Per 211/1914 \ .....i 3R5KI G05P0DAR 10002715,6 Lisi za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugI polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno Šteu. 6. V Gorici dne 30- aprila I9R Tečaj X. SBEN Kužni spolovilni katar prizadene mlekarstvu in živinoreji veliko škodo. On okuži celo čredo, ako se ne pokliče hitro živinozdravnika. „ . . Bissulin mi pri nad 1000 glavah ni odrekel." Deutsche Tierarztliche VVochenschrift 1911, N.o 11 „ . . Zlih posledic, ki nastopijo pri marsikaterih drugih preparatih, se pri bissulinu . . ni opazilo. Tierarztl. Rundschau 1912. N.o 44. Čuvajte se pred ponarejenimi izdelki I Vsaki čepek pristnega bissulina nosi ime na svojem ovoju. Brošurica s sliko te bolezni se dobi brezplačno pri H. Trommsdorff. kem. tvornlca Aachen. JlflHUT IZIDOR auL stavbena fvrdka v Gorici ulica Adelaide Ristori štev. 5, Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, pro-= računov ter kolavdacij po najnižjih cenah. = IVAN KRAVOS Gorica na Kornju št. II. SEDLARSKA DELAVNICA Zaloga konjskih gpreg in potrebščin za potouanje. KMETOVALCI! Svetovno znane srebrno- = JEKLENE KOSE = iz najboljšega in najvlečnejšega jekla, lahke, s kojim ie mogoče pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi razpošilja _= E D I X O =— Adalb. GEISSA na si. - Ža lec, :-: Spodnje Štajersko. :-: Zahtev a j te cenike. »Ljubljanska kreditna banka" podružnica v Gorici se havi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli, ^/loge r\a knjižice obrestuje po 4S|*0|0, vloge v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnico K 8,000.000. — Rezervni zaklad H 800.000. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. Tvornica kmetijskih strojev C. J (Lastniki: BRflT]Efinž. FR0SCH) Izdeluje in prodaja raznovrstno kmet. orodje in stroje najboljše ---kakovosti.--- Ustanovljena 1875. <=■ Lastni inž. biro. Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh — razstavah, ki se jib je udeležila. — i zastopnik za Goriško-Gradiščansko Istro in Kranjsko. »Goriško kmetijsko društvo" v Gorici, pri katerem se nahaja tudi zaloga naših raznovrstnih strojev. Zahtevajte cenike, ki se pošiljajo brezplačno! j 16680 „ zelišča 338 » 9000 „ Pridelalo se je na neopleti grahi fižola . . | krompirja j kolerabe I podzemske! 2e iz teh primerov samih se lahko jasno razvidi, kako silno ovira plevel rodovitnost kmetijskih rastlin in sicer tem huje, čim kasneje se izpoeetka razvijajo rastline. Koliko več redilnih snovi odtegne plevel zemlji, toilikor manj jih ostane obdelavanim rastlinam. Sicer pa plevel tudi rastline duši, krati jim svitlobo in gorkoto in jih s- tem izdatno ovira v rodovitnosti. Vsled goste sence, ki jo dela plevel, zniža se tudi toplina v zemlji in sicer le na škodo posejanih ali posajenih njivskih rastlin. Dalje pa odteguje plevel zemlji znamenito množino vlage, ki je potrebna obdelavanim rastlinam za rast in razvoj, vsled česar dela toraj plevel tudi s te strani občutljivo škodo. Konečno znano je tudi vsakemu, da je tolikor težavneje obdelavaii njivo, čim hujši je zaraščena s plevelom. Iz tu navedenih razlogov mco padli na te rjuhe, naj se vržejo potem v vrelo vodo in dado na to kuretini ali pa prešičem, da jih požro. V prvi polovici tega mescca naj se pcškrope trte v prvo z enoodstotno bakreno galično-apneno raztopine. Če je le mogoče, naj se pcškrope proti koncu meseca že v drugič. To škropljenje ima namen sproti uničevati trose peronospore, ki bi se naselili na trtah. Zapomni naj si vsak vinogradnik prav dobro to, da se morajo trte že prej škropiti, nego se je prikazala peronospora, kajti, če se poškrope trte šele potem, ko jih je peronospora že napadla oziroma se razvila, bolni napadeni deli ne ozdravijo več. Trte je pa ne le škropiti s prej navedeno raztopino, marveč se morajo