PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 180 - Cena 3.- lire TRST, sobota 29. decembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1-L Tei. St 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo l V Italiji je bilo 195 koncentracijskih taborišč za jugoslovanske internirance. V teh taboriščih je bilo interniranih 98.703 naših bratov in sester, naših moških, žensk ki otrok. ZA OHRANITEV SVETOVNEGA MIRU Uspehi moskovske konference * Ureditev mirovnih pogodb in zavezniško nadzorstvo na Daljnem vhzodu Na konferenci zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih ameriških držav in Sovjetske zveze je bil dosežen naslednji sporazum (ki smo ga delno objavili v božični številki našega lista): Mirovne pogodbe «Vlade Zveze sovjetskih socialističnih republik, Velike Britanije in Združenih držav izjavljajo, da so se sporazumele in se obrnile do vlad Francije in Kitajske s prošnjo, naj se pridružijo nadaljnjim razgovorom, ki se tičejo priprav za mirovne pogodbe: 1. Ko bo svet zunanjih ministrov sestavljal pogoje mirovne pogodbe z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, bodo sodelovali samo tisti člani sveta, ki so ali pa se smatrajo po sporazumu, doseženem med zunanjimi ministri na berlinski konferenci, kot sopodpisniki pogojev premirja, v kolikor ne bi svet v skladu s temi določbami povabil k udeležbi drugih članov glede vprašanj, ki se jih neposredno tičejo. To pomeni: Mirovno po-godibo z Italijo bodo izdelali zunanji ministri Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije, mirovne pogodbe z Ru-muinijo, Bolgarijo in Madžarsko pa zunanji ministri Sovjetske zveže, Združenih držav in Velike Britanije, mirovno pogodbo a Finsko bosta sestavila zunanja ministra Sovjetske zveze in Velike Britanije. Namestniki zunanjih ministrov bodo takoj zopet pričeli delo na podlagi sporaapa, doseženega glede vprašanj, oTtaterih so razpravljali na prvem sestanku sveta zunanjih ministrov v Londonu. 2. Ko bodo priprave za vse te načr te končane, bo svet sklical konferenco za proučitev mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo in Finsko. Na konferenci bo 5 članov sveta zunanjih ministrov, kakor tudi vsi člani Združenih narodov, ki so se aktivno udeležili vojne proti sovražnim državam v Evropi: ŽJi užene države Amerike, Zveza sovjetskih socialističnih republik, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Sovjetska socialistična republika Bela Rusija, Brazilija, Grčija, Holandska, Indija, Kanada, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina, Češkoslovaška, Etiopija, Jugoslavija in Južnoafriška unija. Konferenca se bo pričela najkasneje 1. maja 1946. leta. 3. Ko bo končano delo konference in proučeni njeni predlogi, bodo države, ki so podpisale pogoje premirja z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, kakor tudi Francijo, ki je glede mirovne pogodbe z Italijo izenačena z zavezniškimi državami-podpisnica-mi, sestavile ustrezajoča končna besedila mirovnih pogodb. 4. Končna besedila mirovnih, pogodb, ki bodo sestavljena na ta način, bodo podpisali predstavniki držav, zastopanih na konferenci in ki so v vojnem stanju z dotično sovražno državo. Besedila zadevnih mirovnih pogodb bodo nato predložena drugim združenim narodom, hi ao v vojnem stanju z dotično sovražno državo. 6. Mirovne pogodbe bodo stopile v veljavo takoj, čim jih bodo ratificirale zavezniške države, ki so podpisale pogoje premirja in prav teko Francija, ki je glede Italije Izenačena z njimi. Mirovne pogodbe so prav teko tudi podvržene ratifikaciji sovražnih držav, ki se jih tečejo.* Komisija za Daljni vzhod Dosežen je bil z vednostjo Kitajske sporazum glede ustanovitve komisije za Daljni vzhod, ki naj prevzame mesto posvetovalne komisije za Daljni vzhod. V komisiji bo zastopana po enem predstavniku vsaka država, ki jo sporazum predvideva. Zavezniški svet za Japonsko Z vednostjo Kitajske je bil doseže® tudi sporazum glede ustanovitve zavezniškega sveta za Japonsko, e sedežem v Tokiu, pod predsedstvom vrhovnega poveljnika zavezniških sil za posvetovanja in svetovanja glede izpolnjevanja pogojev o predaji okupacije in kontroli Japonske. Člani zavezniškega kontrolnega sveta bodo vrhovni poveljnik, ki bo predsednik in član ZDA, ZSR, Kitajska, in skupni predstavnik Velike Britanije, Avstralije, Novo Zelandije ter Indija Ureditev Koreje Glede ponovne vzpostavitve Koreje kot neodvisne države, ustva-nitve pogojev za razvoj dežele po demokratičnih načelih in člm-prejšae likvidacije unič .ju'ih posledic dolge japonske nadvlade, se bo vzpostavila začasna korejska vlada. Da bi se pomagalo pri vzpostavitvi korejske začasne vlade, bo ustanovljena skupna komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov ameriškega poveljstva v južni Koreji ter sovjetskega poveljstva v severni Koreji. Naloga komisije bo, izdelati s sodelovanjem korejskih demokratičnih strank in začasne korejske vlade ukrepe za pomoč in podporo političnemu, gospodar-rejskega ljudstva, razviajnju de-rejskega Ipudstva, razvijanju demokratične samouprave te vzpostavitvi narodne neodvisnosti Koreje. Izdelan bo sporazum o varu-štvu za dobo petih let. Kitajska Trije zunanji ministri so izmenjali misli glede na položaj na Kitaj- MOLOTOV skem. Strinjali so se glede potrebe po enotni