86
Naši dopisi.
Iz Železnikov, 7. marcija {Raznoterosti.) Pustni dan, zlasti pa pustni večer spada med tiste redke čase v letu in sploh v čleveškem življenji, ko si navadno vsakdo, bodi si še tako premožen, ali pa največji trpin in siromak, ako je le zdrav, privošči v svoji hrani kaj boljšega, odloži za ene ure težave in britkosti življenja, ter prepusti se nekaljenemu veselju, odpočitku in brezskrbnosti. A za naš trg bil postal ta večer letos kmalu nesreče in osode polu, in le zopet moramo hvaležno zaklicati: tavženkrat bodita zahvaljena Bog in sv. Florijan, da smo bili obvarovani nesreče pogorišča. Ravno na istem hlevu blagorodnega gosp. L. GL in prav na istem mestu, kakor na večer 23. jan. (gl. „Nov." list 5.) pričelo je tudi pustni večer proti 9. uri v slami goreti. Kakor je bilo v imenovanem dopisu omenjeno, mislil je po okolšinah vsakdo, da nastala je bila pogorišna nevarnost po nerodnosti škopo-rezeca. Mož seje sicer branil na vse kriplje, pa nihče mu ni verjel; pustni večer pa ga je opravičil, ker pokazalo se je očividoo, da moralo je tudi takrat le po hudobneževi roki zažgano biti. Pač črno in hudobno dušo mora imeti taki malopridnež, ki na taki zločin poskuša spraviti ljudi v strašansko nevarnost, nesrečo in škodo. K največji sreči, in bi djali: prav po čudežni poti se je tudi na pustni večer zapazila nevarnost še o pravemr pa skrajnem času, in vdušila se. Pregovor sicer pravir da „y tretje gre rado", pa je tudi znana prislovica, da „nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat očito." Bog naj da, da bi se zvedel pravi hudobnež in storil se za kako leto neškodljiv. —
Mrzla sapa in dan v praznik sv. Petra-stola se pri nas trdno držita do zdaj svoje prislovične pravice, da tako ostane skoz 40 dni, in prav malo podobe je za to, da bi bil že blizo sv. Gregor, ki je, kakor pravijo: prvi pomladanski dan, na katerega ptički obhajajo, kakor tukaj ljudje šaljivo trdijo, svojo „ohcet". Veselo žvrgolenje podnebnih krilatcev zlasti o jutrih, pa daje vkljub občutnega mraza vendar soditi, da se v resnici že eden druzega vabijo v „svate".
87
Zimsko vreme je bilo letos tu in v okolici toliko stanovitno, da so ljudje lahko vse privozili, če so imeli tudi še tako dalječ in visoko v gorah. Oglja, lubja, železničnih „švelarjevu, zlasti pa hlodov (žagovcev) viditi je od sile veliko. Ako komu: Žagarjem je zagotovljeno skoz celo leto delo in zaslužek, če le vode manjkalo ne bo. Za danes naj toliko zadostuje! Bog!
L.
Iz Ljubljane. — Državni zbor. Minulo soboto dognana je bila razprava o dispozicijskem zakladu, to je o onih 50.000 gld., kateri se vladi davajo na razpolaganje v politične namene tako rekoč na zveste roke. Ta primeroma mala svota namenjena je poglavito za poluradne liste. Kdor se pa briga nekoliko za te liste, prepriča se labko, da se v njih redno nahaja pisava opoziciji laskova, k večjem, da se ji nekoliko nagaja, po državnozborski večini pa se skora) brez izjeme udriha brezozirno in to euako po celoti, kakjr po posameznih njenih členih. Tudi po vladi dregnejo na videz te vrste listi tu in tam. toda v obče branijo jo zvesto. Glasovanje o tej točki državnega proračuna je toraj dejansko pravo merilo zaupanja do vlade v zbornici. In res zbobnali so levičarji skupaj vse svoje privržence, glasovat prišli so zoper vlado tudi pristaši kluba Co-roninijevega, ki sicer plavajo dostikrat med strankama, proti glasovali so Mladočehi in pa veliki tirolski politik Zallinger. Na desnici pogrešalo se je več Tirolcev, Dalmatinov je že navadno malo uavzočnih, tudi nemško-konservativnih pristašev Lichtenstein ovega kluba pogrešalo se je mnogo, mnogo tudi Cehov in Galicijanov, tako da je bil izid glasovanja, katero se je vršilo imenoma po vsem negotov, sme se reči prav slučajen. In res ta predlog budgetnega odseka sprejet je bil z vštetimi glasovi 4 ministrov, s pičlo večino 9 glasov. Dr. Herbst prežal je na glasovanje z izredno pozornostjo in že se je pripravljal na poskakvanje in ploskanje, ko pa je čul večino 9 glasov obrnil se je stran nevoljen, kakor star maček, ako se mu zmuzne miška, po kateri so se mu že sline cedile.
—   Iz proteser Suklje-vega govora, katerega prijaviti še ni bilo mogoče, omenjamo dveh s posebno spretnostjo izpeljanih točk: prva je to v malih potezah živo risana zgodovinska podoba o koroških Slovencih, druga pa nekako šaljivo-kritična opazka o načinu go-vorenja brambovskega ministra grofa Welsersheimba. Druga opazka govornikova ima približno sledečo vsebino: Že v duhu vidim pred saboj brambovskega ministra, ki se bode obračal na domoljubnost poslancev in ki bode grozil, ako bi se drznil kaj proti ziniti kak hud demagog, kakor na priliko moj dragi prijatelj Pfeifer, da bi kamenje vsega našega alpiškega gorovja ne zadostovalo, primerno kaznovati tako hudodelstvo.