koj, ko so se po škropljenji zopet osušile, tudi oprašiti ali požveplati z žvepleno moko. Za žvep-lanje trt naj se uporablja vselej kolikor mogoče drobna žveple-na moka. Za drugo žveplanje naj se uporablja galično-žveple-na moka. Svarimo pred nakupom novih, nepoznanih sredstev, ki jih razni vsiljujejo, posebno pa naj se vsakdo varuje pred nakupovanjem takih sredstev, ki niso bila še od strokovnjakov pre-skušena in spoznana za primerna in izdatna. Obira naj se prav pridno v smodke zvito trtno listje, kajti v teh smodkah se nahajajo jajčeca trtnega rilčkarja ali tako-zvanega t r t j o n. Pobrane smodke naj se sežgejo. Obira naj se tudi z nekako pajčevino - svilo prepredeno listje, kajti v teh za-predkih je trsni sukač (T o r t r i x p i 11 e r i a n a). Tudi ti za-predki raj se sežgejo. Zasleduje naj se pridno tudi male metuljčke, takozvanega grozdnega molja ali kiseljaka (C o n-c h y I i s a m b i g u e 1 1 a in Polychrosis b etra n a), katera škodljivca se prikažeta proti koncu maja meseca. Zatirata se ta škodljivca z v prah stolčenim naftalinom, kateremu se je primešalo 5- K) odstotkov žveplene moke. Mnogo teh škodljivcev se tudi polovi, ako se razpostavijo po vinogradu acetilencve svetilke. Na podstavke teh svetilk naj se nalije voda, kateri se je dobilo nekoliko katrama ali pa navadnega olja. Sicer se jih pa tudi polovi mnogo, ako se nataknejo po trt-nih kolcih slamnati povezki, ki so se namazali s ptičjim limoni. Da se pokončajo po vinogradih črni rilčkarji, spuste naj se v vinograde požrešne pure in race. Ta perotnina pobira in žre tudi sovke (Agrostis aquilina), katere objedajo sočne trtne dele. — Pozor na slano! Kakor hitro preti slana, napravite po vimogradnih primerno število kresov. Za te naj se uporabi takšen materijal, ki razvija mnogo gostega dima. Da se obvaruje sadno drevje neštevilnih bolezni, kakor gnitja sadja, grintavosti, rije itd., bolezni, ki napadajo najboij jablane in hruške, naj se poškropi v maju mesecu v tretjič z l1/^—2 odstotno bakrenogalično - apneno raztopino. Ako se opazijo na brinjevih grmih, rastočih v bližini sadnega drevja, porudečeli vrhi, namreč vrhi napadeni od trosov, ki provzro-čajo rijo na hruškah, naj se ti takoj odrežejo in sežgejo. Ako so breskvini listi vkljub škropljenju, nasvetovanem v prejšnjem mesecu, skrtovičeni, mesnati, mehurčasti in rudečkasti t. j. napadeni od glivice »Excoascus deforman s«, naj se obe-rejo in sežgejo. Če so jablanovi ali pa hruškini listi belkasti, kot bi bili nadrobno z belo moko oprašeni, naj se takšno drevje požvepla tako, kakor se žveplajo trte, ali pa naj se poškropi s 1/2—1 odstotno raztopino kalijevega žvepleca (žveplena jetra). Nadaljuje naj se s pokončevanjem raznih škodljivih gosenic in ličink po sadnem drevju. Dokončujejo naj se na sličen način, kakor je bilo nasvetcvano v prejšnjem mesecu. Isto velja tudi glede pokončevanja listnih ušic. Zasleduje naj se tudi krvave ušice. Kjerkoli se jih zapazi, naj se zmaste s prsti, ali pa naj se napadeno mesto namaže z denaturiranim špiritom. Zatira naj se . skrbno plevel, kakor osat, njivska preslica in lapuh, in sicer že iedaj, da se njihovo seme kasneje ne za-seje po njivah. Rija na žitu se prepreči, ako se odstranijo one rastline, rastoče v njegovi bližini, kakor n. pr. češminj. ki so sedež ali gnezdo te bolezni. Pokončuje naj se lase ali predenicc po deteljiščih. Napadena mesta naj se pokosijo, nato potrosijo s slamo in vse sku- paj sežge. Za tem naj se poškrope ta mesta še z 10 odtotno železncgalično raztopino, ali pa naj se dobro potrosijo s prahom živega apna. Da se ne poloti krompirja in paradižnikov peronospora (P h y t o p t o r a i n f e s t a n s),naj se jih poškropi z 1 odstotno bakrenogalično - apneno raztopino. Da se ne poloti stročnic plesncba na listju (oidium), naj se požveplajo s prav fino sem-. letim žveplom. Zoper to bolezen naj se tudi vrtnice žveplajo, sicer pa se uporabi v to svrho lahko tudi 0.3—0.4 odstotna raztopina žveplenih jeter. Po vrtih naj se zatirajo rastlinske bolhe ali bolhači, ki uničujejo listje, cvetje in plod. Med rastline naj se raztrosi s petrolejem napojen pesek, ali s petrolejem namočen naftalinov ali pa tobakov prah. Mali špargljev hrošček se zatira z izru-vanjem napadenih sajenic, katere se nato sežgejo-. Pobirajo naj se za vsakim dežjem polži in vržejo kuretini. Love naj se bramorji, kar se doseže s tem, da se zakopajo v zemljo narahlem pokriti cvetlični lonci. Ose se polove,če se nastavijo steklenice, v koje se je nalilo nekoliko piva in strdi, ali pa cukrene vode. Natančna navodila in pojasnila, tičoča s'e varstva rastlin in glede uporabe raznih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev, daja brezplačno vsakomur podpisano vodstvo. Vodstvo c. k. kmet. - k e m. p o s k u š e v a 1 i š č a v Goric i. Kako naj se zatira peronospora na Primorskem. 1). Kakor hitro se trtni poganjki dolgi kakih 15 cm (približno kvarto dolgi), naj se trte požveplajo z galično-žveple-no moko (žveplo, kateremu je primešano 3—5% drobno serri-lete modre galice). Kakor hitro dosežejo poganjki dolžino 20 cm (ped dolgi), naj se poškrope z galično - apneno raztopino) (od začetka do sred maja). 2). V drugič naj se poškrope trte 15 dni za prvim škropljenjem (od druge polovice do konec maja). Ako se je bati, vsled deževnega in toplega vremena (soparice), hitrega razvoja trtne bolezni, naj se poškropi v drugič in sicer 8 dni po prvem škropljenju. , 3). Tretje škropljenje naj se izvrši, ne glede na to, ali trte cvetejo ali ne, približno tri tedne za drugim škropljenjem (sredi junija). 4). Od začetka do polovice julija naj se poškrope trte na vsak način v četrtič. V navadnih letih in v odprtih legah, pri visoki kakor tudi nizki vzgoji trt, zadostuje štirikratno škropljenje. V ravani, v zaprtih legah, ter v deževnih letih je pa potrebno pet- do sedemkratno škropljenje. Ako toča ali pa burja trte poškoduje, naj se takoj poškrope. Za vsako škropljenje zadostuje 1% galično-apnena raztopina (na vsakih 100 1 vode 1 kg galice in lxU kg ugašenega apna), le v zelo deževnih letih naj se uporablja lx/4 do P/2% raztopina (P/4 do P/2 kg modre galice in 1.30—1.40 kg ugašenega apna). O vsakem škropljenju naj se poškrope vsi zeleni deli, to-raj tudi zarod — grozdički. Kmetovalčeva tpravlia v mesecu maju. Pri domu bi morala biti pravzaprav sedaj že vsa važnejša opravila dovršena, toda nekaj dela. csobito pa za časa dežja, se dobi še vedno pri hiši. Če posli nimajo drugega opravila, pripravljajo naj drva za kurjavo, spravijo naj v red gnoj-nik, popravljajo naj vile. grablje, kose in srpe, popravijo naj vozove in druge k vozom spadajoče pritikline, a tudi na seniku naj lepo vse pospravijo in ga nato skrbno* oznažijo. Na dvorišču se pa morda tudi še dobi delo. Kjer leži voda, naj se globine zasujejo, na previsokih mestih naj se prestrže tako, da bo voda z njega sproti odtekala. Če se dela na dvorišču o dežju blato, potrosi ga z gruščem. V hlevu drži se strogo onega, kar se ti jc priporočalo v aprilu mesecu; posebno pa skrbi, da bo hlev snažen in da se bo zadostno prezračeval. Sedaj že lahko spuščaš živino po dnevu na prosto in tačas uporabi za to, da hlev prebeliš iti ga dobro prezračuješ. Če imaš ovce, ostriži jih, a svinje pripusti. Za vino v kleti je nastopila z naraščajočo toplino tudi večja nevarnosti, kajti vino se lahko pokvari. Ker se vino vsled gorkoke raztegne, sod lahko razžene. Če vina še nisi pretočil, stori to o lepem vremenu takoj, kajti če je vino še na drožah, se drože dvignejo, in v tem slučaju boš imel opraviti z zavrelko, ki ti vino lahko