ITiAbIu platana ▼ gotorlat.
Pači o 22.IX, 1931
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	W'k£,--------itertlkl »bi 1-M.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
■— .m i	■	.	I	■	I	I	  '	i	ul"	I'	''	"M	——
Haročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani V Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951,
——■————
Lete XIV.	Telefon	it.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	22.	septembra	1931.	Telefon	st.	2552.	štev;	108.
   ■—
Za ureditev
V	petek, 18. t. m. se je vršila seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani. Sejo, ki je bila obilno obiskana, je vodil predsednik Osrednje sekcije g. inž. Joško Kobi, ki je uvodoma podal izčrpno poročilo o splošni situaciji v naši lesni trgovini in industriji in podrobno očrtal tudi položaj na posameznih evropskih lesnih tržiščih.
Jako važna je bila razprava o ureditvi izvoza lesa. Naša lesna trgovina in industrija se nahaja v izredno težavnem položaju. Vzroki tega neugodnega položaja leže v splošni svetovni gospodarski krizi, v znatnem zmanjšanju konzuma, veliki hiperproduk-ciji, ostri konkurenci, velikem nazadovanju cen; na nasprotni strani pa poslabšujejo položaj tudi neorganiziranost lesne stroke, ki povzroča pravcato anarhijo. V času visoke konjunkture se je število lesnega trgovstva tako pomnožilo, da je bilo že za ono dobo dokaj previsoko. Posledice popolne prostosti lesne trgovine pa so se pokazale, ko je nastopila v tej stroki depresija. Z lesno trgovino so se pečali strokovno neusposobljeni ljudje, ki so prekupčevali z lesom, izvažali v inozemstvo in radi nesolid-nosti in premajhnega strokovnega
izvoza lesa.
znanja mnogo škodovali ugledu te naše, ene izmed najvažnejših izvoznih strok. Z depresijo, ki je zavladala v tej stroki, so si ostro pričeli nasprotovati interesi solidnih podjetij in interesi takozvanih »lesnih trgovcev«.
V hašem izvozu lesa ni danes prav nikakega sistema. Vsak izvaža les in po kakršnih cenah ga hoče in more, kar znatno slabi in preprečuje obstanek res solidnih, strokovno in tehnično izpopolnjenih podjetij.
Radi tega je prišlo lesno trgovstvo samo do prepričanja, da je za Ifesno trgovino in industrijo kot važno narodno gospodarsko stroko edina pot k »miljenju težkega položaja le uvedba sistema v naš lesni izvoz, odnosno koncentracija izvoza, ki je zamišljena tako, da se izvoz lesa v inozemstvo uredi s posebnim pravilnikom, ki naj bi ga uveljavilo ministrstvo trgovine in industrije v sporazumu z ministrstvom za šume in rude in prizadetimi strokovnimi organizacijami.
V svrho sestave predlogov je bil izvoljen na seji ožji odbor, ki bo sestavil predloge na bazi sklepov, napravljenih na dravogradski konferenci lesnih gremijalnih sekcij, o kateri smo že poročali.
Oni morajo prodajati blago ne samo po Ceni, kot ga sicer prodaja trgovec, ampak celo veliko višje, kajti prišteti je treba k ceni še njih lastni dobiček ter stroške za pošiljanje. Dobiček takih potnikov pa običajno ni ravno majhen in to že radi tega ne, ker oni ne morejo računati s kakim fiksnim zaslužkom, vsled česar izrabijo priliko kadar se jim nudi.
Če pa kljub temu prodajajo ali ponujajo blago veilko cenejše kot domači trgovci, bi konsumenti morali vedeti, da je kvaliteta tega blaga veliko slabša. Produkcijski stroški za gotovo vrsto blaga so namreč po celem svetu več ali manj isti in morebitne malenkostne razlike se izravnavajo vsled oddaljenosti ali pa določene carine.
