OSEBNA POTROŠNJA
Letošnji plan računa s približno 8 odstotnim porastom osebne potrošnje. Plačc v upravi in pokojnine se bodo povišale za približno 13 oilstotkov, osebni dohodki v gospodarstvu pa za približno 7 odslotkov (račimajo, da bodo dohodki kmetovalcev višji za približno 4 odstotke). Tako poraslo potrošnjo bi kril 11-odslotni porast proizvodnje industrijskega potrošnega blaga, višji uvoz za osebno pofrošnjo, vskladitev izvoza s potrebami notranjega tržišča in zalogami blajra (posebno živilskimi), ki smo jih prenesli iz lanskegti leta. V kmctijstvu računamo s po-vprečnimi vrcmenskimi Tazmcratni. Več o tem objavljamo v posebni prilogi, ki je posvečena letošnjemu družbenemu planu.
Uresničenjc teli predposlavk je povezano s celim nizom drugih, posebno pa tistih, ki se uana.sa.jo na proizvodnjo in promct in so zato odvisni od proizvajalnih dclovuih kolcktivov in delovnih kolektivov v prometu, v tigovini in na drugih go-spodarskih področjib. To sc nc tiče samo realizacije blagovnega sklada, (cinvcč tudi dcjanskc velikosti denarnih dohodkov, ki se naj oblikujejo v sorazmerju z dohodkom in produktivnostjo dela. .V^fožno je in zaželeno, da bi bil porast osebnega dohodka v gospodarstvu vi.šji kakor 7 odstotkov, lako da bi za njitn stal ustrezni napredek v delovni storilnosti in poslovanju.
Proizv(xliija in delovna storilnost sta najvažnejša činitelja, od katcrih bo odvisna velikost V)lagovncgn sklada in potemtakein tudi dejanski obseg oscbne potrošuje. Ne bomo pa napravili napake, čc bomo trdili. da bo ta obseg — posebno v mestih — prav toliko odvisen tudi od trjrovinc, zadrug in komun. To zato, ker smo tudi v letih, ki so. bila po rodovitnosti slaba, redno imeli določcno količino pridelancga blaga (sadja in vrlnin), ki ga nismo izkoristili zaradi ncrazvitosti trgoTinskega omrežja, toda tudi zaradi nerazvitosti širše iniciative komun, zbornic in zadrug in zato, ker še vedno ni iz trgovine izginila deviza »mali promet (to je mali napor in malo tveganje) — a višje cenec. Ni na Tazpolago računov, gotovo pa je. da bi samo s popolnim izkoriščanjem tržnih presežkov izdatno povečali sklad potrošnega blaga.
Vse spremembe v izvozu in uvozu bodo prav tako posredno vplivale na notranje tržišče. Letos računamo z večjim uvozom potrošnega blaga in vskladitvijo izvoza nekaierih živil z no-tranjimi potrebami, vsak prihranek pa bo prej ali kasncje vpliral ne samo za našo plačilno bilanco, tcmveč tudi na osebno potrošnjo v državi. V tem pogledu je za nas posebno pomembno obvladanje uvoženih matcrialov in delov v domači industriji. Količina motornih vozil, gospodinjskili aparatov in podobuih izdelkov, ki jik pošilja indu&trija na trg, je v zaatiu meri omc-jena po razpoložljivih devtzah, ker uvozimo pogosto veliko šte-vilo delov za te proizvode iz inozemstra. Cim več teh delov, ki jih uvHŽamo, bfinio zamcnjali z dcli na.še proizvodnje, toliko bolj se bo lahko povcčala proizvodnja tistili potrošnih predmetov. po katerih je poscbno vclikci povpraševanje, v števiinih primc-rih pa bodo dostopnejše tudi cene.
Po proizvodnji in delovni storilnosti pa bo na obseg oseb.no potrošnje v največii meri vplival razporcd dohodkov po oblikah potrošnje. Plau določa, da se bo potrošnja državnih organov in narodnc obrambc letos v celoti nckoliko zmanjšala, da se bodo investicije nekoliko povcčalc, le osebna potrošnja pa bo občut-neje porasla. Če bi mcd letom splošna potrošnja in investicije prekomerno porasle n prcseg-lc pričakovanja plana, narodni do-hodek pa bi ostal v mejah pričakovanj, h'\ io v ustrezni meri občutili hidi pri osebni potrošnji. Del blaga in sredstev, ki so namenjcna osebni polrošnji, bi bil porabljen v druge nampne. Vzdržanjc določcnega razporeda potro.šnje pa je spet najbolj odvisno od ljudskih odborov, a delno tudi od delovnih koleklivov.
Kritje osebnih potreb državljanov in njihovi realni osebni dohodki so po vsem tem odvisni v manjši ali večji meri od reali-zacije vseh predpostavk družbenega plana, in to v vsaki komuni in v vsakem |xxJjetju in ni delavca ali uslužbenca, ki nc bi mo-gel nanje vplivati na svojem delovncm mestu in svoji poslovni pristojnosti. Sraoier tega člauka je samo ta: opozoriti, da so realne možnosti za reaHzacijo nadaljnjega povečanja osebne potrošnjc, s katerim računamo, da pa bodo dejanski obseg te potrošnje v skrajoi liniji vcndarlc določili sami državljani s svojo aktivnostjo na delovnem mcstu in v liudskih odborili, de-lavskih svetih ter v drugih organih družbenega upravljanja. Vsak državljan bo po svoje in po svojih silah dad svoj praktični odgovor na lastno vprašanje >kolikšna bo osebna potrošnja letost in prispeval, da določenih 8 odstotkov povečanje doseže-mo, presežemo ali — v najslabšem primeru — ne realiziramo popolnomn.
M. Jakić