popolnoma pokvari. Na polju: Se sejanjem turšice, sirka ali metljaka, lanu, konoplja, pese, buč, fižola, graha in sajenjem krompirja nadaljuj do druge polovice maja. Zeljne sadike presajaj in posejaj zgodnjo repo in ajdo. Žito oplevi, a krompir in turšico okopaj; kasneje pa slednja dva tudi osuj. Prične se košnja inkarnat-nice ali laške detelje pa tudi s košnje lucerne in krmske rži lahko pričneš. Po krmski rži in inkarnatnici cbsejaj njivo s cinkvantinom, zimskim rudečelistnim radičem ali pa obsadi jo z zeljem ali pa s krmsko peso. V vinogradu obiraj mladim trtam in divjakom nepotrebno mladje; kakor hitro napravijo 5- 10 cm dolge poganjke, a pri starih trtah stori to, čim lahko spoznaš, kateri peganjk ima zarod in kateri ne. Na podlagah cepljenih trt oberi čimprej vse mladje. Prični z žveplanjem in škropljenjem trt. Trte začni žveplati, čim je mladje 10 do 15 cm dolgo, škropiti pa, čim so se razvili na poganjkih ali mladju 3 do 4 listi. Okoli 20. maja, če nastopi toplo vreme, pričneš lahko z zelenim cepljenjem. Če se je pokazalo v vinogradu mnogo plevela, oplevi ga čimprej. Ako hočeš pomagati trtni rasti s solitrem, potrosi ga po sredi med vrstami tako, kakor bi sejal žito. Zatiraj pridno trtjone, črne riičkarje, grozdnega rrolja in trtnega zavijača, majevega hrošča in drug vinogradom škodljiv mrčes. Posadi v trtnico strtificirane cepljene kolči in pazi, da ne bo trtnica plevelna. V sadovnjaku: Zatiraj pridno vsakovrsten škodljiv mrčes po sadnem grevju, kakor gosenice, majeve hrošče, kr- vavo uš, listne ušice i. t. d. Po tleh ležečo piškavo sadje skrbno poberi in sežgi. Da ne postane sadje grintavo, poškropi sadno drevje z enako raztopino, kakršna se uporablja zoper pero-nospcro na trtah. Ce imaš dobro ohranjene zimske cepiče na razpolago, uporabi jih za pocepljene divjakov pod kožo ali za lubad. Na pritlikovcih začni' s skrajševanjem in preščipava-njem poganjkov in sicer odščipni poganjkom vršičke nad 5 —6 listom, ne uštevši vznožnih ali pri izviru poganjka nahajajo-čin se listov. Na vrtu: Presajaj sajenice gojene v gnojnih gredicah, grah osuj in pristavi mu otičje, plezajočemu fižolu deni kolce, a istotako tudi paradižnikom ter priveži jih k njim na rahlem z rafijc. Solato zredči in če treba tudi presadi. Poskrbi, da bodo vrtne iešice vedno čiste in zemlja rahla, a če ne dežuje jih vsaj vsak teden enkrat prav dobro zalij z vodo. Če gnojnice za zalivanje zelenjave nimaš, pomagaš ji lahko s tem, da deneš na vsakih 100 1 vode po 250 gr. superfosfata, 125 gr kalijeve soli in 225 gramov amonijevega sulfata. Na travni k u in siccr tam, kjer je zgodnja trava, začneš lahko s košnjo. Zapomni si, da je riajbolji čas za košnjo trave takrat, ko je večina trav v cvetju. Na pašnikih naj pobira pastir, ko drugega dela nima, kamenje in naj ga spravlja v kupe. V g o z d u se nabira smrekov lubad; lipa ter brest, od katerih se hoče dobiti ličje, se posekavata. Kako se napravlja bakrenogalična-apnena raztopina za -škropljenje trt in drugih rastlin. — Za vsak hektoliter te raztopine se vzame 1—2 kg modre galice in dene v redko tkano cunjo, ali v kak tak žakljič, ki se naj potem zgoraj zveže s kako vrvico. Nato se vzame kakšno kad ali ornco in nalije vanjo kakih 50 1 vode. Na rob te posode naj se zabije žebelj, ter obesi nanj z vrvico vreča ali žakljič z galico tako, da bo žakljič samo do polovice pod vodo. V 12 urah se raztopi vsa galica, za- Gospodarske drobtinice. to zadostuje, če se dene galiea topiti na predvečer. Drugi dan. ko se je galice raztopila, naj se odtehta za vsak kilogram ga-lice po P/4 kg ugašenega apna in napravi z njim apneni belež v 50 litrih vode. Ta apneni belež naj se precedi skozi redko sito v galično raztopino. Med zlivnajem beleža v galično raztopino naj se s palico pridno meša in meša tudi