treh
letih ponovno prišli nazaj, in
da bi se tam tudi dalj časa ob-
držali. Sedaj, ko nam je to
uspelo, nas čaka veliko organi-
zacijskega dela, kot ponavadi,
nam najbolj primanjkuje de-
narja, bolje pa se bomo morali
organizirati tudi znotraj
kluba.«
Tomaž Subotič, trener:
»Moj prispevek k uspehu štor-
skih košarkarjev je v tesni po-
vezavi z vsemi igralci, ki so de-
jansko kvalitetno delali, poh-
valiti pa velja tudi odlične od-
nose v ekipi. Formo smo dobro
tempirali pred finalom, v pr-
vem delu prvenstva, dosegli
smo sedemnajst zmag in en
poraz. Do play-offa smo prišli
v dobro formo. Mnogo nam je
pomenilo, da je Ivo Kramper-
šek, ki je bil kaznovan zaradi
igranja košarke na Malti, v
play-offu zaigral in pokazal od-
lično formo. Pohvaliti velja tu-
di Dušana Ulago, ki se je vrnil
iz KK Libela in se je z dobro
igro izkazal predvsem v dru-
gem delu prvenstva. Seveda
§a ne gre prezreti prispevka
lataua, Planka, Benčana, La-
muta in Jošta. Sedaj smo z mi-
slimi že v novi sezoni. Pričeli
smo že z vadbo, čakajo nas še
organizacijske obveznosti,
predvsem je pomembna tudi
kadrovska okrepitev. Pridruži-
la se nam bosta bivša igralca
Libele Turk in Polutnik, kajti
zavedamo se, da bo slovenska
liga letos izredno močna, saj
bodo v njej nastopali Tima
MTT, Slovan, Ilirija, Branik . . .
Pripravljamo že tudi košarkar-
ski turnir v Štorah, kjer bo na-
stopil beogr^ski IMT.«
Samo Šlatau, kapetan n
štva: »Presrečen sem, da n;
je po treh letih uspel povrat
v slovensko ligo, mislim pa,
to ne bi bilo mogoče, če ne
bila ekipa zelo homogena.;
uspeh sta gotovo zaslužna tu
trener in predsednik kluba,
sta bila ves čas z nami, n
spodbujala .. . Tomaž je dob
zastavil program dela, ki si
ga igralci v celoti izpolnjevs
Nekaj težav smo imeh s poi
meznimi igralci, s katerii
smo zadeve razčistili in jih o
slovili. Menim, da je tudi
ključ za uspeh. Mishm, da
nam s to ekipo, in ob dob
začrtanem delu in priprava
morala uspeti dobra uvrstit^
vsaj v sredino lestvice, obsl
nek v ligi pa prav gotovo.«
NATAŠA GERKI
Košarkarji Kovinarja, novi člani 1. republiške lige: stojijo od leve tehnični vodja Šlat
Valant, Benčan, Planko, Jošt, Lamut, Kramperšek, trener Subotič, spredaj Černak, Vil
Poljak S. Slatau (kapetan) in predsednik TVD Partizan Kovinar Kaluža, manjkajo pa Bebek
Vodovnik (JLA) ter predsednik KK Kovinar Perčič.
Devetlč Izenačil
rekord
strelska družina Steklar
Hrastniku je ob 40 letnici obsl
ja pripravila večje tekmoval
z zračno puško, kjer je nastopi
cela vrsta odličnih slovensk
strelcev s tem orožjem. Med že
skimi ekipami je zmagalo Celjt
postavi Barbara Jager, Vesi
Cucek in Alenka Pavlin, pravi
ko pa je bila najboljša tudi m
ška ekipa Celja s člani Tone J
ger, Jože Jeram in Ervin Serše
Ekipa Kovinarja Štore Jože Čf
nik. Vili Dečman in Branko N
lec je bila peta, kot zanimivost]
gre omeniti dosežek Branka M
ca, ki je že devetič (!) izenačil sv
državni rekord, ko je nastrelj
379 krogov. Pionirji.Celja Marl
in Matej Dobovičnik ter Mart
Seršen so bili deseti, med člai
cami je Blanka Gorišek iz S
Unior Zreče osvojila 2. mest
njen klubski tovariš Franc Rub
pa med člani tretje mesto s tel
da je postavil nov rekord koni
ške občine 377 krogov.
Tokrat samo 58 odgovorov
Za 88. šahovsko nagradno igro smo pravočasno dobili 9
odgovorov. Srečneže za nagrade delovne organizacije Ingradj
izžrebal njihov delavec Vili Šuster: 1. nagrada Rok Čolak, Pr«
loge 19, Šmaije, 2. nagrada Damjan Regovšek, Vojkova 1, Celj
in 3. nagrada Drago Bradač, Ljubljanska 10, Celje. Tokrat je bi
skrivnostni gost mednarodni rokometni sodnik in znani celjsk
športni delavec Štefan Jug, ki ga je po telefonskih vprašanji!
»odkril« Miran Zorko iz Zagrada 80 v Celju. Vsi nagrajenci lahki
dvignejo nagrade Ingrada osebno v uredništvu Novega tedniki
- Radia Celje, v sobi št. 1, v roku 30 dni.
Skakalci za telovadnico
Najboljši jugoslovanski smučarji skakalci sicer tre-
nutno počivajo, vendar na različne načine poskušajo
obdržati vsaj osnovno kondicijo. Tako bodo po zaslugi
športnega novinarja in domačina Damjana Križnika naj-
boljši smučarji skakalci odigrali v petek, 22. maja ob 18.30
uri na igrišču v Taboru tekmo v velikem nogometu z
domačimi igralci. Prišli naj bi vsi, na čelu s Primožem
Ulago, napovedujejo pa tudi nekaj drugih spektakularnih
okrepitev in zanimivosti. Za domače bodo v prvem delu
igrali tisti, ki se zdaj ukvarjajo z vehkim nogometom, v
drugem pa tisti, ki so pred leti za ekipo Partizana Tabor
igrali ta priljubljeni šport. O najpomembnejšem namenu
tega srečanja pa direktor hotela Golding Rubin, sicer
domačin. Stane Gržina:
»Vse, kar bomo s tekmo zaslužili gre v korist obnove
doma Partizana v želji po še večji aktivnosti naših članov
in vseh krajanov. Ta prispevek seveda ne bo dovolj,
upamo pa da bo akcija spodbudila še ostale, da nam bodo
pri uresničitvi skupnih želja pomagali.«
TV
Srečanje celjskih
društev Partizan
Letošnje srečanje članov
društev Partizan celjske obči-
ne bo tokrat drugačno kot
prejšnja leta, ko je bilo vse na
enem mestu, na športnih
igriščih na Lipi v Štorah. Zdaj
bo vsako društvo pripravilo
prireditev, kjer pa bodo sode-
lovala vsa društva. Tako je
Partizan Pod gradom že orga-
niziral turnir v malem nogo-
metu, danes v četrtek, 21. maja
pa bo ob 17. uri v Novi vasi na
COŠ Fran Roš srečanje pionir-
jev in pionirk v možični gim-
nastiki, ki ga pripravlja doma-
če vse bolj aktivno društvo
Partizan. V ponedeljek, 25. ma-
ja bo v KS Pod Gradom sreča-
nje cicibanov na preprostem
poligonu, še pred tem pa Parti-
zan Lopata organizira v sobo-
to, 23. maja ob 9. in 12. uri na
svojem igrišču turnir moških
in ženskih ekip v odbojki. 2. in
4. junija bo Partizan Gabeije
organiziral na svojem baliniš-
ču turnir, v soboto, 13. junija
pa še odprto prvenstvo Celja v
skokih z male prožne ponjave,
ki se bo nadaljevalo z raznimi
drugimi priložnostnimi aktiv-
nostmi in javnim žrebanjem ti-
stih, ki so sodelovali v letošnji
nagradni igri Partizan. Srečnež
bo potoval na našo letošnjo
največjo športno prireditev
Univerziado v Zagreb pod po-
kroviteljstvom delovnih orga-
nizacij Cinkarne in Aera. Pri-
pravljenih pa je še več drugih
tudi lepih nagrad.