Da pa dobe tudi konsumenta, ki se na blago ©pozna, 7a naročilo, se taki agenti neredko poslužujejo prevare tako, da kažejo vzorce veliko boljše kvalitete kot je pa blago, katerega nato narOčilec dobi. Kako mnogo primerov pa je, da konsiiment, ki je dal kak predujem, naročenega blaga sploh ne dobi ali pa ga mora plačati po ceni, o kateri se mu niti sanjalo ni in ki presega dvakratno običajno višino! Taki primeri sleparskih agentov so zelo pogosti. O tem se more prepričati vsakdo, ki bi povprašal na naših sodiščih! Triki namreč, katerih se taki potniki poslužujejo, so tako mnogovrstni in premeteni, da skoro niti čuda ni, da jim nasedejo tudi še tako inteligentni ljudje.
Kakor hitro stopi inozemski trgovski potnik v hišo konsumenta, bi moral ta pomisliti, da njegovO blago ne more na rtoben način biti cenejše od onega domačega trgovca, če seveda upoštevamo kvaliteto blaga.
Konsumenti bi morali pa še pomisliti, da s tem, da kupujejo pri inozemskih trgovskih potnikih, slabijo domačega trgovca, ki mora sicer pri manjšem zaslužku plačevati visoke davke. Tak trgovec radi tega seveda tudi ne more nabavljati svojih potrebščin v taki količini pri producentu in tako imajo indirektno škddo od takega početja predvsem konsumenti sami.
Preobširno bi bilo naštevati vso škodo, ki jo trpe i naši trgovci i naši konsumenti radi takih brezvestnih kupčij. Ce še nekoč posreči našim trgovcem, da mentaliteto teh ljudi spreobrnejo, oziroma da ti sami sprevidijo svojo zmoto, potem bo to poleg solidnih cen in dobrega blaga naših trgovcev, najboljše sredstvo proti brezvestnim kupčijam, ki jih izvršujejo gotovi trgovski potniki in krošnjarji. Konsumenta se mora prepričati, da je blago pri domačem trgovcu najboljše in najcenejše.
Velik sadni sejem v Ljubljani.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovatijeWi velesejmske upravo v dneh 25., 26. in 27. oktobra i. I. t; prostorih velesejma v Ljubljani velik Sadni sejem. Prodajalo Se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko skrbno izbrdno tiamiino sadje, zlasti jabolka in hruške. Sadje bo naprodaj v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbtift vloženo. V eno rti takem zaboju bo poprečno 20 kg efie sorte skozi in skozi enake ktikovosii.
Opozarjamo na ta ugodni nakup prvovrstnega namiznega sadja naše go-spodinje in vse ljubitelje sadja sploh.
Važno zborovanje vino-' gradnikov«
V	nedeljo še je Vi-šilb v Beogradu važno zborovanj e vinogradnikov iz vse naše države, ha katerem se je razpravljalb o težkem položaj il( v ka-teireiii se nahajajo haSi vihogtadniki,
o	krizi in posledicah te krize, koja mora imeti težke posledice za naše narodno gospodarstvo v splošnem in
o	predlogih za odpomoč. O stanju in težnjah vinogradnikov iz Slovenije sta poročala gg. Lovro Petovar in ing. Ivo Zupančič. Ob koncu zborovanja je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri se zlasti predlaga:
1. Trošarina na vino naj se ne ukine, marveč uvede tudi za ono vino, ki se producira na področju takozvanih zaprtih mest v Dalmaciji.
2. Vsem finančnim organom naj se izda pojasnilo, da je neprevret vinski .mošt oproščen trošarine.
3. Občinskim in drugim samoupravam naj se zabrani obremenjevanje vina z novimi občinskimi in drugimi samoupravnimi dokladami, trošarinami in drugimi dajatvami.
4. Za izdelavo vinskega destilata naj se dovolijo primerne ugodnosti.
5. Brezalkoholne pijače iz umetnih esenc naj se obremene š primerno visokimi državnimi, banovinskimi in občinskimi trošarinami najmanj v oni meri, kakor veljajo za vino.