potem še tako dolgo, dokler postane tekočina enakobarvana. Če se je uporabila dobra galica in dobro (sveže - - ne že presušeno) apno in se je ravnalo tako, kakor je bilo tu povedano, mora imeti raztopina svitlo višnjevo barvo in kadar se nekoliko poleže, mora biti tekočina nad njo brezbarvena. Če pa ni raztopina takšna, ampak je več ali manj višnjeva, je znamenje, da se ni vzelo zadosti apna in treba ga bo še dodati, sicer vtegne zmes zelenim trtnim organom škodovati in sicer zaradi tega, ker bi bilo v nji še precej nerazkrojene galice. Vsakrat, ko se hoče naliti raztopino v škropilnico, naj se jo s palico ali kclcem dobro premeša. Napenjanje pri govedi, ki se pojavi pri njej vsled zelene krme, provzroči v živalskem telesu marsikak nered in se konča včasih s poginom živali. Da se reši govedo, če je napeto, pogina, priporoča dr. Norner, naj se uporablja za lečenje apneni belež. On pravi, med plini, ki se razvijajo pri napenjanju v vampu, je ogljenčeva kislina v pretežni meri. Ta plin, kakor je več ali manj vsakemu že znano, pa vsrkava apneni belež prav rad, radi česar se tudi pri govedu z njim napenjanje takoj lahko olajša. Ako se da toraj napetemu govedu oziroma vlije vanj apneni belež, posrka ta, kakor hitro dospe v vamp, vso ogljen-čevo kislino in s tem je nevarnost odstranjena. To sredstvo ima tem večji pomen v praksi, ker ga ima gotovo vsak kmetovalec pri rokah in če prav ne, si ga lahko napravi v najkrajšem času. — Kdaj in kako naj se gnoji trtam s čilskim solitrom. — Če nameravaš gnojiti trtam s čilskim solitrom, nabavi si za vsako trto kakih 40 50 gramov tega gnojila. Ako ni vreme presuho, raztrosi prejnavedeno množino solitra v treh obrokih. Eno tretjino raztrosi aprila ali maja, drugo tretjino maja ali junija in ostalo junija ali julija. Če je vreme presuho, potem raztrosi drugo in zadnjo tretjino ali celo ves solitar naenkrat in sicer maja ali kvečem junija meseca. Da dosežeš zaželjen uspeli s čilskim solitrom, je neobhodno potrebno, da dospe to gnojilo h koreninam in sicer dotlej, dokler trte čvrsto poganjajo. Ako večkrat dežuje, se zgodi to v kratkem, ako vlada suša, .potem ostane solitar v gornjih plasteh in dospe prekasno do trtnih korenin, ki se nahajajo precej globoko v zemlji. Ali se uporabijo lahko tudi za turšico umetna gnojila. Turšica zahteva, kar je že vsakemu več ali manj znano, močno s hlevskim gnojem pogncjeno zemljo. Kdor nima dovolj hlevskega gnoja pa naj vzame za vsak ha površine po 250 kg su-perfcsfata, kasneje pa, ko se ima turšica osuti, .na vsak ha približno 200 kg čilskega solitra. Ako primanjkuje zemlji kalija, raztrosi na vsak ha še kakih 200 kg 40% kalijeve soli. To sol raztrosi istočasno kot su-perfosfat. . Vinogradniki pozcr! - Letos se vsiljujejo nekaterim vinogradnikom po agentih neka sredsva. ki naj bi bila prav izdatna in sicer ne le za zatiranje trtnih bolezni, marveč tudi pe-gavcsti tia jatolkah in hruškah in drugih glivičnih bolezni na sadju in cvetlicah, vsakovrstnih plesni in gob, ki kvarijo po-vrtnii o in vse druge cbdelane rastline. Ali to še ni dovolj! Ta sredstva ne dopuščajo, da bi gnilo po toči udarjeno grozdje, ne dopuščajo, da bi kalili in se razvili trosi oidija (grozdne ples-nobe) antrakncze (kose), sive plesni, gnilobe i. t. d., in s tem, da sproti učinkujejo na vseh trtnih delih na rodeče se kali glivičnih in bakterijskih bolezni, ne ohranijo samo grozdja, ampak obvarujejo tudi vino mnogo kvarijivih prememb, zapreči-j o p r e m e m b o barve, m o t r o s t, p o g r e n i t e v, c i k, itd. Sredstva niso ne kemično preiskana, kakor se razvidi iz brošuric, a v njih ne dobimo tudi lastnoročno podpisanih izjav strokovnjakov, ki bi bili ta sredstva natančno in skozi več let preskušali in dognali, da so se res vsestranski tako izborno obnesla. Z