in demokratični Kitajski z narodno vlado, v katero bodo pritegnili zastopnike vseh demokratičnih skupin in po prenehanju državljanskega spora. Potrdili so svojo pripadnost k politiki nevme-savanja v. Kitajske notranje zadeve. Molotov in Ryraee sta imela nekaj razgovorov glede sovjetskih In ameriških oboroženih sil na Kitajskem. Molotov je izjavil, da ao sovjetske čete razorožile in depor-tirale japonske čete v Mandžuriji, da pa je bil umik sovjetskih čet odgodem do 1. februarja na zahtevo kitajske vlade. Byrnes je poudaril, da so ameriške čete na severnem Kitajskem na zahtevo kitajske vlade, in da so ZDA bistveno odgovorne za izvrševanje pogojev o kapitulaciji glede razoroževaaja in deportacije japonskih čet. Izjavil je, da se bodo ameriške čete umaknile, kakor hitro bodo razrešene te odgovornosti ali kakor hitro bo kitajska vlada zmožna prevzeti to odgovornost brez pomoči ameriških sil. Oba zunanja ministra 3ta popolnoma soglašala glede zaželenega umika sovjetskih in ameriških čet s Kitajske v čim krajšem času, kar je odvisno od izpolnitve njihovih obveznosti in odgovornosti. Razširitev romanske vlade Tri vlade so pripravljene dati kralju Mihaelu pomoč, za katero je prosil v svojem pismu z dne 21. avgusta t. 1. glede razširitve romunske vlade. Kralju bodo svetovali, naj se vključita v vlado po en član narodne kmetske in liberalne stranke, ki bosta lojalno sodelovali v vladi. Po tako reorganizirani vladi naj se v čim krajšem času vršijo svobodne in splošne volitve na temelju splošnega in tajnega glasovanja. Vse demokratične in protifašistične stranke naj imajo pravicp sodelovati na teh volitvah im postavljata kandidate. Vlada naj da zagotovilo glede svobode tiska, govora, veroizpovedi in združevanja. Andrej Višinski, Harriman in air Archibald Clark Kerr so pooblaščeni, da se prično takoj posvetovati s kraljem Mihaelom in člani sedanje vlade, da bi zgoraj omenjene naloge izvršili. Kakor hitro bodo te naloge izpolnili in siprejeli potrebna zagotovila, bosta rumunsko vlado, s katero vzdržuje sovjetska vlada diplomatske odnose, priznali vladi 13DA in Velike Britanije. Nasvet Bolgariji Tri vlade so se sporazumele, naj prevzame sovjetska vlada poslanstvo, da bo bolgarski vladd prijateljsko svetovala, naj vključi v vlado Domovinske fronte, ki je bila sedaj sestavljena, dva predstavnika drugih demokratičnih skupin, ki sta resnično predstavnika skupin ali strank Izven sedanje vlade te bosta lojalno sodelovala z vlado. j rt**"*-" J *»:SS&Si?K8SS4 BTRNES akih velesil, ki je nastalo med vojno, nasprotnikov, ki so postali zelo aktivni. Končno konferenca v Moskvi pomeni nov, velik korak naprej k dosegi podobnega sodelovanja v povojni dobi. Izid konference doka- BE VIN Kakor hitro bosta vladi ZIDA in Velike Britanije prepričani, da je bolgarska vlada sprejela ta prijateljski nasvet ter vključila dva dodatna predstavnika, bosta priznali bolgarsko vlado, s katero ima Sovjetska zveza že diplomatske odnose. Komisija za kontrolo atomske energije Postavljena bo komisija Združenih narodov za kontrolo atomske energije. Zunanji ministri ZDA, ZSSiR in Velike Britanije so se sporazumeli, da bodo predložili glavni skupščini Združenih narodov, naj se ustanovi komisija, ki naj »e bavf s problemi, nastalimi z odkritjem atomske energije. Glede na bistveno odgovornost varnostnega sveta Združenih narodov za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti, bo varnostna svet izdajal navodila komisiji v zadevah, ki se tičejo varnosti. Komisijo bodo tvorili po en predstavnik članov varnostnega sveta. Komisija naj poda podrobne predloge-. 1. Za razširitev izmenjave osnovnih znanstvenih informacij za miroljubne svrhe med Združenimi narodi. 2. Za kontrolo atomske energije v obsegu, ki je potreben, da zagotovi njeno uporabo samo v miroljubne svrhe. 3. Za izključitev atomskega o-roija in vsakega drugega podobnega orožja, ki je primerno za množično rušenje. 4. Da bi se zavarovale države pred kršitvami in napadi s primernimi sredstvi. Delo komisije naj se vrši po ločenih stopnjah. Uspešna izpolnitev vsake bo razvila potrebno zaupanje sveta pred naslednjo stopnjo. Komisija ni pristojna glede odgovornosti katerega koli izmed Združenih narodov ali njegovih organov, temveč naj predloži priporočila, ki naj jih ti organi proučujejo v izvrševanju svojih dolžnosti po določilih listine Združenih narodov. Podpisani: Molotov, Ernest Be-vin in James Bjrrnes. Moskovski sporazum pomeni premostitev težkoč Londonskega sestanka Moskva, 28. — Tass — Pravdin uvodnik pod naslovom: -Izid konference treh ministrov* pravi med drugim: Ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov, ameriški zunanji minister Byrnes in zunanji minister Velike Britanije Bevin so imeli od 16. do 27. decembra v Moskvi konferenco, ki je bila sklicana, da omogoči vladnim predstavnikom treh zavezniških velesil možnost razpravljati v informativni in raziskovalni obliki o številnih vprašanjih življenjske važnosti. Izid konference treh mini. strov kaže, da je žela pozitivne rezultate. Na konferenci so razpravljali o številnih važnih vprašanjih Evrope in Daljnega vzhoda. Moskovska konferenca zunanjih ministrov «Veltke trojice* Je nov mejnik v zgodovini razvoja mednarodnega sodelovanja v miru. Va- žen korak naprej v povojni ureditvi