6. Zaradi omiljenja krize v vinogradništvu je nujno potrebno, da se ukinijo vse carine za uvoz vinogradniških potrebščin, v kolikor pridejo v poštev za obdelavo vinogradov, izdelavo in nego vina.
7. Trgovinska politika naj upošteva važnost izvoza vina. Zato naj se v celoti odpravi dosedanji sistem trgovinskih pogodb na obnovi klavzule o največjih ugodnostih in izvede sistem preferenčnih carin s primernim kon-tingentiranjem izvoza našega vina.
8. Za uvoz prazne vinske posode (sodov) iz inozemstva naj se dovoli kreditiranje carine.
9. Glede na nerentabilnost vinogradništva naj se nanovo odmeri ka-tastralni čisti donos, ki služi za odmero davkov.
10. Protialkoholna propaganda v državi naj še Zavrne v primerne meje, da ne bo nasprotovala interesom vinogradništva, ki vsekakor predstavlja eno hajvažrtejših panog našega narodnega gospodarstva. Protialkoholni pokret naj propagira treznost in zmernost pri uživanju vina, nikakor pa naj ne bo proti vsakemu uživanju vina.
11. Pristojbine za merjenje posode naj še znižajo.
12. Za prevoz praznih sodov naj se dovoli na vseh državnih železnicah 50 odstotni popust.
13. Osnova za plačevanje skupnega davka na poslovni promet naj se določi na podlagi 2 Din za liter.
14. Za potrebe vojšfce ih mornarice naj se nabavlja Samo domač Vinški kis.
Po sprejetju resolucije so si vši udeleženci skupščine korporativno ogledali razstavo vina in sadja, nakar je bilo prirejeno skupno košilo.
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa liajbolje tudi s&memu sebi!
Kupujmo pri domačih trgovcih domače blago!
Pred kratkim je »Trgovski list« objavil okrožnico g. bana Dravske banovine naslovljeno na vsa sreska načelstva naše banovine. V okrožnici opozarja g. ban vsa sreska načelstva, naj skrbno pazijo na poslovanje vseh krošnjarjev in trgovskih potnikov in zlasti, da se strogo izvajajo določbe, ki so izdane v zaščito domačih trgovcev. Gg. uradni predstojniki so g. banu za izvršitev teh predpisov osebno odgovorni.
V	zadnjem času se je razpasla navada, da se vsi ti predpisi kršijo ter da tudi oblastva niso posvečala temu vprašanju preveč pažnje. Zadeva je prišla tako daleč, da so naši trgovci občutili radi itega velikanske izgube ter da so bili rijih interesi že resno ogroženi. Omenjena okrožnica g. bana naj bi napravila tem res že neznosnim razmeram konec in to prav posebno še radi tega, ker je večina potnikov, ki hodijo okrog po deželi od hiše do hiše, inozemcev oz. zastopnikov inozemskih tvrdk. Na ta način seveda naši konsumenti direktno podpirajo inozemske trgovce in fabrikante in vse to na škodo domačih, ki morajo vrhu vsega še doma plačevati davke in druge ogromne dajatve.
Nastane pa vprašanje, ali bo omenjena okrožnica, tudi če se bo strogo izvajala, t. j. da bodo naša oblastva v resnici pazila — kolikor je sploh mogoče — na striktno izvajanje določb o trgovskih potnikih in krošnjarjih, dosegla namen, katerega zasleduje?
Predvsem naj kot v odgovor na to vprašanje poudarimo sledeče:	naša
oblastva, žandarmerijska, občinska in druga politično-upravna nikakor ne morejo dobro izvrševati te svoje naloge, če jim pri tem rte bodo pomagali oni, ki so pri stvari najbolj zainteresirani, t- j. naši trgovci. Ti sami bi morali dobro paziti na Vsakega trgovskega potnika — zlasti inozemca —, ki se prikaže v njih Okolišu. Kakor hitro bi zapazili, da kak trgovski potnik ali pa krošnjar ne upošteva naših predpisov — ki so menda našemu trgovcu itak znani — bi moral to takoj naznaniti najbližnji žan-
darnlerijskl postaji in jo še ob potrebi opozoril na okrožnico g. bana Dravske banovine. Le na ta način bo mogoče s skupnim sodelovanjem trgovcev in oblasti zajeziti nadalnje širjenje teh škodljivcev trgovskega stanu.