Odbor za partizanska dru-
štva pri ZTKO Celje upa, da se
bo nova oblika obnesla in še
spodbudila pri udeležbi druga
partizanska društva.
METOD TREBIČNIK
Republiška liga: v 21. kolu je bil derbi v Celju na Skalni
kleti, kjer je Ingrad Kladivar izgubil z velenjskim Rudar-
jem O:I, strelec pa je bil že v 13. minuti Cvikl. Celjski
nogometaši, ki si tako želijo osvojitev vsaj petega mesta in
ki so zadnje tekme igrah solidno, so tokrat razočarah.
Morda je bilo krivo, da so slavili odhod soigralca v JLA in
da so podcenjevali nasprotnika. Strokovno vodstvo bo o
tem verjetno reklo kaj več. Elkroj je v Mozirju pred 2000
gledalci (v Celju jih je bilo okoh 20) z golom Hrena 1:0
premagal Vozila iz Nove Gorice. Zaradi takšnih rezultatov
je prišlo tudi do sprememb v sredini lestvice. Velenjski
Rudar je šesti, Elkroj sedmi in Ingrad Kladivar osmi. Pari
22. kola, nedelja, 24. maja: Elkroj mora na težko gostova-
nje k drugouvrščenemu Kopru, Ingrad Kladivar k Vozi-
lom v Novo Gorico, doma pa bo igral velenjski Rudar z
mariborskim Železničarjem.
Območna nogometna liga vzhod: Steklar iz Rog. Sla-
tine igra vse bolje in je na pragu svojega doslej največjega
uspeha osvojitve naslova prvaka in uvrstitve v republiško
hgo. V 19. kolu je Steklar gostoval v Pekrah in premagal
neugodno domačo ekipo 1:2, strelec obeh golov pa je bil
Petrak. Poleg Steklarja je kandidat za prvo mesto tudi
nekdanji republiški prvak Šmartno, ki pa je v tem kolu
izgubil dragoceno točko v Zagorju s Proletercem, ko je
igral samo 1:1, strelec pa je bil Tomažič. Dravinja iz Slov.
Konjic je gostovala na Ravnah^ in izgubila s Fužinarjem
2:0, medtem ko je Partizan Žalec doma 1:0 z golom
Naprudnika premagal Partizana Slovenj Gradec. Vodi
Steklar z 28 točkami pred Šmartnim 27, 5. je Dravinja 20,
medtem ko Partizan Žalec zaradi slabše razlike v golih deh
6.-8. mesto.
Mladinci Partizana Žalec so v svoji ligi premagali vrst-
nike Partizana Slovenj gradeč 5:1, strelci za zmagovalce pa
so bili Kramer in Rastovnik po 2 ter Drev.
V derbiju pionirske medobčinske nogometne hge zahod
je Vransko doma dobilo s Partizanom Žalec 4:2. Za Vran-
sko so bili uspešni Drolc 2 in Jelen ter Jesenik, za Žalec pa
Glušič 2.
TV-MB-JG
Dejavni alpinisti
Pnromašskl tabor na Okrešlju, vzponi v
Kleku in Pakienici
Aprila se je plezalnega ta-
bora v Kleku na Hrvaškem
pri Ogulinu udeležilo 14 čla-
nov in pripravnikov celjske-
ga alpinističnega odseka.
Opravili so 56 plezalnih
vzponov razhčnih težavnost-
nih stopenj ter se tako priprav-
Ijah na zahtevnejše plezalne
podvige v Pakienici in Savinj-
skih Alpah med glavno se-
zono.
Tako so bili v plezalnem ka-
njonu Velike Paklenice v času
od 19. do 29. 4., kjer se vsako
pomlad odvija mednarodni
plezalni tabor. Opravljeni so
bili tile zahtevni plezalni
vzponi:
Union (VI): Čanžek-Ivakič,
Kača (VI): Čanžek-Ivakič, Slo-
venska (V-H, VI-) Čanžek-Iva-
kič, Klin (VI): Čanžek-Ivakič,
Bračni smjer (III, IV, V-f-): Iva-
kič Iztok in Irena, Strmole-
Zorko, Albatros (VII-l- prosto):
Primožič-Banič, Kača (VI-I-,
VII- prosto): Primožič-Banič,
Centralni kamini (IV): Ivakič
Irena-Slapnik, Zorko-Strmole,
Povše Brane in Polona-Primo-
žič Tadeja, Kaminska in Ram-
pa kamin (III): Horvat-Primo-
žič Tadeja, Celjski steber (V-i-)
Rahšter-Slapnik, Karabore
(V-I-): Čanžek-Demšar, Union
(VI): Supin (AO Mozirje)-Slap-
nik, Velebitaška (VI): Primo-
žič-Slapnik, Brahmova (IV):
Povše Brane in Polona, Spo-
minska Tomaža Udoviča (III):
Povše-Primožič Tadeja, Zor-
ko-Povše Polona, Figova smer
(III): Demšar-Strmole, Kukuš-
na (III): Primožič-Povše Brane
in Polona-Primožič Tadeja.
Prvomajske praznike je v
pretežno lepem vremenu veči-
na celjskih alpinistov preživela
na Okrešlju. Stene so v glav-
nem še mokre in zasnežene, z
izjemo Mrzle gore, kjer je tudi
opravljena glavnina vzponov.
1. maja so bile izplezane tele
smeri: Avrikeli (IV-): Ivakič
Iztok in Irena, Canžek-Centrih,
Direktna (IV-l-): Čanžek-Cen-
trih.
2. maja pa sta Direktno iz-
plezala: Ivakič Iztok in Irena,
Jesensko pa Čanžek-Slapnik-
Centrih.
3. maja je smer Nasmeh v
Mrzli gori i^lezala naveza Fe-
hcijan (AO Store) in Slapnik.
V Klemenči peči sta plezala
Primožič in Banič. Izplezala
sta smeri Paranoik in Črni pa-
jek. Raz Golarjeve peči pa je
preplezal Horvat s sople-
zalcem.
Poleg plezalnih je bilo
opravljenih tudi nekaj smučar-
skih turnih smukov iz Savir\j-
skega sedla, izpod Mrzle eore
in Rink. Z.C.
Šahovska nagradna igra   89
v 8. šahovski simultanki ob dnevu šole
Marije Broz v Bistrici ob Sotli je poleg
Franca Pešca še sodelovala mlada in
perspektivna slovenska šahistka, sicer
članica ŠK Žalec.
Bojana Zorko
Vlasta Maček
Suzana Urisek
Kupone sprejemamo do 10. junija, nagrajuje
pa? Tudi to iahko pripišete na kupon, kajti
tako opremljeni kuponi veljajo nekoliko več!
I 21. MAJ 1987
mm mmm
NOVI TEDNIK - STRAN 17
načela se je atletska
sezona
atleti in atletinje Slovenije so
v kvalifikacijah za atletski
pokal Slovenije in Jugoslavije
poniprili v Kranju, Mariboru in
jjovi Gorici. Celjski in velenjski
jdeti so nastopili v Mariboru. Ce-
ijari .so osvojili osem prvih mest,
i^ed njimi Jovanovič dve na 100
jp 200 m, Kopitar na 400 in 400 m
jvii'\ obakrat soliden 47,4 oz.