czircm na to svarimo vas in priporočamo v vašo korist, ne kupujte takih sredstev, ampak ostanite dotlej, dokler se ne dožene natančne, ali je eno ali drugo ponujanih sredstev res takšno, da bi lahko nadomestilo žvepleno moko, galično žveplo in modrogalično-apneno raztopino, pri teli starih preizkušenih sredstvih! Fihtenin se je doslej kot sredstvo za pokončevanje rastlinskih ušic, bolhačev in rastlinskih stenic prav dobro obnesel. Z uporabo tega sredstva je pričeti takoj, kakor hitro se je mrčes prikazal. Poškropi naj se drevje, grmičje in razne druge rastline s fihteninovo raztopine in sicer s pomočjo škropilnice ali pa naj se namažejo pe mrčesu napadeni drveni rastlinski deli s pomočjo v to raztopino pomočenega čopiča. Škropilec mora paziti, da zadene raztopina vsakega škodljivca naravnost in poškropi naj vse napadene rastlinske dele. Za pokoneevanje zadošča 1% raztopina. Takšna raztopina se doli, ako se dene 1 kg fihtenina v 10 I gorke vode in meša pridno s kakšno palico tako dolge, dokler se fihtenin popolnoma raztopi; ko se je raztopil,zbere se napovršju felocine i ujava pena. Ta raztopina se zlije v 90 1 mrzle vode iti še enkrat dobro premeša. Zoper krvavo in šcitasto ušicc naj se uporablja 2% raztopina. Za pokončevanje malega in velikega pediea. jabolčenega molja, prsteničarjivih gosenic in enih giogovega ter kapusovega belina itd. se priporoča uporaba 1% raztopine. Škropi raj se s fihteninem šele, ko se je dodobra ohladil. Fihtenin se dobi pri »Gor. kmet. društvu« in stane kg 3 K 20 v. Poročila. Kako je kazalo sadno drevje in trte v drž. zboru zastopanih kronovinah in deželah koncem marca 1914. — Sadno drevje je ostalo večinoma zdravo, samo v enem delu Koroškega so trpele breskve, marelice in orehi vsled mraza. V istem delu, kakor tudi v nekaterih krajih na Češkem so pro-vzroeili zajci škodo na sadnem drevju. Vsled hladnega vremena koncem zime je sadno drevje zaostalo v brstenji. Peškato kakor tudi koščicato sadne drevje je prav dobro obloženo s cvetnimi popki. Na jugu ; o ode \ eteli mandlji v deževju in vetui, vsled česar ni to dicvje po.'.tro dobro zaredilo. Tožiči to rrav dobro obloženi. Vsa opravila pri sadnem drevju so se vsled ugodnega vremena v mesecu marcu še pravočasno izvršila. Vinogradi so tudi v splošnem dobro prezimili, same v nekaterih pokrajinah na spodnjem Štajerskem se opazi, da so občutljive vrste vsled pozebe očes nekoliko trpele. V južnih krajih so trte samo v gorkih legah nekoliko bolj pognale. V amerikanskih trtnih matičnjakih se je nabralo večinoma le malo reznic ali kolči. Radi ugodnega vremena so se vinogradi še pravočasno obrezali in obdelali. Razstave goveje živine v ietu 1914. Goriški deželni odbor priredi v tekočem letu v sežanskem političnem okraju dve razstavi goveje živine z obdarovanjem in sicer dne 2. maja v Sežani za občine sežanskega okraja in dne 5. maja t. 1. v Komnu za občine sodnega okraja komenskega, prištevši občini Devin in Doberdob. Opozarjamo naše kmetovalce na Krasu na vspo-red teh razstav v današnji štev. »Prim. Gosp.« in priporočamo, naj se vsakdo, ki ima za to pripravno govedo, prav gotovo vdeleži ene ali druge teh razstav. Natančna pojasnila glede teh razstav se dobe pri dotičnih županskih uradih. Književnost. Gospodarska smotra 1. in 2. številka ima naslednjo vsebino : Rasprave i č 1 a n c i. Uredništvo: Četvrti cdjel za na narodno gospodarstvo. Dr. V. Vouk: O inulinu njego-voj tehničkoj i gospodarskoj vrijednosti. Uredništvo: Osnova zakona o uredenju zemaljske gospodarske strukovne službe u kraljevinama Hrvatskoj i Slavoniji. — B i 1 j e š k e iz prakse: M. M. Nekoliko pognojidbenih pokuša iz godine 1913. — Lista k. Dr. Ljudevit Prohaska: Mendel i Weiss-mann."