Na naših trgovcih pa leži še neka druga naloga, od katere je V največji meri odvisno ali si bodo konsumenti še v bodoče nabavljali svoje potrebščine direktno pri trgovskih potnikih in to mogoče celo inozemskih.
Skoro nikake direktne koristi nima namreč trgovec, če ovadi trgovskega potnika ali krošnjarja, ki ne upošteva veljajočih predpisov potem, ko je ta že odvzel domačemu trgovcu cel kup kon-šumentov. S kaznijo, ki bo takega potnika zadela, bo kvečjemu doseženo, da se bo ta za nekaj časa vzdržaval takega Svojega nepravilnega poslovanja, nikakor pa ne bo povrnjena škoda trgovcu, ki mu je radi tega nastala.
Na našemu trgovcu leži, da prepriča konsumenta, da blago katero prodajajo inozemski trgovski potniki, ni nič boljše in cenejše od njegovega. Prepričati je treba konsumenta, da nikakor ne more nihče prodajati cenejšega blaga, ne da bi pri tem trpa’a njegova kvaliteta.
Vsak trgovec dela danes že s tako minimalnimi režijskimi stroški, kakor so sploh mogoči. Veletrgovina, ki je nekoč posredovala med producentom in trgbVoem na drobno, je danes n. pr. v inanufakturni stroki in prav ta pride pri inozemskih potnikih največ v poštev, že skoro popolnoma izpodrinjena. Danes kupuje trgov, blago direktno v tovarni in ta mu ga radi konkurence v večini primerov Še p'6 isti ce^i dostavi na doni z lastnimi promet, sredstvi, tako da lahko trdimo, da proda danes trgovec blago po tovarniških cenah plus minimalni zaslužek, ki ga lahko zahteva sam. V zelo mnogih primerih dela trgovec sam ali vsaj Z lastnim osobjem ter v lastnih lokalih tako, da odpadejo tudi ti sicer neobhodni režijski stroški. Vsega tega pri trgovskih potnikih ni. •
Ob osemdesetletnici Ivana Hribarja.
Te dni je praznoval minister n. r. g. Ivan Hribar svojo osemdesetletnico. Naša javnost se ga je ob tej priliki spominjala z besedami pravičnega priznanja njegovih velikih zaslug, katere si je pridobil od prvega nastopa v javnosti, pa do današnjih dni.
Njegove zasluge v naši narodni in gospodarski politiki, v kateri se je izkazal za moža širokega obzorja in velikega koncepta, so naši starejši generaciji še v živem spominu. Sam praktičen gospodar je zbral okoli sebe večino trgovcev in obrtnikov v naših krajih, ki so našli baš v njem svojega iskrenega prijatelja in vnetega zagovornika svojih teženj in potreb.
V czi med jubilantom in praktičnimi gospodarji so bile vedno tesne in prisrčne. Sam stoječ sredi gospodarskega udejstvovanja je znal ceniti važnost in pomen smotrene gospodarske politike. Navzlic vsemu idealizmu v narodnih vprašanjih ni nikdar izgubil iz vidika realnosti in interesov našega gospodarstva. Bil je inicijator Mestne hranilnice v Ljubljani in ustanovitelj Ljubljanske kreditne banke, dveh največjih in najvažnejših slovenskih denarnih zavodov. Smisel za praktično gospodarstvo ga je vodila tudi v njegovem delovanju v državnem zboru na Dunaju in v kranjskem deželnem zboru. Kdor pregleduje steno grafične zapisnike zasedanj, na katerih je sodeloval, mora nepristransko priznati, da je bil mož trdega dela in redke inicijative, ki je žela lepe uspehe v dobrobit našega nar<xla in našega narodnega go-s podarstva.