je sporazum o pripravi mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, ki je bil dosežen na konferenci treh ministrov. Postopek za sestavljanje mirovnih pogodb je bil določen v popolnem soglasju s sklepi berlinske konference treh velesil, ki odreja način sestavljanja mirovnih pogodb za vsakega izmed bivših evropskih zaveznikov Nemčije. Ta sporazum je tem važnejši, ker Je bil, kot je znano, ravno postopek sestavljanja mirovnih pogodb tista točka, o kateri je bilo na septembrskem zasedanju sveta zunanjih ministrov v Londonu nemogoče doseči sporazum- V skladu • sedanjim sporazumom bodo namestniki zunanjih ministrov takoj obnovili svoje delo v Londonu, na temelju sporazuma, o vprašanjih, o katerih so razpravljali na prvem zasedanju sveta zunanjih ministrov. Poživitvi pomen teh sklepov je očividen. I Končno je sporazum o ustanovitvi komisije za atomsko energijo pri organizaciji Združenih narodov bistvene važnosti v načelu in praksi. Poročilo o tem vprašanju, ki ga bodo predstavniki 6 držav, predložili glavni skupščini Združenih narodov, temelj na načelu, naj ta komisija deluje pod vodstvom varnostnega sveta, kateremu bo tudi odgovarna za svoje delo. Tak postopek delovanja komisije je posledica dejstva, da je varnostni svet, ki g®,' vzpostavlja listina Združenih narodov po tej listini odgovoren za svetovno varnost. Sklepi konference treh zunanjih ministrov so razbili račune vseh nasprotnikov sodelovanja zavezoi- zuje. da je to sodelovanje napredovalo. , o o te London, 28. — INS — Današnji londonski listi in diplomatični krogi eo toplo pozdravili izid moskovske konference. Po mnenju diplomatskih dopisnikov je konferenca dosegla dokončen uspeh, zlasti, ker je bilo delovanje zavezniškega sodelovanja v Evropi obnovljeno in vzpostavljeno na Daljnem vzhodu. Vsi krogi so pozdravili izročitev prihodnege razvoja atomske energije in kontrole atomskega orožja v roke Združenih narodov. Omenjajo, da se poročilo ne nanaša na Perzijo in Turčijo, vendar pa je v Londonu splošno mnenje, da je konferenca zunanjih ministrov utrla pot za nadaljnje razprave o teh vprašanjih. «Daily Herald* smatra, da se je Molotov močno upiral, da bi prišla Perzija na dnevni red moskovskih razgovorov zato, ker je ta zadeva, v kolikor se tiče treh velesil, že odpravljena z zavezniškim predhodnim sporazumom o umiku zavezniških čet, druge zadeve pa se tičejo samo Rusije In Perzije. Opozarjajo, da je moskovski sporazum, ki je razbil sumničenje in nezaupanje, ki so navdajali med-zavezniške odnose po končani vojni, dokazal, kaj je mogoče doseči z intenzivnimi razgovori in da so nekateri kompromisi potrebni za jakost in trajnost odnosov med tremi velesilami. Pričakujejo, da se bo Bevin vrnil v London nocoj ali jutri zjutraj; pričakujejo tudi, da bo preko radia govoril ljudstvu, o izidih konference. Komentarji listov soglasno pozdravljajo izid konference, ki ga pozdravljajo kot dober predznak za glavno skupščino Združenih narodov, ki se bo pričela januarja v Londonu. Primorci razpravljajo o ustavi FLRJ Po vse*) Goriški razpravljajo o predloženem osnutku ustave FLRJ. Žene in mladina aktivno sodelujejo na tozadevnih množičnih sestankih. Ljudstvo odobrava ustavo in živahno razpravlja o poedinih odredbah. . Tako se prebivdksi Dola' v Mirenskem okraju posebno zanimajo za ločitev cerkve od države in Sole. Pravijo, da je to edina pravilna rešitev, kajti cerkvi je dama popolna svoboda verskega delovanja, d/ržav-ijanorn pa je zajamčena svoboda veroizpovedi. Z veseljem sprejemajo odredbo, ki govori o enakosti državljanov ne glede na pleme, vere in narodnost. «Prvič v zgodovini* — je dejala tovarišica — «bo državljan veljal toliko, kolikor bo naredil, ne pa kolikor posedujeo. Kmetje pravijo, da ne bi bilo dobro dati onim, ki je ne obdelujejo, niti treh ali štirih predvidenih oralov zbmlje. Pomenkovali so se: ((Kdor zemlje ne obdeluje, ne bi smel imeti pravice do nje*. Ko pa jim je tovariš pojasnil, da zemljo puščajo vsakemu, ki jo ne obdeluje za lastno potrebo, zato, ker da bi se mogel kasneje še premisliti, so bili kmetje zadovoljni. Navdušeno so sprejeli odredbo o enakopravnosti žena z moškimi. Poudarjali so, da edini Sovjetska zveza bi FLRJ dejansko tudi izvajala u ustavi odrejeno enakopravnost. Ob tej priliki je ponovno prišla do izraza zahteva po priključitvi k Jugoslaviji. Žene so dejale, da bodo lahko edino v okviru svoje domovbie spoštovane bi priznane za enakopravne osebe v človeški družbi. Odredbo, hi govori o podrejenosti organov državne oblasti in upravč ustavi in zakonom, so vsi navzoči burno pozdraviti, «Zopet je Jugoslavija tista* — so izjavljati — «ki je potrdila temeljno načelo v ustavi, kar je jamstvo, da se bo tudi v praksi najstroše izvajalo. S tem je omogočeno najširšim ljudskim množicam, da nadzirajo javno u-pravo*. V Prvači-ni je razpravljanju prisostvovalo nad 3S0 vaščanov. Po sebno so se zanimali za člen 1$, ki. govori o družbeno ekonomski ureditvi v FLRJ. Z burnim aplavzom so pozdravili izjavo tovarišice Dore: ^Poglejte, protinarodni duhovniki »o blagoslavljali orožje našim sovražnikom. Govoričili so, da je OF proti veri. Bog pa je bil z nami. Zmagali smotrni, ne pa orožje, ki so ga blagoslavljali izdajalci našega ljudstva*. Edini so si bili v tem da «je ljudstvo za vero, toda proti spletkarjem in onim duhovnikom, ki so se zvezali z okupatorjem, ki nam je hotel odvzeti n« samo narodno svobodo, temveč nas ponovno zvezati v verige suženjstva*. Zanimali so se tudi za odredbo, ki pravi: «Ce organi oblasti, ki zagrešijo na škodo ljudstva, morajo škodo poravnati*. Posebno pozor, nost so posvetili členu Si o skrbstvu. za vojne invalide in sirote narodno osvobodilne vojne. Izjavili so, da cedino nova Jugoslavija resnično skrbi za invalide, za onemogle in sirote osvobodilnega boja.