— Odgovor g. Gabreku. itd. Gospodarska smotra 3. številka ima naslednjo vsebino. Raspra ve i člane i. Dr. Ljudevit Prohaska: Se-lekcijske zadruge. — Bilješke iz prakse. Ivo Zori- či č: Sprežnja radnja v gospodarstvu. — Listak — I.: Sedam-desetgodišnjica prof. Josipa Ubla. — S t j e p a n J u r i č: Pro-tiv umjetnih gnojiva? — Dr. Ljudevit Prohaska: Izložba kukuruza v Madžarskoj. — D. P.: Ruska agrarna reforma. — Uredništvo: Bilješke za gospodarsku terminolo-giju. — Književnost. M. M.: Dr. V. Njegovan: Neues Verfahen zur Bestimmung des Extraktes im Wein. — Dr. L j. Prohaska: Jahački turniri. — N. Modric: Stjepan Fili-povič: Mljekarstvo. — U r. Iz stručnih časopisa. Društvene vesti. »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. — Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Amonijev sulfat z 201/2°/o dušca, posušen in semlet, k v po 38 K, nadrobno pa po 40 v kg.; Kalijevo sol 42% kvintal po 13 K 50 v; S uper fosfat s 14/16% v vodi raztopne fosforove kisline, kvintal po 7 K; Tomaževo žlindro, znamke »Zvezda« in sicer zajamčeno s 16% po 6 K 24 v; Čilski solitar s 15/16 odstotki dušca, kvintal po-34 K; Modro galico najboljše kakovosti, angleško in sicer zajamčeno s 99 odstotki, kvintal po 64 K, nadrobno po 66 v kg; Žvepleno moko, ventilato, kg po 18 vin. Oddaja se v platnenih vrečah po 50 kg, pa tudi nadrobno; Žvepleno g a I i č n o moko, vsebujočo 3% modre galice kg po 20 v. Tudi ta moka se nahaja v platnenih vrečah, držečih po 50 kg, a prodaja se tudi nadrobno; Gumijeve trakce, znamke »Trissin«, za ceplenje trt zeleno kg po 34 K; F i c h t e n i n, sredstvo zoper "razen mrčes na rastlinah' in živalih 1U kg po 1 K; Orehove semlete tropine, zajamčene s 56% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 22 v z vrečo vred; Klajnoapno in sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je raztopne nad 90%, na de-"belo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, nadrobno pa po 28 v kg; P e s i n o s e m e, in sicer ono rudeče Mamouth, kg po 1 K 40 v; Seme francoske lucerne kg po 2 K, seme štajerske detelje {svinjske detelje) kg po 2 K 10 v. Razen teh semen ima v zalogi tudi raznovrstna vrtna semena. Dendrinaliv vodi raztopni karbolinej, sredstvo za pokončevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju, kg po 80 v; A m e r i k a n s k o 1 e p i v o »T r e e S t i c k y« za lo-venje malih redicev ali črešnjevih črvov, angleški funt po 2 K 30 v; P a p i r za nastavljanje 1 e p i v n i h pasov, na katere se namaže lepivo za lovenje pedicev, kg po 60 v; Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi sol za živino, različna jeklena orala, slamoreznice, trtne škropilnice itd. Pruštveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko amonijev sulfat, kalijevo sol, Tomaževo žlindro, fihtenin, orehove sem-Iete tropine, klajno apno, dendrin, amerikansko lepivo, papir za lepivne obroče, modro galico, žvepleno moko, gumijeve trakce, pesino seme in seme lucerne po zgorajnavedenih cenah pri »Centralni podružnici za Kras« v Sežani. Opozarjamo p. n. društvenike, da naj naročajo vse gospodarske potrebščine pri društvu pravočasno, ter naj se ozirajo pri naročbah na objave v društvenem glasilu pod naslovom »Društvene vesti«. Društvo ima v svoji zalogi le one kmetijske potrebščine, ki so naštete v »Prirn. Gospodarju «, zato naj se onih predmetov, ki niso v njem navedeni, sploh ne zahteva. goriški kmetovalec, ki se bavi s pridelovanjem črešenj in je nastavil prošio jesen na debla lepivne pase t. j. pa; irne pase namazane z lepi-vom za lovenje mrčesa, ki ne zleta, ampak lazi po deblu na drevje, se je lahko uveril, da je lepivo, zvano „Tree Sticky" (amerikansko lepivo,) edino in najbolje sredstvo za to, da se obvaruje črešnje pedifievih gosenic. Kdor pr.ivočasno nastavi lepivne pase, uverjen naj bo, da mu mali pedic ne bo delal Škode na črešnjah. »Goriško kmetijsko društvo« kot glavni zalagatelj amerikanskega lepiva za Goriško-Gradiščansko, za Trst z okolico in Istro sprejema že sedaj naročbe na to sredstvo. Sadjerejci zgla ite se pri tem društvu in naročite čim p ej potrebno množino tega lepiva, da obvarujete prvi pomladanski pridelek — vaše črešnje. Prečitajte natančno članek, pri -občen v 4. številki lanskega .Primorskega Gospodarja na strani 53 in ne odlašajte z naročbo!