Skoraj celih dvajset let se je jubilant udejstvoval jako uspešno tudi v Trgovski in obrtni zbornici. Zanimal se je v zbornici jako intenzivno za vse gospodarske probleme, posebno pozornost pa je posvečal železniškim vprašanjem. Zbornica ga je txlposlala tudi v železniški svet, kjer je vneto zagovarjal želje gospodarstva. Iz te dobe njegovega intenzivnega udejstvovanja datirajo med drugim njegova prizadevanja za preureditev ljubljanskih kolodvorov in gradba vrhniške železnice.
Starejša generacija županske dobe jubilanta v Ljubljani ne bo nikdar pozabila. Bil je med ustvaritelji ljubljanskega vodovoda, v popotresni dobi pa je stavil temelje novi Ljubljani. Bili so takrat ljudje, ki so sodili, da je šel v tej dobil predaleč, a doživel je še sam, da so Ljubljančani edini v tem, da je samo on gledal naprej in po svoji da-lekovidnosti že takrat ustvaril pogoje za današnji razvoj Ljubljane. Regulacija in kanalizacija mesta, elektrarna in plinarna, Srednja tehniška šola in ne-broj drugih naprav bodo trajni spomeniki njegovega plodonosnega županovanja, ki se odlikuje s tem, da je s skromnimi sredstvi in nizkimi prispevki davkoplačevalcev ustvaril mestu trajne, neprecenljive vrednote.
Župan Hribar je pa dal dokaj pobud in lepih inicijativ za razvoj in napredek tudi v drugih občinah, širom vse Slovenije. Saj so se okoli Hribarja zbirali vsi slovenski župani in mnogim, zlasti v nacijonalnih bojih težko pre-
izkušenim županom je Hribar s prijateljskimi nasveti, krepko roko in močno moralno oporo vedno stal ob strani.
Svojo individualnost je ohranil tudi v osvobojeni domovini, snu njegovih mladih dni in smotru vsega njegovega udejstvovanja. Uresničenje idealov, za katere se je vedno neustrašeno boril in tudi veliko trpel, svobodna domovina je poživela večer njegovega življenja, vlila mu je novih življenskih sil, da obhaja svojo osemdesetletnico mladeniško čil in bister ter plodonosen v vsestranskem udejstvovanju.
Kamor ga je poklicala domovina, je bil pravi mož na pravem mestu. Vestno in požrtvovalno je služil na odgovornih mestih kot poslanik in opolnomočeni minister v Pragi in kot pokrajinski namestnik v Ljubljani. Pa tudi sedaj, ko v našem zakonodajnem svetu uveljav-
lja svoje izredno bogate življenjske izkušnje v blagor domovine, je ostal v ozkih in prisrčnih stikih z našim gospodarstvom. V jubilantu imamo v zakonodajnem svetu vnetega in živahnega zagovornika svojih teženj in potreb, katere podrobno pozna in jih uveljavlja. Bil je gospodarstvu vedno iskren prijatelj in odkritosrčen svetovalec in ostal mu je zvest tudi v pozni življenjski dobi.
Obilnim čestitkam, katere dobiva jubilant te dni, se pridružuje tudi naš list, ki ima čast šteti jubilanta med svoje sotrudnike, saj je naš list svoječasno priobčeval celo njegove »Spomine«, z iskreno željo, da ostane ohranjen svoji rodbini, domovini, pa tudi našemu gospodarstvu v sedanji čilosti, bistrosti in vedrosti do skrajnih mej svojega na uspehih tako bogatega življenja.
Zlati jubilej Kmetske	p
ljubljanske chclice r. z. z n. z. v Ljubljani.
- m n ■ m i
a 11 1JI;
M.;.
iJCT
Dne 18. septembra 1881. se je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v .Spodnji ŠiskG Martin Bavdek, župan v Udimatu, Vinko Ogorelec, župan v Škofljici, in Tomaž Ločniker, župan na Viču.
Glavni organizator in pospeševatelj ustanovitve pa je bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti leta 1893. najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Voš-njak in njegov brat dr. Josip Vošnjak.
Emancipacija našega denarnega go-ispodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osein let pozneje poslovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska posojilnica« in leta 1900. pa »Ljubljanska kreditna banka«.
Tako je »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-gospodarsko Osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo v obče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošno koristne narodne namene.
Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od po-četka poslovanja posojilnice ji je predsedoval gospod Janez Knez star. vulgo Ančnik in po njem se je za zavod udomačila označba »Ančnikova šparkasa«. Po smrti imenovanega 1. 1892. ji je predsedoval njegov sin gospod Ivan Knez do svoje smrti v letu 1926. in od tega časa dalje ji predseduje gospod Andrej Šarabon.
RO'LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
,.KARTOTEKA" d. z o. z.
L ubljana, Selenburgova 6/1
Telefon šfev. 33-18
Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov Din in šteje že nad 6.000 deležnikov.
Iz skromnih začetkov so narasle vloge do danes na preko Din 236,000.000'—, posojila na preko Din 193,000.000-—, rezervni zakladi presegajo vsoto Din 9,000.000-—, nepreminčine pa, ki so upoštevane v bilanci z Din 3,177.401"—, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki je začel svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih gospoda Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na najprometnejšem prostoru ob Dunajski cesti ter poleg tega še dve stanovanjski hiši ob Dunajski cesti ozir. Trdinovi ul. poleg raznih stavbišč v mestu in na neposredni periferiji.
V	spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda jo sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesti stanovanjsko palačo.
Jugoslovanska svobodna cona v Solunu izkazuje hitro rastoč promet, do-čiin promet v splošni prosti coni pada. Vlada hoče splošno prosto cono razširiti in jo moderno opremiti, za kar bo pač potrebno posojilo 15 do 20 milijonov drahem.
Število novih poravnalnih postopanj v
Češkoslovaški je padlo od julija do avgusta od 411 na 166 (lani od 315 na 295).
Hausse v petroleju v U. S. A. se vsled nadaljnje redukcije v produkciji nadaljuje; surovi petrolej v Pennsylvauii zaznamuje od 29. julija dalje že peto zvišanje cene in so cene od tedaj narasle za 45 do skoraj 70 odstotkov, po kvaliteti.
Češkoslovaška papirna industrija na domačem trgu dobro prodaja, v ekspor-tu se pa bori z velikimi težkočami.
Ceno iniportnega premoga v Ogrski so zvišali od 5-60 na 7"10 pengo, torej za več kot 25 odstotkov. Razlaga se ta ukrep s težkočami pri nabavi deviz.
Oricnt-banka v Atenah se bo po zanesljivih poročilih proti koncu tekočega-meseca spojila z Grško Narodno banko.
Manufakturcrs Trust Comp v Newyor-ku hoče več manjših bank v Newyorku in okolici, ki so jih oblasti pred kratkim zaprle, prevzeti in njih dolžnike plačati.
Dunajski velesejem je po mnenju gospodarskih krogov izpolnil vanj stavljene nade. Obisk je bil zadovoljiv, kupčija se je gibala v normalnih mejah. Nekatere panoge poročajo o ugodnih zaključkih, tako radio, pohištvo in športni predmeti.
Bombaževe konference, ki se bo vršila v oktobru, se udeležujejo med drugimi Egipet, Rusija, Argentina, Brazilija, Peru in Belgijski Kongo.
Letošnji pridelek pšenice v Italiji bo znašal po prvi uradni cenitvi 67 milijonov 260.000 meterskih stotov proti 57 milj. 380.000 v preteklem letu in 62 milj. 380.000 stotom v povprečnosti zadnjih petih let.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je
j bil po zadnjem izkazu Narodne banke v znesku 6354 milijonov Kč krit z 39-5 odstotki.
Angleška banka izplačuje nespremenjeno polletno dividendo 6 odstotkov.
Nestle (družba kondenziranega mleka itd.) je imela v prvi letošnji polovici za
10	odstotkov manjši promet kot v prvi lanski polovici.
Dve novi sladkorni tovarni v^ Češkoslovaški-, ki ju bodo v kratkem zgradili, pomenita bojno napoved čslov. sladkornemu kartelu.
Sindikat za eksport železa v Poljski bo s pomočjo vlade kmalu aktiviran. Prodaja in cene ua domačem trgu so pa že urejene.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
oseh orst eno- m večbarvne
Jugogra/ika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
Davčna obremenitev v Poljski znaša okoli 4715 milijonov zlotov. Ker znašajo vsi narodni dohodki okoli 13 milijard zlotov, pride na davke ca. 37 odstotkov narodnega dohodka.
Izvoz in standardiziranje poljedelskih produktov v Poljski je načrt zakona, ki ga je predložila poljska vlada parlamentu. Za vsak posamezen eksportni predmet bodo določene gotove norme.
Konkurzov v Poljski je bilo v prvi letošnji polovici 376, od lcojega števila pride na trgovino 217 slučajev.
Davkov v Franciji je došlo v avgustu 3229 milijonov frankov, to je za 100 milijonov frankov manj kot v lanskem avgustu.
Zlato Ameriko je vzrok svetovne de-prosije, pravi Gandhi. »Denar se mora razdeliti in mora krožiti, da se bogastvo po možnosti izenači.«
Skupne ali ločene zbornice.
(Nadaljevanje referata g. I. Založnika na občnem zboru Splošne zveze obrtnih zadrug
v Ljutomeru.)
(Konec.)
V	prilog ločenih zbornic se večkrat naglaša, da imajo obrtniki ločene zbornice v naprednejših državah. Avstrija, Cehoslovaška, Madžarska, Poljska, Romunska, Bolgarska in Albanija imajo vse samo skupne zbornice. Na Francoskem obstojajo v zadnjem času posebne obrtniške zbornice, ki pa doslej niso prišle do večje veljave in so skoro povsod ostale brezpomembne institucije. V Nemčiji obstojajo istočasno ločene obrtniške in skupne trgovsko-industrijske zbornice. Vendar je tudi v Nemčiji v zadnjem času mnogo čitati o akciji za zopetno priključitev obrtnikov k skupnim zbornicam. Kdor je čital razpravo generalnega tajnika zagrebške zbornice o priliki privrednih zbornic, gotovo ni prezrl citata nemškega strokovnjaka v Duxeldorfu Jožefa Wilden, ki predlaga, da se zbornice v Nemčiji organizirajo tako, kakor je izvedeno v Avstriji, in pravi med drugim doslovno tole: »Dosti bo takih, ki nasprotujejo mojemu predlogu. Njim vsem odgovarjam, da se znanost in praksa že desetletja trudi, da napravi mejo med tovarnami in rokodelskimi delavnicami. Pa zaman! In ta trud bo brezploden tudi v bodoče, čemu torej spor? V mnogih obrtniških delavnicah so danes industrijska podjetja z najboljšimi stroji in mnogimi delavci, a številni industrijci so začeli svojo karijero kot rokodelci. Ker pa ni mogoče strogo razmejiti rokodelstva in industrije, se mnoge zbornice medseboj prepirajo zaradi članstva, mnoga sodišča prinašajo v teh vprašanjih odločbe, ki so različne po kraju in naziranju. Delujejo mešane in enostranske komisije, a koncem koncev ostane samo nezadovoljstvo s sprejetimi odločbami in ogromen strošek. Zato je treba to vprašanje definitivno likvidirati in ustanoviti edinstvene skupne javnopravne korporacije v svrho zaščite skupnih interesov. Pri tem bi delodajalci mnogo prihranili na stroških in delu ter pridobili na vplivu, veljavi na znotraj in zunaj in stanovski samozavesti.« Ta značilni glas iz Nemčije je vsekakor treba citirati tistim, ki vodijo akcijo za ločene zbornice zgolj iz razloga, ker ima take zbornice že Nemčija.