* Clen 21. je povzročil živahno diskusijo. Prbn&rjaU so druge ustave, ki govorijo o svobodi tiska m govora, ki pa jih ljudstvo ne ušiva. «Primer nam daje nedavna ukinitev »Primorskega dnevnika”*. Ugotovili so, da prave svobode tiska za ljudstvo ne more biti Ose dokler samo nima možnosti razpolagati s tiskarnami in papirjem. *Isto je z manifestacijami*, so zaključili. Tudi člene 33, 31/ bi 35 so aprs-jeli z velikim zadovoljstvom. Burno so odobravali odredbo o sprejemu v janmg službe ne glede na raso, narodnost hi vero. «Danes smo v Julijski krajini težko prizadeti. Zapostavljeni smo — so dejali — s mo zato, ker smo Slovenci*. Ljudstvo Goriške pazljivo zasleduje dogodke v Jugoslaviji. Zanb ma se za jugoslovansko ustavo, ker je u stava miru, sreče in boljše bodočnosti. Izpuščen! pionirji Tanjug, 28. - Zagreb. — Gledališka skupina pionirjev iz Elšata, ki je bila na povratku z gostovanja v bratski češkoslovaški zadržana v Avstriji in odpravljena v taborišče Pri Semmeringu, je bila po šestih dneh izpuščena ter je prispela v Zagreb. Pionirji, ki so bili v Zagrebu prisrčno sprejeti, bodo v mestu ostali nekaj dni zaradi odmora in okrevanja, nato bodo pa nadaljevali pot v svoje domače kraje v Dalmaciji, Stavke v ZDA Washington, 38. — BBC — Skupno število delavcev, ki stavkajo v ZDA, znaša sedaj 290.000. Kot poroča Radio Bari iz New Yorka, bo ob koncu prihodnjega tedna pričelo v ZDA stavkati pol milijona delavcev. Stavka bo obsegala tri glavne ameriške električne industrije. V državi New York in New Jer-sey predvidevajo stavko vseh telefonskih nameščencev. Oborožene tolpe t Italiji Palermo, 38. — Radio Bari poroča, da se je včeraj v kraju Bian-cobello zgodilo težko nasilje^ ko je oborožena banda kakih 60 mož napadla karabinjersko postajo’, jo oplenila ter odnesla orožje te mu-nicijo. Izmed tisočev naših bratov in sestra, kijih je italijansko vojno sodišče obsodilo na ječo, jih je samo na Rabu umrlo od gladu 4500. ♦ ♦ ♦ ■- " ~ Klevete in lazi ne hodn nprale zlečinuv Fašistične metode v kampanji laži in klevet, ki jih italijanska reakcija širi proti naši domovini, so se najbolj izrazito pokazale ob priliki znanega hrupa, ki so ga napravili tepeni pobomiki emonskega imperija» ob ('.odkritju* v Bazoviški jami pri Trstu. Poslužujoč se preizkušenih Goebbelsovih metod, so italijanski profašisti, to se pravi vsi od neofašističnih teroristov in uličnih kričačev, redakcij zdaj tako imenovanih demokratičnih in •, ljulka med se- tako nadaljevati belogardistično propagando, Toda na žalost se še najdejo ljudje, hi to poskušajo in med njimi je, kakor vse kaže, tudi kanalski kaplan Pelo Prano. V svojih pridigah in pogovorih napada vse, kar je ljudskega, Jugoslavijo in njene predstavnike. Ni bil samo to razlog, da je šla delegacija h gospodu dekanu, ki ga vet prebivaloi zelo spoštujejo, ter se pritožila zaradi kaplanovih besed, ki so povzročile neljube nerede v cerkvi, kamor so prišli ljudje moht. Ne, kajti ljudje pojmujejo poslanstvo cerkve, kakor iz-gleda, bolj, kakor gospod kaplan in so prepričani, da za dušnega pastirja ni primemo, da se bavi s politiko oziroma bolje rečeno, z obrekovanji, kaj šele, da bi politikami z lece. Gospod dekan jih je Ijubtznjlvo sprejel in jim povedal, da je že opozoril kaplana im ga svaril, naj neha politizirati vsaj v cerkvi, ker se bo sicer ljudstvo od oerkve oddaljilo. Toda, je dejal gospod dekan, kaplan me ni hotel poslušati. Dejal je, da dela po navodilih škofa Margottija. Zato je odšla delegacija naravnost h kaplanu in mu povedala, da je prišla protestirat zaradi pridige, ki jo je imel 16. t. m. V tej pridigi je medtem, ko je vse primorsko ljudstvo ogorčeno protestiralo zaradi ukinitve «Primorskega dnevnika*, gospod kaplan dejal, da je skrajni čas da so list ukinili. Opozorili so ga tudi na drugo izjavo, ki jo je dal 15. t. m. zvečer pri pevskih vajah, ko je dejal, da bo zadovoljen, ko bodo poleg raznih nemških generalov, obešeni tudi Tito, Edvard Kardelj to Boris Kidrič. »Niso lepe te vaše besede — so mu dejali delegati, — posebno zato, ker jih je izrekel duhovnik. Zato je zadnji čas — so nadaljevali — da nehate uganjati tako propagando izven oerkve, posebno pa v cerkvi.* In kaj je odgovoril gospod kaplani’ — »Resnica je, da sem pridigal, toda zaradi vašega protesta ne bom nehal, pač pa bom nadaljeval!* »Toda md zahtevamo, da nehate a tem, ker boste ljudi odtujili od cerkve in ponovno povzročili jezno mrmranje v cerkvi, kakor je bilo to v nedeljo, ko ste pridigali.* To, kar so izjavili delegati, ni prav nič genih gospoda kaplana, saj jim je odvrnil: »Ne bom nehal, četudi ostane v cerkvi samo pet oseb, ker jaz pridigam in delam po navodilih škofa.* — Škofa, mar ga je poslal zato, da bo tu govoril neresnico? netil razdor med ljudstvom in odbijal ljudstvo od cerkve^ so glasno ugotavljali delegati. — Poslal me je zato, ker je bil gospod dekan preveč obremenjen z delom in prišel sem mu v pomoč. — In zakaj ne nudite pomoči gospodu dekanu, — so ugotavljali de. legati »Saj vendar vi ne pomagate pritegovati ljudi v cerkev in kovati enotnost in ljubezen med verniki, temveč zastrupljate odnosa j e med poštenim, preprostim ljudstvom. Zakaj ne poslušate glas ljudstva, gospod kaplan? Poslušam samo škofa, — jih jo zavrnil — to nikogar drugega, ker bom odgovarjal samo njemu, ki je edini moj nadrejeni Edini nadre jeni t Samo škofovo navodilo in ne od Bogat Kaj ni kaplan čutil prsta božjega, ko j« menom, — je trdil kaplan — »ker stalno obrekuje nekatere ljudi in jim očita neresnične stvari, kot je primer Kacina, katerega dobro poznam, ker je bil moj učitelj. — »Mi vemo da Je dnevnik pisal resnico, in da je to res, nam potrjuje vaša zagrizenost proti pravični stvari, kajti vaš učitelj j« gotovo še bolj zagrizen* — so ga zavrnili delegati. Tega, kar so m«t povedali, kaplan najbrž ni razumel, kajti poskušal je zagovarjati Kaoina naprej — toda to »g mu je še manj posrečilo, Kar čitajte: »Mislim, da, ko je pozdravljal nemške predstavnike v gledališču Verdi, ni zagrešil toliko, da bi danes ne smel biti referent za slovensko šolstvo na Goriškem.* Delegati so zaprepašveni ostrmeli. »Torej tako? Po vsej borbi naj bi vodili naše šolo tisti ljudje, ki so častili nemške zločince? Ne, gospod kaplan, vi se nimate namena spreobrniti in zato nočemo, da ostanete še nadalje pri nas. Zahtevamo, "Primorski dnevnik" bo isiel ob Novem letu v povečanem obsegu in večji nakladi da v naši cerkvi pridiga pošten duhovnik, ne pa protiljudski agitator.* Gospod kaplan je zardel v lica: »V cerkvi smem delati, kar hočem, kor sem v cerkvi jaz gospodar * — Verniki pa ne morejo dopustiti, da bi bila oerkev prostgr za profi-Ijudsko propagando, zato so delo gatje zatrdili: »Gospodarji cerkve smo mi vsi skupaj.* — »Cerkev je moja*, je trdil dalje gospod kaplan. — »Ne, cerkev ni vaša, ampak jo last nas vseh*, so ga odbili ponovno delegati. — «Cerkev je moja to če ne moja, pa škofova, toda ljudska ni*, — je zaključil gospod kaplan, ka.jti tudi na to delegati niso imeli kaj reči, ker v pogovoru s kaplanom gotovo ne bi prišli nikoli tej stvari do dna. Dolega/ti so zadnjič poskusih: «Bili ste v Kojskem, v Brdih in v Nemškem Hiutu. Ljudstvo vas ni hotelo in vas jo samo napodilo, ker ste se povsod pokazali kot domobranec. Oe ne nehate z vašim dosedanjim delovanjem, vas bo ljudstvo tudi od tukaj nagnalo.* — »Ne bojim se ljudstva*, je odkimal kaplan, — »in tudi od tukaj me ne bo spodil nihče.* —- »Tako ni mogoče, da bomo še naprej prenašali vaše obnašanje. Ali se spodobi, da ste hodili po Bodre iu ob desetih zvečer v družbi fantov — bivših belogardistov — in mladih deklet ter kričati »dol s svobodo*. Ali mislite, da bomo dopustili, da boste kričali »dol s svobodo* tukaj na Primorskem, kjer se je ljudstvo pet. indvajrat let borilo proti fašizmu in vsem izkoriščevalcem. Se samo dejstvo, da hodite ob poznih večernih urah močno vinjen domov, nam zadostuje, da vemo, kakšen dušni pastir ste.* — »Da, šel sem in tega mi nihče ne more zabrandtt, ker sem prost. Rečem vam pa le to», je nadaljeval kaplan, »da boste z vašo stvarjo prav kmalu premagani, ker vas bo razvoj sam privedel do tega.* Delegatom 'je Mio to dovolj: »Dovolj ste os razkrinkan to nam ni trsba več misliti o vas kot o duhovniku, marveč kot o narodnem Izdajalcu.* OČETOV Le še nekaj raztrganih zelenoev se je obotavljalo sredi trga, kot da no bi vedeli kam. Pokanje partizanskih pušk jih Je begalo. Teda) je eden izmed njih vročično iztegnil roko to z iztegnjenim kazalcem kazal v smer, kjer se je za cestnim ovinkom pravkar izgubil značilen italijanski vojaški voz na dve kolesi. Vsa skupina se je kot blazna pognala po cesti za njim to med tekom odvrgla svoje dolge puHce. Tako so odlh. Sled za njimi so kazale le razmetane čelade in orožje v oastnih jarkih, nekaj razmetanih vojaških cunj v trgu to požgana šola, ki se je Se kadila. Mtekuš in njegov sin sta stala pred hišo in se smejala. Včasih, in tega le ni niti tako dolgo, je bil Mlekuž trdno odločen, da bo temu ali onemu bahavemu zelencu zdrobil naduto glavo. Danes pa je pozabil na to »n se je le smejal. Kako se ne bol, tem silnim junakom fašističnega carstva, ki so kar cež noč postali tako silno nebogljeni. Tudi njegov »to »e je smejal. Toda to ni bil dobrodušen smeh očeta, ki je danes v veliki ljubezni do svojega naroda skorajda odpustu petindvajsetletnim rabljem. Branko se je oborožil s puško, ki je je zadnji zelenec odvrgel za Ovinkom. Popoldne je prtfla v trg partizanska patrulja to Branko se ji je pridružil: »Oče, danes grem z nji-Wij*. Zvečer je šel do gospoda dekana tov. Nanut Ladislav iz Kanala to mu sporočil izjave, katere je dal kaplam delegaciji. V urad je medlem prtsel tudi sam kaplan in dejal: »Sem bil in ostanem domobranec do konca!* Ako delegacija ni mogla dati na nekatere izjave gospoda kaplana odgovora, ker jih more dati le Cerkev, bo na te besede ljudstvo lahko samo dah dovolj zgovoren komentar. Kaj je bila ..Guardia civica“ 28. aptrila so se prve brigade C. V JU tržaškega OUN pripravile na svoj prvi napad. Sestavljali so jih skoraj izključno policisti, ki so do včeraj služili okupetoju. Proti večeru se je 18 mož (!) ki so pripadali »brigadi* S. Sengio C.Vik, pod poveljstvom častnika, podalo na polioijskem avtobusu pred takratno »casa del fascio*. Tam je bil sedež «brigate nere*. Patriotični ex-policaji so imeli nalogo razorožiti fašiste in nemške formacije Sohutz-pollzei, ki bi še ostale na mestu. Cim pa so zapustiti avto, jih Je obkolilo približno sto nemških SS-ov-eev in vod * guardie oivšohe*. Slednji so bili vsi do zob oboroženi in pod poveljstvom majorja Mata od Schutzpolized. «Patriotl» so hoteti streljati, toda oficir jih je zadržal, da prepreči njih gotovo smrt. Tako so jih Nemci z lahkoto razorožili in zajeli brez strela. Nato so jih prepeljali v sejno dvorano »Case del fascio*, kjer so ostali pod nadzorstvom treh ati štirih Nemcev in petih mož »Guardie oivlche*, ki so neprestano merili z brzostrelkami na jetnike, pripravljeni, da nanje streljajo ob najmanjšem znaku potrebe. Približno eno uro kasneje je vstopil v spremstvu nekaj mož »Guardie civiche* in dveh SS oficirjev neki civilist, v katerem so spoznali advokata C. Pagninija, takratnega tržaškega župana. Omenjeni gospod si je ogledal ujetnike in se nato oddaljil, ne da bi spregovoril. Medtem, ati pa kmalu potem so SS-ovci obsodili patriotične policaje v smrt. Nekateri so na cesti opazili, kako so te «patrlote» zajeli. Tako je prišla vest o tem tudi na kvesturo. Od tam so obvestili poveljstvo «brigade» San Sergio. Njen komandant, bivši komisar kvesture, kapetan Politi, je dal nato zajeti večje število Nemcev in odšel s precej številnim spremstvom na komando BS, na trgu Oberdan. Vstopil je z enim parlamentarcem to pričel razpravljati s poveljujočim generalom. Nemec Je dejal da so biti »patrioti* že obsojeni in da Je sodba morda že izvršena, Nato je kapetan Potiti izjavil, da bo dal postreljatl vse Nemce. Nemci so nato poslali kurirja v »Casa del fascio* in ta se je vrnil z odgovorom, da so jetniki še živi. Jetniki so medtem poskušali pre- govoriti svoje čuvaje »Guardie civiche*, naj obrnejo orožje proti Nemcem. Ti pa so se slepo pokoravali nemškim odredbam in zato niso niti odgovoriti. Tako Je bilo njihovo vedenje proti «patriotom*, kakor so se sami nazivali. Kakšno bi bilo piroti partizanom? Po posredovanju kapetana Poli-tija in drugih, so se Nemci in »patrioti* čez nekaj časa vendar sporazumeli in izmenjali ujetnike. Opozorilo Tovariš Carlo Fdbrioci se je zglasil v naši redakciji in nas prosil, da opozorimo naše čitatelje, da ni on «sergente» Alfonzo Fabrioi, niti »tenente* Alfredo Fabrici, ki smo ga omenjali v članku »Kaj je bila Guardia Civica* v eni izmed prej. štnjih številk. Njegovi želji radi ustrežemo. Uredništvo Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Uprava Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primo rje javlja, da predstava »Vdova Rošlinka» določena na dan 30. t m. ne bo v Kanalu, temveč v Anhovem pri Kanala. 30. t m. ob 16. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Skednja uprizorilo Benedettijeve »Rdeče rože». Predprodaja vstopnic v trgovini We>rk. Na dan Novega leta od 14. ari bo v dvorani Ljudskega doma na Opčinah vprizorilo Benedettijeve »Rdeče rože». Vabilo 3. skupina pionirjev iz Opčin vabi vse pior.trje Iz Trsta to okolice, da si ogledajo njih jaslice v Ljudskem domu na Opčinah. IZPRED SODIŠČA Oprostitev in ena obsodba Včeraj je izredno porotno sodišče sodilo Tomažu Lupo, obtoženemu kolaboracionizma, ker je v Trstu po 8. septembru 1943. kot agent policije, skvadrist »marciasu Roma, soiarpa littorio*, član PFR, ovadil Andreja Turkoviča kot zagovornika partizanov to tako povzročil njegovo aretacijo to deportacijo v Nemčijo. Nadalje, ker je ovadil inž. Agnettija, zaradi antifašizma. Priče so vse obremenjevale obtoženca, nobena pa ni mogla dati jasnih dokazov. Javni tožilec Je zahteval zato najmanjšo kazein z upoštevanjem olajševalnih okol-nosti. Po govoru branilca Moro, pa je sodišče oprostilo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Naslednji obtoženec je bil Zanetti Adalbert, katerega je javni tožilec obtežil kolaboracionizma zaradi pripadništva k republikanski milici in udeležbe pri «rastrelamentih» v Istri. Nadalje, da se je nepošteno prerinil z delavskega na uradniški položaj s pomočjo ovajanja antifašističnih delavcev to izražanja svoje fašistične miselnosti. Cela vrsta prič je pričala o Zanettijevem obnašanju. Jasno so pokazale, da jih je ovadil, povzročil da so jih pretepali v palači skvadristov in pri tem celo sam pomagal. Javni tožilec ga je nato v svojem govoru ožigosal kot značinega nasilneža to fašističnega denuncianta ter poudaril, da priče o njegovi udeležbi pri »rastrelamentih* pač ne more biti, ker mrtvi ne morejo govoriti. Zahteval je za obtoženca 10 let zapora. Srd množice pa je povzročil govor branilca, ki je dokazoval, da obtoženca ne morejo obeoditj na podlagi njegovih zločinov pred septembrom 1943. v poznejši dobi pa da ni bil več v tovarni, ampak s svojim bataljonom v Pazinu. Čeprav je ta bataljon tam vršil ofenzive na partizane, ni priče, ki bi mogla dokazati, da je bil pri tem prisoten tudi obtoženec. Ta govor ni deloval na poslušalstvo kot obramba, ampak kot izzivanje splošnega ogorčenja ta jesen prikaz neprimernosti zakonov to pro- Primorske žene zbirajo staro železo eedure, s katero se sodijo kolaboracionisti. Ogorčenje je izzvala ugotovitev, da ni kaznivo pripadni-štvo milici in republikanski fašistični stranki, ampak le pri tem z dejanji izvršena škoda. Občinstvo je tudi razburila trditev, da se tukaj ne sodijo fašistične nasilnosti iz dobe pred septembrom 1943. Ko je branilec dokazal, da se je na tukajšnjem osdišču udomačil »lus praeceptum* (običajno pravo), po katerem samo pripadništvo »črnim brigadam* ne predstavlja zločina, je nekdo iz publike polglasno pripomnil: »Tukaj bi tudi Mussolinija oprostili, ker ga ni nihče videl daviti ljudi z lastnimi rokami...* Sodišče je nato odločalo več kot pol ure, najbrž v oklevanju in po svoj običajni praksi. Končno Je no prakso paragrafov. Končno je obsodilo Zanettija na 6 let to 8 mesecev zapora, tri leta nadzorstva po prestani kazni, Izgubo pravice do javnih služb in poravnavo procesnih stroškov. Pogreb garibaldincev Zveza primorskih partizanov za Trst javlja, da bo 30. t. m. pogreb padlih garibaldincev: Sabadin Clarudio, Parovel Nereo, Pieri Giordano, Tossi Sergio, Dolcetti Glulio, Počkaj Josip, Pecohlari Giovanni, ki so pripadali bataljonu »Alma Vivoda* garibaldinske brigade »Trieste*. Sprevod bo krenil iz mrtvašnice glavne bolnice ob 11. uri Zveza primorskih partizanov za Milje javlja, da bo v Miljah 30. t. m. ob 14. uri pogreb ipedHh garibaldincev: Peochiari Giovanni, Bo-nivento Innocente, Balbi Ferruccio, Zaccarta Paolo, Collarich BJrmtoio, Postogna Luigi, Millo Mario, Di Mattia Sergio, Depangher Edoar-do, Bolčič Arkadio, Paver Arrigo, Degraasi Domanico, Man zoni Este-rino, Počkaj Franc, ki so pripadali bataljonu »Alma Vivoda*. Pionirska prireditev v Gorici Na boiač Je bila v dvorani Ljudskega doma okrajna pionirska prireditev. Sodelovati so pionirji Iz Gorice, Solkana, Vrtojbe in Pevme. Dvorana je bila polna pionirjev, ki so s navdušenjem slediti pestremu sporedu. Mnogo odobravanja je žel četveroglasni pionirski pevski zbor' ds Solkana, ki Je otvorll prireditev s himno »Hej Slovani* in zapel tri partizanske pesmi. Štiriletni pionirček Je igral na harmoniko balet »kmečki ples*, ki so ga izvajale pionirke iz Gorice in duet pionirk »klasični balet*. Mala pionirka iz Pevme je slikovito podala »Veselega pastirja* ta »Kavarico*. Na sporedu so bili tudd »kolo* italijanskih pionirjev ter deklamacije male italijanske pionirke. Prtdnd pionirki lz Solkana sta uprizorili pripovedko o »Nosku*, Id Je male poslušalce posebno zanimala. Prireditev se je zaključila na splošno zadovoljstvo; aplavzi so biti neprenehni, zato so morali zadnje dve točki ponoviti. G O POD R S V O Ljudska oblast je predpogoj našega gospodarskega Po poletni splošni stavki se je pojavilo precej važnih gospodarskih problemov v Trstu in pokrajini Predvsem lahko ugotovimo, da je v Trstu to pokrajini veliko število nezaposlenih delavcev raznih strok, gradbenikov in industrijskih delavcev. Vsem je tudi znano, da je potrebna obnova v industriji in privatnih poslopij ter da se bodisi v enem, bodisi v drugem sektorju n;č ne obnavlja. V takem položaju kot je danes, ni mogoče zaposliti toliko delavcev, kolikor jih je na razpolago. Krivdo za to neaktivnost nosi predvsem kapital, ki ni mobiliziran v obnovitvenih delih, kar je nujen pogoj za obnovo. Vprašanje ohnove porušenih in uničenih objektov Je torej vezano na kredite, ki bi jih morala dajati država. Vprašanje državne pripadnosti našega ozemlja, pa še ni rešeno; zato tudi ni oblasti, ki hi se zanimala za resnično rešitev vprašanj, ki bi imela trajno vrednost. ZVU ne izvaja načrtnih obnovitve, nih del, zato ker tukaj nima istega občutka nujnosti, kot bi ga lahko imela oblast, katere člani so navezani na to zemljo. Zaradi tega pa bi morala ZVU spoštovati ljudsko oblast, katero je našla v deželi ob zasedbi, ne pa je ovirati in onemogočati Mirne duše moremo trditi, da ni niti enega sektorja, kjer ne hi bilo med ljudskimi oblastmi ter ZVU spora in dolgotrajnih pogajanj, ki so največkrat brezuspešna. Pred uredbo št. 11, ko je bila ljudska oblast še izvršna, se je obnova stvarno Izvajala, kljub vsem posledicam vojne. Danes pa, ljudstvo hodi mimo polnih izložb in nima sredstev za nakup potrebnih živil in obleke, nima krova nad glavo. Tudd trgovci se pritožujejo, ker nimajo dovolj kupcev. Ce pa bi se obnova izvajala in bi delavci zaslužili, bi vse gospodarstvo oživelo. Ustanovile so se obnovitvene *a-druge. Zaradi pomanjkanja kapitala, oziroma zaradi neurejene kreditne službe, ne morejo delovati. Bila bi potrebna dolgoročna posojila pod povoljnimi pogoji, katere pa more dajati le država, ali pa zelo močne banke. Ravno teh pa danes niNa ljudstvo sl ne more nabavljati kreditna sredstva, ker mu itak ni ostalo nič po vojni vihri in čestokrat nima niti najnujnejšega za življenje. Zato ljudstvo v Komnu, Štanjelu, Rihemberku, Mavhi- rnjato, Vitovljah. Medji vmal. Kor, ljah to drugod, kjer so skoraj vse hiše požgane, prezeba to hira. Sta- nuje, kjer more, v podrtijah hiš, v bližnjih vaseh in trpi še bolj kot za časa borb. Prej se je zavedalo, da mora žrtvovati vse za svojo svobodo in je tudi bilo pripravljeno na te žrtve. Zdaj pa vidi, da mu ta svoboda ne daje tega, kar bi mu po vsej pravici pripadalo. Obnova industrijskih objektov, posebno v Trstu