Globalni rezultati posiovanja 155 ozdov in 14 organizacij negospodarstva v letu 1978, ki posluje na gospodarskem principu, so uspeini To lahko zaključimo na podlagi analize, ki jo je pripravil oddelek za gospo-darstvo skupSčine občine Bežigrad in obrav-naval ter sprejel izvršni svet. Pn posameznih postavkah so zlasti zanimive primerjave s srednjeročnim planom. Dosegli smo visoko realno rast družbenega proizvoda in indu-strijske proizvodnje, vtsoko aktivno v ra-zmerje izvoza do uvoza in gospodarili brez izgub. Glede na pogoje poslovanja in mož-nosti. ki jih imamo, pa z doseženimi rezultati vsekakor ne smemo bili zadovoljni.
Realna rast družbenega proizvoda je 9,1 odstolka tn je že tretje leto nad pfanirano rastjo po srednjeročnem planu. zato bomo ob visoki konjunkturi že v Štirih letih dosegli pfanirano rast za celo srednjeročno obdob-je. Manj ugodna gibanja beležimo na po-dročju deltlve družbenega proizvoda, rasti produktivnosli in zaposlovanja. Gospodar-stvo občine je v lanskem letu ustvarifo preko 29 milijard din celolnega pnhodka, celo za 32,8 odstotka veČ kot v letu 1977. Na mesec smo tako ustvahli 2,5 miltjarde din prihodka in imefi povprečno 1.95 milijarde din mate-halnth stroškov. To razmerje predstavlja ekonomičnost poslovanja. ki nam pokaže, da nam je v celem (etu 100 din porabljenih sredstev dalo 26.40 dtn dohodka. Ekonomič-nost poslovanja je narasla za 0.9, Čeprav srtio planirati 1.5 odstotka. tmamo še dovolj rezerv. ki jih lahko imenujemo -stabiliza-cija.«
Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 12 odstotkov. kar je zelo dober rezultat. V ustvarjanju dohodka preko 6 mili-jard din je v povprečju lani sodelovalo 25742 deiavcev. Stopnja rasti zaposlenih 5,1 od-stotka je prevelika, saj smo v resoluciji o uresnifievanju plana naše občine planirali 3,2 odstotka. Nezaposlenosti skoraj ni (pri-javljenih je biio 221 nezaposfenih), ker je stalno odprtih več delovnih mest, kot je za-posiitveni potencial občine. To je logična posledica polrebe po razvoju in rasti ter ne-zmožnosti formiranja investicijskih sredstev za kapitalno intenzivne naložbe. Visoko rast dosegamo ob visokem zaposlovanju Že dru-go leto zapored. K rasti družbenega proiz-voda je zaposlovanje pnspevalo kar s 60-odstotnim deležem rn je v 3 letih srednjeroČ-nega obdobja že doseglo celotno planirano rast.
Industrija postaja dominantna dejavnost v občinf, saj dosega tretjrno vsega dohodka. 26 odstotkov predstavlja trgovma, 20,6 grad-
beništvo. 10,3 poslovno-finančno-tehnične storitve. ostale odstotke dohodka pa druge dejavnosti.
Kakorkoli giedamo, vsi pozittvni efekti ra* sti nimajo rezuitata v intenzivni rasti sredstev reprodukcije. Sredstev za kvalitetne in kapi-talne naložbe je mnogo premalo. To se nam lahko v bodočnosti z negativnimi posledica-mi povrne. Osebna poraba je predstavljala 30.7, splošna in skupna poraba 44,7 in raz-širjena reprodukcija 24,8 odstotka izjemno so se povečale dajatve za finansiranje skup-nih služb in naložbe v sklade skupne porabe, prve za 170. druge pa za skoraj 40 odstotkov, Vsak deiavec je v povprečju vložil v osebni mesečni dohodek 6638 din. v sklade repro-
POSLOVANJE V PRETEKLEM LETU
gradbeništvo in celo 5.2-krat več kot gostin-stvo. Seveda pri tem trgovina formira tudi največje sklade skupne porabe. Izvedba do-hodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu bi se morala odražati v teh podatkih. vendar zaenkrat še ni tako. Sicer pa smo za sklade skupne porabe v letu 1978 izločili kar47 odstotkovveč kot vletu 1977 in je ta znesek !e še za četrtino manjši od sred-stev za poslovne sklade.
Povprečni neto osebni dohodek se je v primerjavi zletom 1977povečal realnoza3,1 odstotka in je znašal 6638 din. Še vedno pa se nam slabša kvalifikacijska struktura zapo-slenih. IzplaČila osebnih dohodkov so bila nominalno vefija za 18,4 odslotka. Realno so
Dobri tezultati -vzpodbuda za prihodnost
dukcije 3227 din in dal za vrsto združevanj in prispevkov 9761 din.
V letošnjem letu lahko bežigrajsko gospo-darstvo neposredno usmeri v natožbe 1392 milijonov din, vendar bo za odplačila anuitet porabilo skoraj 555 milijonov din. kar nam bo učinek povečane akumulacije izničilo Precejšnji det akumulacije bomo letoszdru-žili za razvoj prioritetnih dejavnosti, za razvoj občinskega gospodarstva pa nam bo ostalo toliko kot tani - 489 milijonov din. Tako že treijič ugotavljamo dejstvo, da se gospodar-stvo lahko ohranja le na sedanjem nivoju in je vezanost na tuje vire vedno večja. Kar 22 ozdov bo moralo letos odplačati večje anui-tete kot so izločili lani v lasten poslovni sklad.
Med dejavnostmi so po akumulativnosti še vedno vetike razlike, prednjači pa trgovina NajveCjo akumulativnost ima specifični ozd lnex-aclrta-aviopromet Trgovina izločt v re-zerve fn poslovne sklade mesečno na delav-ca 2.2-krat več kot industrija, 2,7-krat več kot
se največ povečali osebni dohodki vgradbe-ništvu. prometu in komunali. Najbolje je pla-Čan pogojno nekvaltficirani delavec v dejav-nosti poslovnih, linančnih in tehničnih stori-tev s 3750 din. V 34 ozdih pa je ta OD dosegel 4000 din. Osebni dohodki so naraŠČali hitre-je kot produktivnost dela v 19 ozdih in 8 delovnih skupnosti skupnih služb.
Povprečno število zaposlenih se je v lan-skem letu povečalo za 5,1 odstotka. Največji porast je v vodnem gospodarstvu - 26,8 in v poslovno-finančno-tehničnih storitvah 20.6 odstotka, Absolutno največ zaposluje indu-strija. Večina novega zaposlovanja je s stali-šča ozda več a!i manj opravtčljiva, vendar vse premalo upoštevajo sprejete planske in resolucijske obveznosti. Hitra rast nosi s se-boj vrsto težav na področju socialne infra-strukture (stanovanj. zdravstva, šolstva. otroškega varsta itd.). ki jih gospodarstvo občuti šele posredna.   ^..   .
Dohodek smo povečalr za 38,8. povprefino uporabljena poslovna sredstva pa za 44 od-
stotkov. Izkoriščenost postovnih sredstev pada Akumulativnost je najvišja v vodnem gospodarstvu, gradbeništvu in obrti, najnižja pa v gostinstvu Za primerjavo je dalo 100 din ceiotnega prihodka 20.86 din dohodka tn !e 2.92 din neto akumuiacije. Vpliv dokončne delitve je gotovo eden pomembnih vzrokov zmanjSanja sredstev akumulacije.
Izvoz je za 76 odstotkov presegel uvoz. Industrija je kot edina dejavnost zabeiežita deficit v zunanjetrgovinski menjavi. Regio-nalno smo pri uvozu vse preveC navezani na zabodne države.
Cedalje bolj se uveljavtja težnja po skleni-tvi dobrega samoupravnega sporazuma. Aneksi prinašajo vrsto kvalitetnih sprememb in izboljšav. Kot dejanska osnova dobrega in trajnega dohodkovnega povezovanja je bilo sklenjenih več samoupravnih sporazumov o osnovah skupnega plana.
Kriterij uspeSnosti poslovanja je udeležba akumulacije v celotnem prihodku, vštevši sredstva za rezervni in poslovni sktad. Za vse dejavnosti razen trgovino mora ta delež do-seči vsaj 2 odstotka. če ozdi meje ne dose-žejo. se v skladu z 152. členom zakona o združenem delu Šteje. da poslujejo z molnja-mi. Takib ozdov je za Bežigradom 23. prav na dnu pa so Ljubljanjske mlekarne s tozdo-ma Marketing m Mlekarne z 0.2 in 0.3 odstot-ka, vendar je prav ta ozd z neurejemm siste-mom cen 5e najbolj prizadet.
Zanimive zaključke nam ponujajo tudi pri-merjave posameznih dejavnosti na področju osebnih dohodkov Vodilnasilajeindustrija, kjer je delavec povprečno zaslužil 6096 din. NajviŠji povprečni dohodek je bil v sozdu Tego Detovna skupnost skupnih služb 11142 din. sledijo pa Elektrotehna tozd Oigital 11303 din. SMELT 10615 din in sozd Fužinar DSSS 10373 din. Najnižji porast osebnih do-hodkov so zabeležili v vodnem gospodar-stvu. NajuspeŠnejše je gradbeništvo. Pov-prečni osebni dohodki znašajo 6828 din. naj-viSji pa so v sozdu Imos DSSS s 13641 din. Med dejavnostmi ima najvišii povprečni osebni dohodek promet z 8188 din. Nad osebnimi dohodki se ne morejo pritožiti tudi v trgovini, drugače pa pa z gostinstvom. Osebni dohodki v negospodarstvu so za 15 odstotkov višji kot v gospodarstvu. Višji je tudi delež akumulacije.
Na koncu lahko zapt&emo, da smo v tetu 1978 poslovali uspešno. da pa moramo vse-kakor posvefiti več pozornosti sistemskim reSitvam za večje in kvalitetne investicije, stalni moto mora biti tudi borba za večjo produktivnost.
DANE BESEDNJAK