—  f Karol Deschmann umrl je minuli ponedeljek dne 11. marca ob 1. uri popoludne po dalji bolezni, o kateri smo uže v zadnjih »Novicah" poročali da ji človeška  učenost   ni več   kos.   —  Pokojni   rodil   se   je   v
Idriji dne 3. januarja 1. 1821. Oče njegov bil je c. kr. sodnijski aktuar. Gimnazijo odpravil je Deschmann v Solnogradu in v Ljubljani potem hotel se je obrniti k zdravništvu, kjer je pa ostal samo dva meseca, potem je obolel in svetovalo se mu je poprijeti se rajši pravd-ništva. Kot doktorand vrnil se je 1. 1849. nazaj v Ljubljano ter je bil 1. 1851. in 1852. suplent na tej gimnaziji, po Freyerjevjm premeščenji, postal je muze-alni kustos in do vštetega leta 1861. bil je zvest so-delovalec dr. Bleiweisov, Tomanov in drugih. Leta 1861. izvoljen je bil v deželni in državni zbor ter je na Dunaj dospel pod slovensko narodno zastavo. Tam presukal se je in poslušalci iz državnega zbora spominjajo se še živo prizora, ko je Deschmann napadel Tomana po živahnem govoru s slovenskim programom. Od tedaj tekočih 28 let bil je Deschmann najbolj ognjevit naspro-tovalec slovenskemu narodnemu razvoju in to enako v političnih zastopih in pa v časništvu. To delovanje do-Leslo mu je častno občanstvo Kočevskega mesta in Tržiča. Leta 1871. do 1873. bil je Deschmann župan Ljubljanski in ga je po tem zadela čast odlikovanja z redom železne krone III. vrste. Leto 1879. zadelo je Deschmanna in njegovo stranko že hudo, ker zgubili so vso prejšnjo zaslombo, izvirajočo iz pritiska uradov in vlade. Celo onemogla pa je ona stranka v deželi Kranjski po izidu deželnozborskih volitev leta 1883. Tu se je volilo po vsem prosto in kje je zmagala tako imenovana kranjsko nemška stranka? Edino le v velikem posestvu in pa v Kočevskem mestu. Po teh volitvah vidila se je De8chmannu na obrazu obupnost, ki izvira iz prepričanja, da je bil zavržen protinaraven trud političnega delovanja njegovega. Celo med svojimi somišljeniki čutil se je Deschmann osamljenega, lastni pristaši niso več pritrkavali kadar je on zvonil, nasprotna mu narodna stranka pa se že od one dobe ni mnogo brigala za njegove, po obliki sicer vedno zanimive govorice, odkar pokojni dr. Zarnik ni več z uničevalno svojo šaljivostjo govorom Deschmannovim dodajal soli zanimivosti. Zadnja leta sta si k večjem tu in tam še s poslancem Detelo rekala kakšno osoljeno. Ako pa sedaj pri smrti Desch-mannovi sklepamo konečni račun njegovega delovanja, je teško razsoditi, je li nagajanje njegovo več škodovalo ali več koristilo duševnemu razvoju slovenskega naroda. Zasluge Deschmannove pri deželnem muzeji priznava mu rad pristaš in nasprotnik in tako tudi mi kličemo na njegovem grobu: Naj v miru počiva!
— Slovensko društvo, novo osnovajoče se politično društvo, imelo se je osnovati z volitvijo predsedništva minulo nedeljo — pa to se ni posrečilo, — ako ravno je bilo navzočih krog 100 vpisanih društvenih členov. Nam se zdi razumljivo, da je prišlo tako. Za osnovo takega društva je izrekoma na slučaj, ko bi se hotlo pečati s predstoječimi deželnozborskimi volitvami sedaj čas najneugodnejši. Zakaj? Zato, ker je en list, brez opravičenega povoda napadel naše duhovništvo in skušal zasejati v naš narod nasprotje glede vprašanja verske šole še pred, ko je mogoče komu prav presoditi,
88
kaj bode pomen tej besedi. — In glede vodstva deželno-zborskih volitev se ne sme nikdar prezreti, da si kandidate izberajo volilci sami. Deželni volilni odbor potrebuje toraj v prvi vrsti zaupanja volilcev in dalje mora biti nepristransk posredovalec za volilce.
Taki nalogi po našem mnenji ne more ustrezati novo rojeno, volilcem nepoznano društvo. Zadnjih vsaj 14 let imel je vodstvo vsakih novih volitev v rokah klub narodnih poslancev, toraj skupina mož, katerim je naš narod že skazal svoje zaupanje, in kateri so si to zaupanje vsaj večinoma tudi znali ohraniti. Mi sodimo da je tako po vsem naravno postopanje opravičeno tudi za bodočost. Novim močem bode prostora dosti, ako jih doleti zaupanje, osnova novega društva za volitve pa bi bil gotovo začetek razdvojenja in tega n a m ni treba, za nasprotnike našepane delamo.
—  Glede zapuščine Deschmannove čujemo, da je pustil oporoko, da je zapustil tudi deželnemu muzeju, izrekoma zbirko knjig, rokopisov in pa rastlin. Nadrob-nosti bodo razglašene še le jutri z razglašenjem oporoke in splošnjem zaznamovanjem zapuščine.
—  Govor poslanca dr. Ferjančič-a, govorjen minuli ponedeljek v državnem zboru temeljito razpravlja politično in šolsko uradovanje na Koroškem, južnem Štajerskem in na Primorskem. Tesno tiskan govor v stenografičnih zapisnikih obsegi  13 strani.