_ GORIŠKO VINARSKO DRUŠTVO vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna goriška vina. Razpošilja nt. vse kraje od 56 litrov dalje. Vzorce /in pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Torrente poleg Vinar-av wm m ske kleti 12. /a mw w mt VSAK Šivalni stroji, sedanji čas, so Kayser, Afrana ln Veritas najboljši, pripravni tudi za umetno ve-zanje. Dobivajo se samo pri Ignacu Saunig v Gorici na Kornu IZ. Cenike na zahtevo brezplačno. Lastna mehanična c* delavnica, n 40 odstotno kalijevo sol ima na prodaj „Goriško kmetijsko društvo" v GORICI na Kornu št. 2, (v Attemsovi pala či). — — — — — Znana stara domača tvrdka z železnino O. ZAJEC naznanja uljudno, da je preselila svojo trgovino v prostore hiše Goriške ljudske posojilnice GOSPOSKA UL. ŠT 7 (PREJ KROJAŠKA ZADRUGA). Na novo praktično urejena trgovina omogoči nas naše cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno po-streči. Zahvaljevaje se dosedanje cenjeuej naklonjenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, priporočamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem O. Zajec. Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri ANTON BREŠfAK GORICA - GOSPOSKA ULICA ŠT. 14 - GORICA Via Signori, lastna hiša — kateri ima v zalogi najbogatejšo zbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najce-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žime in platno. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo, Cene brez konkurence. — Daje se tudi na obroke. AL. KORSIKA Ljubljana ■ Bleiveisoia cesta - Vrtača 3. Naznanjam čatistemu občinstvu, da je izšel moj novi cenik za 1. 1914 in se dobi brezplačno in poštnine prosto. Imam v zalogi vsa zanesljiva poljska zelenjadna in cvetlična semena. Se priporočam za cenjena naročila. Z odličnim spoštovanjem AL. KORSIKA Razglas Ž svilorejce. Otvarja se naročba na svilodno seme za leto 1914 občeznane tvrdke prof. G. Pa-squalis di Vittorio (Italija) po sledečih cenah: Polmmeno (jolpilo) ekstra onfia 33 gr, po K 13 Letošnji poskusi so se taborno obnesli. Tlaročbe sprejema „ Goriško kmetijsko društvo" v Gorici. ZMLETE OREHOVE TROPINE - so --- ■ - prav dota in izdatna M n vsakovrstno živino • • Te tropine so se prav dobro obnesle pri pitanju ovac in prešičev, pri mladi živini, so izborno nadomestilo za oves pri konjih in izvrstno močno krmilo za delavne vole, ter dobro krmilo za molzne krave. Pšenični otrobi vsebujejo le 18°/0 beljakovin in maščobe, orehove tropine pa vsebujejo 56 % beljakovin in maščobe. Toplo priporočamo našim živinorejcem, naj si nabavijo čimprej zadostno množino teh tropin. Dobo se v zalogi „Oor. kmet. društva" v Gorici, Zorenjsfel trg 2. Jajca za valenje od dveh kot najboljih današnjih pasem in najbolj odlikovanih izpodrjevalnih kokoši. Črno rožnato grebenasta Minorka zadobljena naravnost s pomočjo petelina zmagovalca imenom ,,VIGTOR", kupljenega v Ameriki za 6000 mark (kokoši so stale po 800 k ena). Izredni eksemplari, ki neverjetno mnogo nesejo. Velikanska jajca« I vrste po 90, II vrste po 50 vin. Jerebifeasta Plymoutli - R. enaka sliki, amer. importirana najbolja pasma za meso in pasma, ki prav pridno nese. Jajca za valenje in sicer ona od I vrste po 90, II vrste po 50 v. Jamčim za svežost jajc in 100% oploditev. „Gefliigelhof Smržifz-Moravsko". Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič)