ttFMif^ifiEl
M 1 11 k a
junačka deklica Od Ivana Vinkoviča.
Polne ljubezni, čiste device, Vile domače!
Vam se zaupam, od Vas si zapomolim pomoč; Da devico vredno čestim, domorodkinjo pravo,
Ka je imela pogum, kteri še vitezu ni. Ljubavi vneta nas je izbavila turskoga jarma, Tam pri Radgoni je vničila divji napuh.
Jasnoga jutra otec pokliče Minko prijazno
I jo nagovori: „Žal bi mi bilo zate Da se te hčerka milena, podpore moram znebiti,
Čudne sem senje to noč imel, da naj ti povem: Oborožana v jeklo zavita na strani junakov
Zmožna devica si strah bila za turško vojsko, Pa j o j tebi! Turčin privihra i sabljoj zamahne,
Tvojo razkolje glavo, premda sam padne Turčin. Žal bi mi bilo za te, pa vender te moram poslati
V Radgono: nesi taj list, tam ga županu podaj, Neide po šumah, cesta velika vorneja jeste;
Vrni se opet domu, kakor ti brž bo mogoč." — „„Otče moj ljubi! ne starajte se podosta ža Minko,
Dobro mi pot je poznan, šumica, vsaka takaj; Krotkoga srdca Slovenci so mirni, mi nič ne storijo,
Rog je nad menoj, on če čuvati mene povsod."" Rahlo se sdaj je k kolnom očeta Minka spustila,
1 ga objame čvrsto, ga pogledivša v obraz S milo prosečim pogledom. Otec jo dobro razumi,
Vendar mu dvomba i up križata stalno srdce. Starček povzdigne oči zasolzene proti nebesom
Ino s pravoj rokoj blaži preljubljeno hčer. Sdaj kroz prozor solnce zasine na hčerko s očetom,
Oj krasota! Kdo, kdo jo popisati če? Minkini črni lasje so se svetili vse črnobe, Rožna rudečica lic bila je eden le žar; Njene oči so vendar plavele tak milo i krasno
Da bi še angel celo bi se zaljubil u njo Bila je tenka ko jela, bistra ko srnica mlada,
Krotka i nježna srdca, razuma ostra ko žar. „Stani, saj vem tvoj hot i pojdi i bodi pametna!"
Nikaj ne odgovori deklica sramna na (o. Milo jo prime za ramena otec ter vrh jo posadi
I ji poljubi obraz, samo pusti jo potom. Bože moj! vzklikne za čas tak milo devica vzdihaje,
kn da jo krivnja tezi, švesta šl venUSf je nT. Hčs d i joj' prva v mladih klije prsah ljubezen Grešna pa duša ni bla, ona ni znala za zlo.
V murskoj dolini dolnjega Štajera Radgona mesto
S pevnim obzidjem leži s Muroj oblita v okrog. Krepki Slovenci nje stanovniki se hranijo čedno,
Hrabri so mestnjani, ni jim spočitati kaj. Župan jih Lorber izsisanih kosti, ohologa srdca Mestjanu vsakomu trn, tujec ne pozna ljudi. Bogomir Lorberič vendar že hrani značaj slovenski Krotek i tih mu je rad vsaki, kdogod ga pozna.
Dvadesetletnoga belorudeči obraz ga prijati,
Deklic obhaja oči stasa visoka ponos. Modra beseda prav mnogo velja v okrogu pametnih,
Vesel vesele stori, tužen le vbogim se vda. Vitežkih, svojemu veku primernih mišic, pogumen
Stražo straži junak mestno i vodi modro; Misli i snuje priprave za oprt se Turkom,
Kojih požežni plamen napeveduje blizost Malena trumica domovine braniteljev svoje Ino prazdno dno mestne peneznice mu Mnogo zavdajajo skrbi i to še tim večma, Ker še u glavi oče tema i prodec preti. Bogomir v svojij pisarni sedi i glavo si tere
Kako nevarnesti bi bilo odstraniti meč. V misli zamišljen ne spazi ko plašno mu draga na pragu
Postoji opaže, ljubimca v brigali obraz. Ona duša drži, tesnoba prsa joj vrši,
Noge ne makne, oko gleda brižljivo na nja. Kalanuta je ljubav, njoj se protiviti neda
Duše sorodne čute blizokost ljubavi sve. Lorberič naglo pogledne i že mu v naročju je Minka,
Rajsko zavživa si slast, pije iz ustnice med. -r-Blaženosti i sreči nesreča se vkratkom pridruži,
Jasnost življenja kali čisto vodo kako prah. Lorberu trnje devojka nižjega stana u peti, ŽlahtTča blago srdce deklica ljubi prosto. Lorber prišuti k dveram pisarne, objemanje vidi —
Tako zagronn, da se ves strese obok. Deklica drbče ko šiba na vodi od stvaha i srama,
Ostro nesramne so njoj sbadale kletve srdce. Lorberič reči ne more v njeno obrambo podati,
Otca serditi glas tako preplaši pogum. Župan prestane proklinjati Minko, nedolžno devico,
1 jo popita rekoč : Ma li ljubezni potir Toliko moči, da cesta do Radgone ni predaleka?
Sdaj še le prav se zbudi Minka, pomisli na list, Spomni se, kar potujoča čez Negovo vid'la je v šumi
1 zaboravi na mah, prejšnih župana besed. Tak govori: Od očeta sem vam toto pismice nesla,
Ko ura hoda od tod spazim prav čudne ljudi; Bila jim glava debelo zavita, široke breguše,
Pisano prslek našit, debel oviti pojas, U njem dve pištoli i nož tako dolgi ko laket
1 viseča od ram sablja zavita v obroč, Ravno kot otec je mnogokrat pripovedoval od Turkov.
Tudi med njimi je bil z našega kraja možak. Vsi so skoro tak govorili slavenski kot nas kdo.
Tu vas gotova pot pelja do Radgone tik, Reče našinec, i nikdo vas spaziti neče ,
Ta vas najdem nocoj, kadar bo ura deset; Osemkrat deset čvrstih junakov bo zadostilo
Grad pridobiti. —Alj glej deklica stori tako: Dajte gospod mi stotine pol izabranih junakov,
Kako v nebesah je Bog, Turke posečemo vse. — Vitežka deklica! preslica, metla i pisker je tvoje —
Reče joj župan — je tvoje orodje, i gre. Minka sramno pobesi oči, pak koj se razmisli:
Ljubor moj dragi zdravstvuj! reče i že je več ni.
(Konec sledi.)
Vradni list št. 80.
št. 5925.	Oznanilo. Osoocs
Po sklepu občinskega svetovavstva od 27. novembra t. I. se imajo v mestu in ljubljanskih predmestjih vsi rokodelski učenci, ki so dolžni šolo obiskati ne glede na starost, kakor tudi vsi fanti in dekliči, kterih dolžnost je v nedeljsko šolo hoditi, popisati.
Na podlagi te odločbe se bo vsacemu hišnemu posestniku pola poslala z naročilom, zase, potem za vsako stranko rubrike spolniti, tako spolnjeno polo pa o dveh dneh zadevajočemu okrajnemu predstojniku nazaj poslati.
Gospodom hišnim posestnikom se posebno priporoči, tej naredbi natanjko vbogati, in ob enem se jim naznani, da se bo mojster, ako kakega učenca zamolči, po postavi kaznoval, in da je od zdaj zanaprej vsak mojster odgovoren, vsako premeinbo ali odinjanje brez mude mestnemu poglavarstvu naznaniti. Ljubljansko mestno poglavarstvo 7. decembra 185i.
Dr. Burger, s. r. župan.
št. 5925. Oznanilo. (221)03
Občinsko svetovavstvo je v seji 27. novembra sklenulo :
1.	Da se vsi [rokodelski učenci, ki so dolžni šolo obiskati, popišejo brez razločka starosti, in da ima vsaka fara take vpisne bukve imeti.
2.	Da se bo zamolčanje kacega učenca od mojstra po postavi kaznovalo, in da je ravno tako vsak mojster odgovoren vsako
premembo in novo odinjanje brez mude mestnemu poglavarstvu naznaniti.
3.	Da se vpisovanje rokodelskih učeneov učenikom nedeljske šole, kakor tudi kate-hetoin fare z naročilom prepusti, ako kak učenec iz šole ostane, vsakbart mestnemu poglavarstvu naznaniti, da bo mojstra poklicalo in potrebno storilo.
4.	Da se za učenca le tisti sme odinjati, ki sspričali poterdi, daje dva trivialna šolska reda doveršil in se brati, pisati in ra-čuniti naučil. Le pri zlo teškili obertni-jah, pri kterih je pesebne telesne moči potreba, se zamorejo v posebnih primer-lejih, ker zdaj še niso skoz in skoz farne šole vpeljane, še skoz 6 let, tedej do konca leta 1857 učenci brez pričal jemati. Po preteku te dobe se pa (udi pri teh obertnijah ne sme noben za učenca odinjati brez imenovanih šolskih spričal.
5.	Da imata, da se potrebni red v šoli ob-derži, vsako nedeljo ali zapovedani praznik po redu od mestnega poglavarstva vstanovljenem, dva mojstra v soli pričujoča biti.
Ljubljansko mestno svetovavstvo 7. decembra 1851.
Dr. Burger, s. r. župan.
št-«»»<■' Oznanilo. t823-)2
Podpisano c. k. poštno vodstvo za prav spozna dobo za vložitvo ponudb glede po-godbinega prevzetja potrebnih sedlarskih, kovaških, kolarskih, klamfarskih in steklarskih del za popravo poštnih vozov, ki je bila od
lukajšne vradnije po oznanilu od 20. novembra t. I. št. 3616 pod stavkom 6 do 20. t. m. odločena noter do 10. januarja 1852 podaljšati, da se bo tistim, ki hočejo ponudbo storiti veči priložnost dala, pogodbine odločbe kakor tudi tarifne stavke pretehtati in to s podpisom poterditi.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 18. decembra 1852.
Hoffmann s. r.
Št. 9963.	Proglas. 0**0 C 2
Podpisani, rojeni leta 1830 namreč:
Anton Hlebš	iz Dobrujn št.	25
Juri šusteršič	„ Jezera „	8
Jožef Pernot	„ Verhnike	„ 140
Jernej Božič	„ Polhovega gradca,,	38
Martin Zupančič	„ Velike stare vasi „	18
Anton Kramar	„ Zaloga „	14
Valentin ltosman	„ Zgornih Pirnič „	34
Anton Okorn	„ llake „	6
Gašper Šetina „ Zlil	„ 22
... 3
15 11
Gosteč	12
24
Blaž Praprotnik	„ Smolnika
Filip Samagor	„ Prevoja
Pavel Zaveršnik	„ Hriba
Janez Podvies	„ in Jožef Sever
» n
^ Jczcc
se še niso za vojaško nabiro za leto 1851 oglasili, se toraj pozovejo, o treh mescih toliko bolj gotovo pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Ljubijaui se oglasiti in se opravičiti, zakaj da se dozdaj niso predstavili, ker se bo sicer z njimi kakor z begovci ravnalo, C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 6. decembra 1851.