in Tržiču, je eden najvažnejših problemov naše pokra- Gpzarjamo, da bomo sprejemali voščila za Novo leto samo še danes! PohititeI jine. Ljudstvo »e tega zaveda in zahteva po svojih organizacijah obnovitev tovarn in ladjedelnic. Toda tudi v tej obnovi vlada isto stanje. Pred kratkim so objaviti poziv ZVU vsem delavcem kovinske stroke, naj se prijavijo v tečaje za zidarske mojstre, češ da je preveč nezaposlenih kovinarjev, ki ne morejo dobiti zaposlitve. Ta poziv nas spominja na izjavo, ki jo Je dal g. polkovnik Bowmann poleti za casa za izboljšanje položaja splošne stavke, ko je dejal, da se težka industrija v Trstu ne bo več obnovila. Ce bi se to uresničilo in če bi se vsi kovinarji prelevili v zidarje, bi v petih letih obnoviti vse porušene zgradbe, medtem pa bd vse industrijske naprave postale nesposobne za delo. Tudi če bi se zidarji takrat po nekem čudežu spet prelevili v kovinarje, ne bi imeli kje delati, ker bi zapuš' ne instalacije medtem že propadle. Gradbena obnova bi bila dovršena in vsi ti novopečeni zidarji bi morali biti nujno brezposelni. Temu ljudstvu bi v tem primeru ne ostalo nič drugega, kakor vzeti culo in oditi v tujino s trebuhom za kruhom, doma bi pa ostale same nezaščiten* družine. Take iz-glede za bodočnost nam prikazuje sedanja gospodarska politika. Jasno pa Je, da naše ljudstvo ni navdušeno za take ukrepe in za tako prihodnost, ampak zahteva to, kar je v njegovem interesu in za kar se je tako odločno borilo aa časa narodno osvobodilne borbe ter je v tem smislu pripravljeno do konca in dosledno izvajati tudi svojo gospodarsko borbo. Društvo Škorkija V prostorih slovenskega prosvetnega društva »Skorklja* v Vicolo dell’ospedale militare št. 2, bo danes 29. t m., predaval tov. Kovačič o temi »Nacionalizem, razna, rodovanje to patriotizem*. V nedeljo 30. t. m. bo ob 17. uri, ob otvoritvi dvorane v Vicolo del-l’ospedale militare št 23, kulturna prireditev združenih prosvetnih društev iz Skorklje. V ponedeljek, 31. t m., ob 20. uri, pa bo v novi dvorani silvestrovanje s prosto zabavo. Nove tobačne nakaznice Urad za izdajanje tobačnih nakaznic bo za občinstvo odprt, kakor sledi: jutri, v nedeljo to v ponedeljek od 8. do 12., v torek zaprto, v sredo in naslednje dni od 8. do 12. in od 15. do 18. Izdajajo se nove nakaznice za vse zamudnike ne glede na začetno črko. Prehrana MLEKO. Razredčeno kondenzirano mleko za one, ki so preko 65 let stari, se bo delilo v ponedeljek, 31. t. m. namesto v torek. PIŠKOTI. V prvih dneh januarja bodo med potrošniko delili izredno partijo pri & kotov »Delnem* po 140 liar za kg. Prodajali jih bodo v slaščičarnah. Podrobnosti bodo še javiti. FISKULTURA Nogometne tekme vnladine Pri dosedaj odigranih tekmah so biti doseženi sledeči rezultati: (Kratice pomenijo: O so odigrane tekme, D so dobljene, N so neodločene, Z so zgubljene; D so dani goli, T so točke). L skupina: Nabrežina O 7, D 5, N 2, Z 0, D 22, P 5, T 12; S. Marco O 6, D 5, N 0, Z 1, D 21, P 5, T 10; Opčine O 5, D 4, N 1, Z 0, D 14, P 4, T 9; Raianese A O 6, D 4, N 1, Z 1, D 14, P 10, T 8; Cebuteo O 6, D 3, N 0, Z 3, D 8, P 12, T 6; Dreher O 8, D 3, N 0, Z 5, D 11, P 23, T 6; Roool O 7, D 2, N 0, Z 5, D 7, P 13, T 4; 8v. Križ O 7, D 2, N 0, Z 5, D 7, P 16, T 4; Primorje C. C. O 8, D 0, N 0, Z 8, D 0, P 16, T 0. II. skupina: Servolana O 7, D 6, N 1, Z 0, D 21, P 3, T 13 ; Fahbr. Maoohine O 6, D 4, N 2, Z 0, D 10, P A T 10; Primorje P. K. O 7, D 5, N 0. Z 2, D 22, P 7, T 10; Roianese B O 7, D 3, N 0, Z 4, D 8, P 10, T 8; Baroolana 0 6, Da,Nl,Z2,D4,P5, T5; »Dobro, sin, pojdi, le pojdi! Kadar boi v bližini, s« oglasi, če bol pa Šel kam druga/m, pa piši!* Oba, Mlekuž im sin, sta se smejala, ko sta si stšnila krepki kmečki roki: /Zdrav hodi, sin. Glej, da ne bo« delal sramote Mlekužerdm s Primorske! Bodi Junak! zDolgo je zrl oče za njim. Visoko ob robu gozda se je obrnil tudi sin. Potem so partizansko patruljo zagrnile visoke smreke Trnovskega gozda, * • * Življenje v malem primorskem trgu je poštah prijetnejše. Pogosto so prihajali partizanski kurirji, patrulje in včasih tudi oela četa. Ljudje so jih bili veseli. Ustavljali so jih in jih vabili v tople sobe. Mimo Mlekuleve hiše ni Sel nihče. Vsak partizan je stopil vanjo vsaj za trenutek, vsaj za pozdrav. In Mlekuž je bil ponosen na to. Rad se je moško pomenil z njimi m nikomur ni pozabil povedati, da je-tudi njegov sin partizartJKo so se postavljali in hiteli naprej svoja pota, jim je dobra mamica stisnila v roke kos kruha, Mlekui pa jim je dal prijazno besedo na pot. Nekega jutra je prišla v trg brigada. Toliko jih le nikoli niso videli. Mlekuž je čakal sina: sedaj pride, gotovo je s njimi*. Poslej so spet prihajali kurirji, včasih patrulje in tudi ocla četa. Pa Je čakal zaman. Branko ta «4 bilo nikoli med njimi, tudi vedel »i nihče zanj. • • * Četrti mesec odkar so za cestni/m ovinkom izginili zadnji raztripmii in zbegani zelenci so prvič predrli Nemci. Pokradli so, kar jim je prišlo pod roke in požgali so skoraj pol trga. Večina mož, med njimi tudi Mlekuž, se je umaknila v gozd in se vrnila šele, ko jim je sij požarov naznanil, da se Švabi umikajo. Teden dni pozneje je prišel v trg prvi kurir. Ustavil se je pri Mlekužu, toda danes ne iz navade. Danes se je moral ustaviti, ker je imel pismo za Mlekužove.