51,00, moška štefata 4x100 m,
[{anipušova na 1500 m, Erjavče-
va v metu krogle in Jazbinškova
ynii'tu kopja s svojim doslej naj-
daljšim metom 56, 68 s čimer je
napovedala dobro letošnjo sezo-
po m mogoče tudi dosego magič-
01 tiO metrov, ki jih je doslej v
Jugoslaviji dosegla pred mnogi-
ini Rti samo Nataša Urbančič.
Bikič in Ogriz na
državnem prvenstvu
v Beogradu je bilo državno
prvenstvo za kadete in kadeti-
gje v katah in karate borbah.
fjastopila sta tudi dva predstav-
nika celjske regije. Nedeljko Ba-
' iiič iz Žalca v lahki in Jože Ogriz
' iz Rog. Slatine v srednji kategori-
' ji sta se uvrstila med 8. in 16.
' mesto.
Sindikalno kegljanje
Končano je sindikalno tekmo-
vanje v kegljanju, kjer je med
moškimi ekipami nastopilo kar
26 ekip, tri pa so bile diskvalifi-
cirane. Zmagala je Železarna
pred Kovinotehno, EMO, Cin-
karno, Aerom in ostalimi, med-
lem ko so bili najboljši posamez-
niki Ivo Grivič Remont, Slavko
romažič ŽTO, Marjan Brglez in
Peter Oder Kovinotehna ter Pa-
vel Fijavž Železarna.
39 ekip v odbojki
v telovadnici na Polzeli, v
Preboldu, Šempetru in v Žalcu
je bilo letošnje občinsko sindi-
kalno tekmovaje v odbojki. Na-
stopilo je kar 39 ekip, pri člani-
cah je ekipa Tovarne nogavic v
finalu premagal ekipo SIP Šem-
petra in osvojila prvo mesto, tret-
je pa so bile odbojkarice Tekstil-
ne tovarne Prebold. Pri mlajših
članih je ekipa SIP premagala
Obrtnike 2:0 in osvojila prvo me-
sto, tretja pa je bila ekipa Ingra-
da. Pri starejših članih je bila naj-
boljša ekipa Tovarne nogavic
Polzela, sledi Sip Šempeter, Fer-
ralit Žalec itd., pri veteranih pa
so zmagali Obrtniki pred SIP,
Juteksom Žalec itd.
T. TAVČAR
Šempeter četrti
v Žalcu je bil polfinalni repu-
bliški mladinski turnir v odboj-
ki. Zmagala je ekipa MTT Stav-
bar Maribor, ekipa Šempetra pa
je zasedla tretje mesto.
Pionirji Šempetra
republiški prvaki
v Ljubljani je bil v soboto fi-
nalni republiški turnir pionir-
skih odbojkarskih ekip, na kate-
rem je sodelovala tudi ekipa
Šemptra, ki je pred tem zmaga-
la že na regijskem tekmovanju.
Ekipa Šempetra je premagala Pi-
onir Novo mesto 2:1 in Bled 2:0
in osvojila naslov republiškega
prvaka. Mlade šempeterske od-
bojkarje trenirata Peter Huš in
Dragan Bojinovič, v ekipi pa so
nastopili B., M., Žnideršič, Stojs,
Ušen, Udovič, Četina, Ocvirk,
Pogačar, Božič in Dagion.
T. TAVČAR
Nov uspeh kegljavk
EMO
še en močan turnir so osvojile
kegljavke EMO Celje, letošnje
republiške prvakinje. Ob 35. let-
nici kegljaškega kluba Rudar v
Trbovljah so namreč zmagale z
. odličnim rezultatom 2487 pred
Konstruktorjem 2434 in Rudar-
jem, 2396 podrtih kegljev. Ta
uspeh so dosegle Šeško 445, Go-
bec 431, Grobelnik 422,. Razlag
412, Pečovnik 391 in Lesjak 386
podrtih kegljev.
Na turnirju dvojic pa sta Na-
reks in Čagalj, med najboljšimi
slovenskimi pari osvojila osmo
mesto.
J. K.
Nogometaši Aera na
Madžarskem
Nogometaši AFIRA so pred
kratkim navezali stike z mad-
žarskim klubom iz mesta
Siimeg. Madžarski nogometaši
so jih povabili na športno sreča-
nje in 17. maja so odigrali prija-
teljsko tekmo. Po dobri igri, je
zmagala enajsterica AERA s 4:1
(1:1). Zadetke za AERO so dose-
gli: Stane Bevc 2, Slavko Fedran
in Jože Kolčan po 1.
■ Ob obisku so se dogovorili tudi
za nadaljnje sodelovanje in nogo-
metaši Šiimega se bodo prihod-
nje leto predstavili Celjanom.
TŠ
Družina Lavrinc
uspešna
Na strelišču strelske družine
D. Poženel v Rečici pri Laškem
je bilo občinsko sindikalno tek-
movanje z vojaško puško, kjer
je nastopilo 50 tekmovalcev.
Rezultati ekipno moški 1. Uprav-
ni organi občine Laško, 2. Rud-
nik Laško, 3. Postaja milice La-
ško, 4. Prevzgojni dom Radeče in
5. OŠ P. Trubar Laško, posamez-
niki 1. Vinko Lavrinc, 2. Janez
Sašak in 3. Slavko Kočevar, žen-
ske ekipno 1. Papirnica Radeče,
2. Prevzgojni dom Radeče, 3. SIS
Laško, posameznice 1. Zora La-
vrinc, 2. Majda Gozdnikar, 3. Sa-
ša Videč itd.
Odlični modelarji LT
EMO
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo prosto letečih mode-
lov, kjer so v končni uvrstitvi
člani LT EMO Celje ekipno
osvojili prvo mesto in znova do-
kazali, da so tudi letos najboljši
v Sloveniji. Med posamezniki je
v kategoriji jadralnih modelov
osvojil 3. mesto Branko Lesko-
šek, v kategoriji modelov na po-
gon gume pa je zmagal Marjan
Klenovšek pred drugim Celja-
nom Milanom Mastnakom.
Na Kurentovem pokalu na
Ptuju pa so Celjani nastopili v
vezanih modelih. Ekipa Zarič -
Fartelj je bila druga, Bezgovšek -
Leskošek pa tretja.
Žičnlčarji Merxa
drugi v Sloveniji
Na Krvavcu je bilo 7. srečanje
delavcev žičničarjev Slovenije
v smučanju, kjer je nastopilo
143 tekmovalcev iz 17 smučar-
skih središč, med njimi tudi s
celjskega območja z Golt in
Kop. Ekipno je zmagal domačin
RTC Krvavec pred RTC Golte.
Zlata selekcija v
Slov. Konjicah
Danes, četrtek, bo zlata selek-
cija nekdanjih aktivnih odlič-
nih slovenskih športnikov v ra-
zličnih športnih panogah nasto-
pila tudi v Slovenskih Konji-
cah, kjer se bo ob 17. uri pomeri-
la na igrišču osnovne šole Du-
šan Jereb z ekipo SOZD Merx,
ki bo okrepljena z igralci Konu-
sa. Ekipi se bosta pomerili v ma-
lem nogometu, odmor bo pope-
stren z nastopi različnih plesnih
skupin in Janeza Hočevarja-Ri-
fleta, dohodek od vstopnine gle-
dalcev pa je tako kot na vseh
prejšnjih podobnih srečanjih si-
rom po Sloveniji namenjen dru-
štvu paraplegikov Slovenije.
Smučarji Zagreba in
Celja na plazu
Letos bo že 52. srečanje smu-
čarjev Zagreba in Celja na pla-
zu v Logarski dolini. Med nasto-
pajočimi bodo v obeh ekipah šte-
vilni nekdanji in sedanji smučar-
ji. Tekma v veleslalomu bo v so-
boto, 23. maja s pričetkom ob
10,30.
Igralci Ingrada tretji
Končano je tekmovanje v 1. B
ligi vzhod in namiznem tenisu,
kjer so nastopili tudi igralci ŠD
Ingrad Celje, sekcija za namizni
tenis. V zadnjem kolu so gosto-
vali v Beltincih in po besedah
vodje sekcije Jerneja Pekla kljub
odlični igri najboljšega igralca
Krešimirja Marasa, ki je dobil
kar tri igre, izgubili 5:4, s tem pa
tudi drugo mesto. V prvenstvu
so za ekipo ŠD Ingrad Celje igra-
li: Krešimir Maras, Sebastjan Le-
ber, Božo Breznik in Toni Štrlič.
Šah na Polzeli
Na pobudo TKS Žalec je ŠK
Polzela pripravil drugi občinski
turnir v hitropoteznem šahu,
kjer je nastopilo 30 šahistov. V
finalni skupini je zmagal Skok iz
ŠK Šempeter pred Zorkom in D.
Brinovcem oba ŠK Žalec, Peter-
nelom ŠK Šempeter itd.
JOŽE GROBELNIK
Nova imena v Judu
v Ljubljani je bilo tradici-
onalno pionirsko tekmovanje v
judu za memorial Zvonka Run-
ka, kjer je nastopilo 208 tekmo-
valcev iz desetih klubov. Znova
so bili uspešni mladi judoisti Ju-
do kluba Ivo Reya iz Celja, saj so
ekipno osvojili tretje mesto, med
posamezniki pa sedem medalj:
zmagala sta Damir Leljak in Da-
mir Mlinarevič, drugi je bil Bošt-
jan Burdian, tretji pa Peter in
Mitja Bevc, Beno Robnik in
Damjan Groznik.
Za invalide pet
medalj
v bazenu na Ravnah na Koro-
škem je bilo državno prvenstvo
v plavanju za vse kategorije in-
validov. Iz Celja oz. celjskega
območja sta nastopila dva tek-
movalca in osvojila pet medalj!
Dani Pavlinec je v kategoriji
kombiniranih motenj osvojil na
50 m kravi 3. in 100 m kravi 2.
mesto, Matej Žnuderl pa dvakrat
tretje mesto na 50 kravi oz. prsno
in drugo na 100 m kravi.
Dve pomembni
zmagi igralcev
tenisa
Igralci teniškega kluba Celje
uspešno nastopajo v 1. sloven-
ski teniški ligi. V 3. kolu so do-
ma premagali ŠTK T. Velenje
5:4, z istim rezultatom pa so že v
naslednjem kolu Velenjčani v
Portorožu nepričakovano ugnali
velikega kandidata za pr\'aka,
ekipo Portoroža. V Celju so za
domačine nastopili Boštjan Di-
mitrijevič. Rok Veber, Marjan
Furlan, Boštjan Mlinaric, Bo-
gdan Vrečko in Matjaž Jezernik,
za Velenjčane pa Tomaž Volk,
Matjaž Končan, Karlo Špegel,
Vojko Meh, Bogdan Skornšek in
Jurij Vujoševič.
V 4. kolu pa so Celjani gostova-
li na Ptuju in premagali TK Ptuj
2:7 z istimi igralci.
Braslovčani odlični v
badmintonu
v telovadnici osnovne šole na
Polzeli je nastopilo 50 pionirjev
iz osmih klubov, ki so se v naj-
mlajših kategorijah pomerili na
neuradnem državnem prven-
stvu. Organizator zanimivega
tekmovanja, ki ima vedno več
privržencev, je bil Partizan Bra-
slovče, ki je imel tudi največ
uspeha, saj ima neuradnega dr-
žavnega prvaka med ml. pionirji
Kristjana Hanjška in drugouvrš-
čenega Robija Hanjška. Oba pa
sta bila še druga v parih.
METOD TREBIČNIK
Najmlajši v tenisu
Ob vse večjem zanimanju za
igranje tenisa so se v Celju odlo-
čili za več tekmovanj kjer bo
skupni zmagovalec dobil pokal
regije. Tekmovanje bo za pionir-
je od 12-14 let, turnirji bodo v
Celju, Žalcu, Rogaški Slatini in
»masters« (zaključni turnir naj-
boljših) v T. Velenju. Prvi turnir
bo v soboto in nedeljo na teni-
ških igriščih v Celju v Mestnem
parku in na Golovcu od 9. ure
LSD V Titovem Velenju
Deja Mušič, Miki Šarac,
Moulin Rouge, Super melos,
Silent Circle, šopek deklet,
ki so se potegovale za naslov
Miss fotogeničnosti in če pri-
štejemo še nekaj sto gledal-
cev, takšna je bila slika doga-
janj v Rdeči dvorani v Tito-
vem Velenju v soboto, v poz-
nih večernih urah. Organiza-
torji prireditve Lestvica slo-
venskih diskotek, diskoteka
Super Fleck iz Titovega Ve-
lenja, so se potrudili skupaj z
nastopajočimi, da bi se obi-
skovalci čim bolje počutili.
Nastopajoči so bili v »for-
mi«, Velenjčani pa kot da so
dobro voljo pustili pred vrati
Rdeče dvorane. Še najbolj so
navdušiU fantje iz ZRN, ki
sestavljajo skupino Silent
Circle.
Prireditev je trajala do
zgodnjih jutranjih ur in do-
bri dve uri po polnoči so se
še zadnjič po odru sprehodi-
le (za večino bi bilo bolje da
se ne bi) bodoče missice. Na-
slov je pripadel po pravici le
eni izmed njih, domačinki
Almi Hasanbašič, ki je bila
edina, ki je dokazala, da ji
sprehod pred radovednimi
in posmehujočimi se očmi
gledalcev, ni novost. Kljub
vsemu: Čestitke dekletom za
pogum!
N.G.
Fantje skupine Silent Circle so se ob koncu postavili med šest najbolj fotogeničnih
deklet, kijih je v zgodnjih jutranjih urah izbrala komisija in med katerimi je najboljši
vtis zapustila domačinka Alma Hasanbašič (tretja z leve).
Kdor išče, srečo najde
To je ena izmed skladb z nove velike ploš-
in kasete ansambla Čudežna polja, ki so
suhoparno imenovah 3, čeprav bi mogoče
•^fav tale naslov skladbe bil boljši tudi za
^fHonjeni nosilec zvoka, kot v zadnjem času
'''^enujemo plošče in kasete.
Mnogi so mnenja, da je omenjena plošča
Nboljši izdelek tega mariborskega ansam-
'a, čeprav so tudi tokrat na plošči skladbe
^ Vse vrste poslušalcev, od otrok do starih
^am. Nekaterim bo bolj všeč rokerska
*^ladba Rockerji, zaljubljenim Sandra in
I l^rosti mi Helena, n^mlajšim Alabu in Le-
pa Vida ter Pes Žuli, nekoliko starejšim pa
Bala bala ali Hej, heja, hej.
Kot avtorji glasbe in besedil se, poleg čla-
nov Čudežnih polj Slavca Kovačiča in Go-
razda Elviča, pojavljajo na tej plošči še Berti
in Tatjana Rodošek ter Edvin Fhser. V ZKP
RTV Ljubljana so, na osnovi prodaje prejš-
njih plošč in kaset, tretjo ploščo natisnili v
nakladi 50.000, kar pomeni za slovenske raz-
mere že zlato naklado.
Ansambel Čudežna polja napoveduje tudi
turnejo po Sloveniji in verjetno jih bomo že
v naslednjem mesecu dni lahko pozdravili
tudi v naši regiji.
Jutri bo v dvorani Golo-
vec v Celju drugi »super
žur«, ki ga pripravlja celj-
ska mladina. Nastopile pa
bodo skupine Gasmax,
Sfinkter, Gastarbagters,
Dizbao (Francija), Kranjski
dixilend, Coutry ketchup.
Vitamini in še kdo • V
KLjUBu pa bo v soboto v
okviru jazz kluba nastop
Boška Petroviča in r\jegove
skupine • Produkcija RTV
Ljubljana je te dni izdala tri
nove velike plošče ansam-
blov Big Ben, Martin Kr-
pan in Moulin Rouge • An-
samblu Mira Klinca so na
Radiu Ljubljana vzeli v ar-
hiv devet skladb z nove
plošče in kasete, ki pa še ni
izšla m V prejšrxji rubriki
smo napovedali zaključek
Pop delavnice, v resnici je
šlo za zaključek Lestvice
slovenskih diskotek • V
zvezi z dogajanjem na Pop
'ielavnici pa naj zapišemo,
da je v zadnjem glasovalcu
zmagal ansambel Vikend s
skladbo Nikjer doma. Zato
v Radečah že nekaj tednov
^ bilo mogoče kupiti revije
Stop •
18. STRAN - NOVI TEDNIK
jyiiJiiiiyym°ujitjyfflbL

FRAN SALEŠKI-FINŽGAR
II. del
Pod svobodnim soncem
Tedaj je zletelo belo praporce preko ograje v morje.
Blesteča postava je izginila s krova. Epafroditje pridrže-
val sapo. Vojaki so gonili na smrt - med ljudstvom
groba tišina.
Kar se nagne visoka jambora na jadrnici. Ljudstvo na
obrežju vzklikne:
»Tone! Potaplja se!«
Na krovu se prikaže suženj v kratki tuniki, pa kriči in
vije z rokami.
»Hitro si se preoblekel, Numida! Dobro igraš! Imeni-
ten si!«
Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je ponehavala.
Barka se je nagnila čisto na stran, voda je udarila pod
krov skozi odprte line, valovje se je razburilo in razpe-
nilo, suženj je planil s krikom s krova v morje in se prijel
čolnička, kije plesal ob barki. Vojaki so dvignili vesla in
čolna sta obstala. Na obrežju se je razlegal krik, smeh,
zašumeli so valovi, barka je utonila.
Ljudstvo se je razkropilo; Epafrodit je obstal sam, z
radostjo v srcu, da je izvel do pičice svoj načrt, pa spet z
grenkostjo, ker je morala poginiti barka ljubica, daje s
poginom zabrisala sled pred preganjalci. Ko je tako
zatopljen obslonel na kamnu, ga je nekdo potegnil za
rokav.
Spiridonove oči so se zasvetile pred njim. Veliko vese-
lje je bilo na evnuhovem obrazu.
»Gospod!« je izpregovoril, ko se je previdno ozrl po\
okolici.
»Gospod, videl sem svetlo dvorjanico Ireno.«
»V Toperu?« seje razveselil Epafrodit.
»Tukajle, tamle kod platano je objokovala tvojo
smrt.«
»Objokovala? Je li tudi ona zvedela?«
»Kaj ne bi? Ni dojenčka v Toperu, da bi ne izgovarjal
tvojega imena. Potrudili smo se, gospod, zelo potrudili.«
»Plakala je, praviš?«
»Na glas! Bridko, da so mi solze stopile v oči. Morda je
omedlela, zakaj videl sem častnike, ki so jo obkrožili,
prinesli nosilnico in odšli z njo.«
»Sirotka, angel božji! Še danes jo potolažim. Greh
ima, kdor ne otare solz s teh nebeških oči.«
Epafrodit je govoril ganjen in ponosen. Vsa duša mu
je vnovič zaplamenela za Ireno in zadelo se mu je, kakor
bi ga bil Bog oblagodaril in ga varoval zadnje dneve
edino zato, da izvrši najlepšo nalogo svojega življenja,
da združi dvoje plemenitih src. Iztoka in Ireno. i
»Greh ima, praviš, gospod. In res ga ima in imel bi ga
jaz, tako velikega, da bi me sam patriarh ne otel pekla,
ko bi ti ne bil naznanil.«
»Zahvalim te. Razodel si mi hvaležnost svetle dvorja-
nice. Epafrodit ji vse povrne. Kam sedaj, Spiridon?«
»V Solun; ker si nehal ti, začnem s trgovino jaz!«
»Želim sreče, modrost imaš. Morda se še vidiva.
Morda te bom še potreboval!«
»Na službo, gospod prejasni, vedno na službo, tebi do
smrti.«
Epafrodit je zagledal Numido, ki je plul s čolničem
vštric s prefektom in glasno objokoval smrt svojega
gospoda. Slišal je, da je govoril Rustiku, kako ga je
ljubil, daje hotel z njim vred v smrt, pa seje zbal, ker ni
pravičen in čist kakor nedolžni Epafrodit. Grk se je
hotel izogniti Numidi, da bi ne zbudil pozornosti. Zato
je zavil v mesto. Kakor senca mu je sledil evnuh. Ko sta
prišla pod platano, je ponovil Spiridon:
» Vidiš, gospod, tukaj je plakala prejasna.«
Tedaj seje Epafrodit ozrl, segel v nedrje in mu smeh-
ljaje izročil nekaj zlatov.
»Ne maram plačila za to, res ne maram. Toda zlatih
bizantincev je bilo samo devet sto devetindevetdeset -
za tisoč sva se zmenila, ne zameri - zato sprejmem,
gospod, samo zato, na Krista, da ne lažem.
Epafroditje šel mirno dalje in mu namignil z roko, naj
se loči od njega.
Še isti večerje Irena zvedela po Numidi vso resnično
bridko-veselo povest o Iztoku in o Epafroditovi ukani. V
blaženstvu seje topila pred ikono Bogorodice. In ko se
je izmolila v hvalnem psalmu, je vstala s cvetjem na
licih, z ognjem v očeh. Njeno srce je prekipevalo v
ljubezni. Objela je služabnico Cirilo, jo stiskala na prsi, ji
poljubljala oči in ustnice ter ponavljala kakor omotična:
»On živi! Moj Iztok živi in me ljubi! Pome pride, edini,
predobri, junak junakov!«
Sedmo poglavje
Po travi so ležali razsedlani konji, zleknjeni, kakor bi
bili počepali. Krila jih je plast sivega prahu. Po bokih so
še polzele tu in tam debele kaplje potu in se mesile s
prahom v umazane jagode. Vdrte lakotnice izbornih
živali so trudno plale. Kljub plemeniti krvi so komaj
vzdržali silno dirko, v katero so jih gnali bežeči Iztok in
njegovi Sloveni.
Padala je večerna rosa. V dolini je šumel Tonzus od
zahoda, na severu so šepetali vrhovi dreves po rebri
Hema.
»Oteti smo, slava Perunu!«
Tako je izpregovoril Iztok, ko je odpel jermen pri
šlemu in ga položil v travo.
»Samo orlova perut bi nas bila dohitela in delfin bi bil
priplul za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinci
niso ne orli in ne delfini, zato ležemo brez skrbi to noč in
počijemo.«
Star Sloven, z razsekanim obrazom, je vrgel težki
oklep na tla in se zleknil poleg njega na zeleno grivo.
Mladi vojaki so se lotili brašna in skrbeli za večerjo.
Zakaj Epafrodit ni pozabil, da bodo begunci lačni.
Velike usnjate torbe ob sedlih so bile nabite z mesnino
in v čutarah je plunkalo najboljše vino.
Radovan je vlekel za jermen oklep po tleh in se bližal]
Iztoku, ki je zamišljen slonel na kupu praproti ob pra-
sketajočem ognju. Iztok seje nasmehnil starcu.
»Kakor raca, tako kobališ, očka!«
Radovan je izpustil jermen iz roke, oklep je zevajoH^
obtičal za grmom.
»To imam za plačilo, da sem te rešil! Nehvaležnik!«
»No, Radovane, ne jezi se! Zahvali bogove za tako
ježo! Nisi še sedel na boljšem konju!«
»Hvala tebi za tako pasjo ježo! Racam sedaj po tleh,
kakor bi bil pijan. In vendar je moje grlo suho in prašno
kakor cesta, po kateri smo gonili.«
»Ne jezi se! S^j veš, če je volk v sedlu, psu ni počitka!«
»Seveda! Tvojega jezika ne bolijo noge.«
»Lezi semkaj, počij, bodi dobre volje in rajši zapoj!«
»Zapoj, zapoj! Sedaj se šališ z menoj, ki sem ti zdrobil
verige. Seveda! Lahko ti je z mojo roko gade lovitil
Toliko modrosti pa ni v tebi, da bi vedel, če kokoš ne
zoblje, da tudi ne poje!«
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mm
21. MAJ 19|
Ukrepi za preprečevanje infelccije in obvladovanje AIDSA
Danes že z gotovostjo vemo, da je
AIDS nalezljiva bolezen, ki jo povzro-
ča retrovirus. Zaradi padca celične
imunosti, kar povzroči virus pri poprej
zdravi osebi, pride do težkih infekcij,
ki jih povzročijo številni mikroorga-
nizmi ali do malignega obolenja.
Vir okužbe je bolnik z AIDS, bolnik
z lažjo obliko bolezni ARC in nosilec
virusa brez znakov bolezni. Bolezen se
od okužene osebe širi s krvjo in
spermo.
Virus, ki so v krvi, pridejo na različ-
ne načine v krvni obok zdravega člo-
veka:
- po prejemu okužene krvi ali krv-
nih produktov;
- pri ranitvi z ostrimi predmeti
umazanimi z okuženo krvjo (npr. igle,
britvice);
- od okužene matere na plod v no-
sečnosti in ob porodu.
Virusi, ki so v krvi ali spermi lahko
vstopijo v krvni obtok skozi sluznico:
- pn analnih, oralnih ali vaginalnih
spolnih odnosih z okuženim moškim
ali žensko;
- pn isposojanju predmetov za
osebno higieno (npr. zobne ščetke).
Do danes ni poznano, da bi se virus
prenesel pri slučajnem stiku z okuže-
no osebo npr. pri rokovanju, negova-
nju, hranjenju, po zraku, preko hrane
in jedilnega pribora, krožnikov, kozar-
cev kot so stiki v družinskem krogu, v
šolah ali drugih kolektivih, na delov-
nem mestu, v restavracijah, v bazenih
s klorirano vodo, prav tako ne po pikih
insektov.
Zdravstvena služba zagotavlja mak-
simalno varnost prebivalstva pri preje-
mu krvi in krvnih produktov in pri
posegih v zdravstvenih ustanovah,
vsak posameznik pa je dolžan prepre-
čiti lastno okužbo s preprečevanjem
okužbe pri spolnih odnosih:
- z izogibanjem menjave spolnih
partnerjev in uporabo kondomov pri
spolnih odnosih z nepoznanimi part-
nerji, da ne pride do stika sperme s
sluznico tako pri oralnih in analnih in
vaginalnih spolnih odnosih;
in s preprečevanjem okužbe pri vbo-
dih z ostrimi predmeti:
- igle za tetoviranje in dajanje droge
v žilo morajo biti sterilne, britvice in
zobne ščetke pa sme uporabljati le
vsaka oseba svojo.
dr. med. DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ
dr. med. ALENKA KRAIGHER
Plavica
Plavica ali Modri glavinec (Centaurea Cyanus L.)
spada med košarice kot potrošnik, regrat in številne
druge zdravilne rastline. Potrošnik je verjetno doma v
vzhodnem Sredozemlju in je enoletnica z modrimi cvet-
nimi koški.
Kot plevel raste med žitom na polju. Razširjena je tudi
po vsej Sloveniji in cvete od junija do septembra. Kot
njivski plevel se je z žitom vred razširila po vsem svetu in
je postala kozmopolit. Že v bronasti dobi je bila plevel na
žitnih poljih, kot nam pričajo preostanki kultur mostiščar-
jev. Plavico pogosto gojijo po vrtovih kot okrasno rastlino
zaradi njenih krasnih cvetnih koškov. *
Plavica zraste do 40 cm visoko. Iz korenine požene
tanko razrastlo steblo, ki je dlakavo, z ozkimi suličastimi
hsti. Na koncu se razvijejo nebesno modra koškasta
socvetja. Notranji cvetovi v koških so rodovitni, zunanji
jezičasti cvetovi z nazobčanim robom pa so brezspolni.
Dlakavi suličasti listi so na spodnjem delu stebla pecljati
in pernato deljeni, na zgornjem delu pa sedeči in celi.
Plavico nabiramo poleti, takoj potem, ko razpre svoje
nebesno modre cvetove. Posušimo jo v senci na prepihu,
da se ohrani sinje modra barva koškov. Če zbledijo, ali
postanejo umazano beli, so zanič. Cvetovi vsebujejo gren-
čico centaurin, čreslovine, modro barvilo cianin, sluzi,
voske, glikozid cikorin, pektine itd.
Običajno posušene cvetove prelijemo z vrelo vodo,
pokrijemo in pustimo da se ohladi. Šele nato precedimo in
pijemo po tri skodelice na dan pred jedjo. Čaj čisti jetra in
je tudi blag diuretik. Ljudsko zdravilstvo iz nje pripravlja
odlične kapljice proti očesnim vnetjem. Pomaga pri gnoj-
nih ranah, če jo zmečkamo in iztisnjeni sok namažemo
nanje. Sveži sok pomaga tudi pri ustni gnilobi, če z njim
izpiramo usta. Zaradi lepe sinje barve plavico mešamo
tudi z drugimi zelišči, zato da dobi čaj lepo modro barvo.
Ker vsebuje čreslovine in grenčice, je plavica kot čaj pri-
merna za želodec in črevesje. Danes priporoča ljudsko
zdravilstvo plavico za čaj pri očesnih boleznih, glavobolu,
težavah pri ledvičnih vnetjih in pesku, proti zlatenici in za
čiščenje krvi. Zunanje pa uporabljamo poparek za
obkladke pri oteklih nogah ter kot dodatek kopeli, ko smo
utrujeni.
BORIS JAGODIC
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Kot zadnji izmed štirih
modnih načinov oblačenja za
letošnjo pomlad in poletje je
danes na vrsti latinski stil.
Latinski stil je inspiriran z
vročo atmosfero latinsko-ame-
riških plesnih ritmov, zato je to
najbolj vpadljiv. drzen, celo ra-
hlo erotično obarvan način
oblačenja, ki zahteva zaradi ze-
lo oprijetih, globoko dekoltira-
nih oblek v močnih ognjenih
barvah, rahlo zaobljeno, lepo
oblikovano postavo.
Krila segajo do kolen, spod-
nji rob pa se včasih nadaljuje
tudi z volanom, kije lahko tudi
iz prozornega materiala v kon-
trastni barvi in vzorcu. Čevlji
so obvezno z visoko peto.
K temu stilu spada še vzne-
mirljiv rustikalen jeans s kon-
trastnimi barvnimi efekti in
našitimi umetnimi kamenčki.
Za popolen izgled pa so nepo-
grešljivi veliki, okrogli, viseči
uhani, dolge tanke rokavice,
male torbice z veliko svetleči-
mi kamenčki, ogrhce iz svile-
nih, svetlečih metalnih okr-
skov, skratka, tu se res vse sve-
ti in blešči, tako da včasih de-
luje že kar rahlo kičasto - je pa
modno!
To je bilo na kratko o bistve-
nih modnih smernicah v žen-
ski modi, prihodnjič pa si bo-
mo, preden se vrnem na vaša
vprašanja, ogledali še nekaj
novosti iz pomladno-poletne
moške mode.
Hiadetina iz mesne julie
Potrebujemo: (za en liter hladetine) pol kg mehke govedine,
pol kg teletine, na pol rezrezano telečjo nogo, eno telečjo
kračko, drobne dele enega piščanca, čebulo, zeleno, peteršilj,
sol, dva beljaka, nekaj kapljic limoninega soka ali dve žlici
prošeka.
Meso, telečje noge in kračko ter piščančje perutnice damo v
velik lonec, prilijemo tri litre vode in kuhamo deset minut. Ko
zavre, posnamemo peno, dodamo očiščeno in oprano zelenjavo
in pokrijemo. Na slabem ognju kuhamo tri ure. Nato juho
precedimo in jo pustimo do naslednjega dne na hladnem. Tedaj
odstranimo plast maščobe, ki se je nabrala na površini. Juho
precedimo skozi gazo ali skozi dobro ožeto mokro krpo. Prece-
jeno juho spet pristavimo k ognju, osolimo in zbistrimo z dvema
stepenima beljakoma. Mešamo, da juha zavre, potem pa naj se
»mezi« še dvajset minut na šibkem ognju. Juha je gotova, ko
postane čista in se beljaka spremenita v bele krpice. Spet jo
precedimo skozi čisto, mokro in ožeto krpo, ohladimo in končno
odišavimo z limoninim sokom ali vinom ter jo nalijemo v več
manjših posodic. Postavimo za tri ure v hladilnik, da se juha
spremeni v hladetino. To je tradicionalna hiadetina, ki zahteva
precej dela, je pa primerna kot dietna prehrana pri želodčnih
obolenjih. j'
24. STRAN - NOVI TEDNIK

21. MAJ 19|
Priponka - ne, iivala?
Pravzaprav so priponke šele pred kratkim postale
skorajda nujen dodatek, modna domislica in za marsi-
koga najprimernejši način izražanja lastnega prepriča-
nja. Zbiralci značk so se čez noč prelevili v navdušene
iskalec najnovejših primerkov priponk, naši otroci pa
imajo že polne predale te novotarije. Pa vendarle -
takrat, ko smo zbirali in si pripenjali značke, je bilo vse
bolj preprosto .. .
Ni še tako dolgo, ko so bile pri nas najbolj spotak-
jjive priponke z napisi »Slovenec sem - Slovenec tja«,
pa vse mogoče inačice gesla »Slovenija - moja dežela«.
S priponk smo lahko razbrali, da mora Slovenec veli-
kokrat »sem ter tja«, a to še ne pomeni, da ne ostane
Slovenec. Tudi to, daje Slovenija na sončni strani Alp,
smo izvedeli in obnovili svoje znanje cirilice, ko smo
zlogovali Slo-ve-ni-ja, mo-ja de-že-la.
No, zdaj obnavljamo svoje poznavanje bontona in
lepega obnašanja, ki učita, da se je vselej in povsod
potrebno zahvaliti. Najbolj priljubljene so prav pri-
ponke z gesli »Jedrske^ centrale - ne, hvala«, »Dan
mladosti - ne hvala«, »Štafeta - ne, hvala«,.. . In prav
pri slednji se je zataknilo. Pravijo, da ni vzgojna in širi
nevemkakšneže ideje med našimi najmlajšimi. V eni
naših osnovnih šol so temu primerno tudi ukrepali in
mala šolarka, ki bi si svoj šolski staž lahko izmerila na
prste ene roke, pa bi ji še ostal kakšen prstek, je svojim
osveščenim in stabilizacijsko razmišljaj očim staršem v
podpis prinesla ukor. Na listku papirja jasno piše, da v
šoli niso zaželene takšne priponke, ki na učence sploh
ne vplivajo vzgojno.
Punčka je jokala, očka je prisegal, da svojemu
otroku ne bo več »podtikal« lastnega prepričanja - mi
pa se sprašujemo, ali so učitelji na tej šoli prepričani,
daje le štafeta, ki vse bolj izgublja svoj pomen, simbol
naše mladosti.
IVANA FIDLER
V Modi gredo v korak z modo
z zanimivo modno revijo, ki so jo pripravile mariborske manekenke, so v Merxovi trgovski
delovni organizaciji Moda Celje v soboto počastili 25-letnico poslovanja. Na Tonišičevem trgu si
je množica radovednežev lahko ogledala oblačila in kozmetične izdelke 11 priznanih proizvajal-
cev, manekenke pa so kljub hladnemu in oblačnemu vremenu prikazale tudi kolekcijo kopalk.
Turobno vreme so nekoliko razvedrile živahne barve oblačil iz novomeškega Laboda, kranjskih
Gorenjskih oblačil, domžalskega Univerzala, ljubljanske Rašice in Pletenin, sevniške Lisce,
methške Beti in zagrebške Savremene žene. Manekenke so prikazale tudi ličila novomeške Krke
in hrastniške Tovarne kemijskih izdelkov, posebno mesto v modni reviji pa so našla tudi oblačila
mozirskega Elkroja. S to delovno organizacijo namreč celjska Moda že nekaj časa dobro sodeluje,
lani pa so v Zidanškovi ulici odprh tudi skupno prodajalno Formulo El. V Modi so s takšnim
načinom povezovanja s proizvajalci oblačil zadovoljni, navdušeni pa so tudi kupci, ki vse rajši
zahajajo v prijetno urejeno Formulo El v Zidanškovo uhco. IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Bodice
Včasih so pri nas ^
ilegali bili revoluci.
onarji, danes pa - mi\\.
jarderji.
Mnogi imajo »železn^
voljo« - za spuščanj^
klampf na sestankih.
Gospodarski proble.
mi so kot »živi pesek« ^
ko se enkrat pogrezneš,
ni rešitve.
Mnogi preprosti Ijt^
dje kmalu ne bodo mo^
gli več shranjevati
narja v nogavice, kei^
bodo ob takem tempii
podražitev - ostali breg
nogavic.
To si lahko privošči-
mo le pri nas, da je vir
deviz - na smetiščih.
V kinu Metropol v
Celju so v mladinskem
sporedu predvajali do-
mači film »Mah na ce-
sti« - pa ne, da so av-
torji dobili idejo za sce-
narij ob pogledu na na-
še ceste?
MARJAN BRADAČ
Grand prix Janiju Jošovcu
Jani Jošovc, »savinjski
čarodej«, ki smo ga v No-
vem tedniku lani predstavi-
li že v obširni reportaži, je
dosegel še en pomemben
mednarodni »čarovniški«
uspeh. Na mednarodnem
srečanju čarodejev, ki je bi-
lo prejšnji petek, soboto in
nedeljo v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani, je bil naj-
boljši in dosegel najvišje
priznanje srečanja, posebno
diplomo Grand prix.
Njegova točka je bila med
30 tekmovalci (udeležencev
je bilo 150) iz Švice, Avstrije,
Italije, Poljske, Češkoslova-
ške, Zvezne republike Nem-
čije in Jugoslavije najizvir-
nejša, poleg čarovniške
spretnosti pa je bila najbolj-
ša tudi po izvirni scenski re-
šitvi.
»Na nastop sem se pri-
pravljal leto dni, zato sem
potihem, kljub precejšnji
konkurenci, uspeh tudi pri-
čakoval. S čaranjem je, tako
kot s športom, le ena napaka
je dovolj, pa gre leto dni dela
po zlu, zato sem uspeha tem-
bolj vesel.«
Jani je že pred tem, leta
1985, v Cankarjevem domu
dosegel prvo mesto v disci-
plini »splošna magija«, leta
1986 drugo mesto v »mani-
pulacijah«, pomembne uspe-
he pa je dosegal tudi na med-
narodnih srečanjih v Lipici.
Na letošnjem srečanju se je
skupno s šestimi najboljšimi
»Čarovniki« pred razproda-
no srednjo dvorano Cankar-
jevega doma dvakrat pred-
stavil tudi na sklepni priredi-
tvi kongresa čarodejev. S to
točko bo prihodnje leto na-
stopil tudi na svetovnem
kongresu čarodejev v
Haagu.
RP
Krava krušna mati prašičku
Redkokje se zgodi, da bi prašiček zamenjal svojo mater.
To pa seje zgodilo na kmetiji Jakoba Čačuloviča v Pongracu
pri Grižah. Svinja je povrgla kar dvanajst prašičkov in
očitno se je enemu izmed njih zdelo mleko krave v hlevu
boljše kot mleko lastne matere. Skratka, materi je zamenjal
in zaenkrat je, vsaj pp posnetku sodeč, s krušno materjo kar
zadovoljen, Jakob Čačulovič pa pravi, da tudi nima nit
proti, saj prašiček dobro napreduje. Jakob Čačulovič je
zaposlen v Hmezadovi mizarski delavnici v Šempetru, doma
pa ima tudi manjšo kmetijo, ki je dodatni vir dohodka.
JANEZ VEDENIK
MI GRADIMO PROGO - PROGA GRADI NAS
Dnevnik I. celjske delovne udarne brigade »Bratov Dobrotinškov« 26. marca - 29- maja 1947
Zapisala:
DRAGICA
PINTEK
15. nadaljevanje
25. maj. Pred 55 leti je bil na ta dan rojen
naš veliki učitelj, naš veliki vodja, naš ljub-
ljeni Maršal Tito. Vršila se je proslava v ta
namen ob prisotnosti brigad 29 dionice.
Spored je bil kratek. Namestnik šefa dioni-
ce je spregovoril par uvodnih besed, nakar
je tov. komandant II. banijske brigade po-
dal doživljaj oziroma njegove borbe za dobo
stare predaprilske Jugoslavije, njegovo he-.
rojsko borbo za časa narodnoosvobodilne
borbe. Referate so spremljali vzkliki Komu-
nistični partiji s tov. Titom na čelu.
Zelo potrebno je bilo, da seje rešilo nekaj
stvari. Zato je bila potreba, da je sklical tov.
komandant brigadno konferenco. Prvo in
najvažnejše je bilo, da seje rešilo vprašanje
in zadeve glede brigadne bolničarke. Ze
precej časa seje dogajalo, da ni bilo v ambu-
lanti na razpolago potrebnih obvez. Bila je
danes smotra brigad in pregled spreme. Isto
kot drugod tudi v ambulanti ni bilo izjeme.
V torbici bolničarke Marije, seje našlo med
drugim tudi 26 zavojev. Nadalje so v nje-
nem, za domov zapakiranem paketu našli
dve brisači, last ambulante. Izmikala se je
na vse načine. Zavoje pravi in trdi, da jih je
hotela razdeliti med četne bolničarke, da bi
imela za na transportu. Za brisače je prizna-
la s pripombo, da je to prvič naredila in da
se sramuje tega dejanja pred vso brigado.
Na vse druge pripombe, daje ščitila nekate-
re simulante, je pripomnila in povdarila, da
to ni istina. Trdila je, da vse to izvira iz
osebnega sovraštva do nje in od komandan-
tov. Tov. komandant je povdaril, da to ni
istina. Mladina pa je stala na stališču, da se
tov. bolničarko po njeni krivdi obsodi in
potem napiše karakteristika.
Tako je zaključen ta dan. Mi pa na ta-
borni ogenj v niško brigado.
26. maj. Zbor za delo. Dežurni na vso
muko spravlja brigado v zbor. Tu stojimo,
čakamo povelja, želimo si na delo. »Briga-
dirji in brigadirke, zadnje dni smo tu!«
»Glejmo, da čim več naredimo te poslednje
ure, te zadnje dni.« Danes se bo vozilo po
obeh tirih. Izvršimo lahko svoje delo, izme-
čemo normo v 2 dneh, nas spodbuja naš tov.
dežurni brigade.
Odkorakamo. Načrtno smo razdeljeni,
upamo da bo to šlo dobro, pravimo sami
sebi. Nov tir, nismo še vozili po njem. Ostri
ovinki, čez dve progi, čez dva koloseka drvi-
jo naši vozički. Zelene veje dreves nam me-
šajo naše frizure. Dober je rezultat, ni se
nam treba sramovati.
27. maj. Kako lepo - slovesno je. Zbrani
smo kot malokdaj. Slovesno resen je obraz
komandanta, kateri podeljuje pred vso bri-
gado udarnikom značke, uverenja in diplo-
me pohvaljenim. Prvi soudarniki. 13 jih je.
Na odru stojijo. Nasmeh jim igra na ustih.
Tovariš komandant pa jim podeljuje značke
in poverenja. Čestita jim, za njim jim česti-
tamo mi vsi z željo, da jim mi vsi v vsem
sledimo, ne z željo do značke, marveč dela-
mo z zavestjo, da si gradimo novo srečno
bodočnost. Za tem so se podelile diplome
pohvaljenim, to je 19 tovarišem in tovariši-
cam, trije pa so že odšli. Delijo se isto legiti-
macije in značke s proge. . . Veseli smo, da
smo si zaslužili značke in gremo na delo, da
še te zadnje dni pokažemo svojo voljo.
28. maj. Brigada je vstajala, sonce je že
bilo na nebu. Z nekako nervozo, z raztrese-
nimi mislimi sledi in prisostvuje brigada in
izvaja dnevni red. Zadnje dni - ne ve se
točno, kedaj gremo oziroma se popeljemo s
proge proti Sloveniji. Težko nam je, ko po-
mislimo, da se bomo ločili. Navadili smo se
drug drugega in težko nam bo prve dni
samim. Nagaja nam še poleg vsega vreme.
Težko delamo na terenu, po dvakrat, po
trikrat nas prežene z dela dež. Vendar so
rezultati še kar zadovoljivi. Brigade se vozi-
jo mimo nas, vozijo se domov, po drugi trani
pa nove brigade na odrejena mesta. Vlak
prihaja, zastave vihrajo, mi pa se vsujemo iz
barak k progi. Vzklikanje, petje, samo ve-
selje.
Da bomo znali korakati, da ne bomo šli
skozi Ljubljano kakor čreda ovac, da se ne
bomo osmešili v Celju, vežbamo pri vojaški
izobrazbi in pri fiskulturi s Horakanjem in
postrojevanjem. Disciplina je danes malo
popustila, vzroka ne vem. Mislim pa, da
nekaj jih misli preveč na ločitev, drugi so že
z mislijo doma in tako vsak svoje misli,
disciplina pa ne drži.
29. maj. Povsod se dela, nikjer se ne miru-
je. V štabu je vse zasedeno, pišejo se zadnje
karakteristike, v kulturni sobi riše Stane
sten-čas za glavni štab in tudi v fizkulturni
sobi ni miru. Tja sva se pa spravila midva i
Gošnjak Edijem, ter prepisujeva dnevnik.
Ne vem še, kakšna bo njegova zgodovina,
kajti romati bo kmalu začel. Na akciji si g2
želijo, glavni štab se poteguje za dnevnike
brigad, a meni, Celju mora isto eden ostati
Torej res ne kaže drugega, kot prepisati ga.
Na terenu delajo danes samo fantje in
sicer prestavljajo kolosek in nič drugega.
Dekleta pa pospravljajo lager, si perejo ii^
likajo. Vse mora biti lepo, snažno, ko se
bomo čez dan ali dva vračali iz Bosne 2
našega dela.
Izpolnili smo vse naloge in obveze in ni se
nam treba sramovati, pač pa ponosni smo
lahko, da smo doprinesli svoj delež k izved-
bi pet-letnega plana Jugoslavije.
Naj živi vsa napredna mladina Jugoslavi-
je, naj živijo graditelji proge Šamac-Sara-
jevo!!!
KONEC