Rado se tudi naglaša, da je treba ustvariti tudi v Sloveniji ločene zbornice zaradi tega, ker tako zbornico ima že Srbija, a jo zahteva tudi Hr-vatska. Pomisliti je pa treba, da je v Srbiji zbornična naprava še precej novega datuma, in vpoštevati posebnost srbskega obrtnika, ki svoje naprave ne čisla toliko zaradi tega, ker so najboljše, kot zbog tega, ker ceni vsako institucijo iz predvojne dobe izredno visoko in si je ne pusti vzeti, tudi ako mu ničesar ne koristi, ker je zanjo trpel v vojni dobi. Slične primere imamo tudi v slovenskem obrtništvu. So zadruge v malih krajih, katere že po svojem sestavu, po številu članstva in radi popolnega pomanjkanja sredstev ne morejo za obrtništvo storiti ničesar koristnega in povzročajo le skrbi in odgovornost vodilnemu načelniku, če pa hočete zadrugo likvidirati, se bo vse članstvo postavilo po robu.
Kar se tiče hrvatskega obrtništva, je res tudi to, da v zadnjih letih tudi savez hrvatskih obrtnika v Zagrebu propagira zahtevo po ločenih zbornicah. Kako je savez prišel do sedanjega naziranja, nismo mogli ugotoviti. Prejšnja leta so zagrebški obrtniki bili nasprotniki ločenih zbornic. V svojem glasilu ne navaja savez nobenega razloga, s katerim bi se mogla utemeljiti delitev zbornic. Trdi le isto, kakor del slovenskih obrtnikov, da so obrtniki zmožni vzdrževati lastno zbornico. S tako trditvijo samo pa je težko prepričati, da so ločene zbornice res boljše in potrebne. Gotovo je v tem pogledu najmanj toliko, kolikor mnenje saveznega predsedstva, vredno tudi mnenje enega najboljših poznavalcev hrvatskih obrtnih, trgovskih in industrijskih prilik dr. Adolfa
Cuavaja, ki pravi med drugim to-le: »Mislim, da je treba v celoti pridržati sistem skupnih zbornic in ga najtopleje zagovarjam z ozirom na interese gospodarstva samega, kakor tudi kz ozirov interesov države. Treba je enkrat iz strani, katera je najbolje informirana o delu skupnih zbornic, javno konstatirati, da so vsi prigovori, ki se že nekaj let v tej ali oni obliki iznašajo proti skupnim zbornicam, neutemeljeni in brez vsake stvarne podlage. Ako v vseh skupnih zbornicah karkoli ni v skladu s potrebami, je treba to izboljšati, popraviti in izpopolniti, Rušiti pa ustanove, katere so desetletja bile edine nositeljice in braniteljice gospodarskega napredka in katere tudi enako danes stvarno in aktivno delujejo na pojačanju in podvigu vseh glavnih komponent ekonomske evolucije naše države, se pravi opravljati malo koristno, pa morda celo škodljivo delo, ko ni nobene garancije za to, da se bo v ločenih zbornicah moglo doseči več in da bo ta oblika v boljšem skladu z interesi gospodarstva in državne celote.«
Konstatirali smo v svojem referatu samo dejstva, ne da bi hoteli vplivati na mišljenje. Naša zveza je rada pripravljena zagovarjati tudi ločene zbornice, ako se posreči dokaz, da bodo take zbornice za obrtništvo koristnejše in ne bodo itak že preobremenjenemu obrtniku nanašale novih bremen. Doslej takega prepričanja zveza m mogla pridobiti in je dosledno, v kolikor je bilo umestno, vztrajala na stališču skupnih zbornic. Zvezno predsedstvo je mnenja, da je sedanji spor, ki se je v tem vprašanju razvil v Ljubljani in postal skrajno oseben ki zadržuje zadružno zvezo ljubljansko v mnogo koristnejšem delu in obeta uničiti celo naše edino stanovsko glasilo, ki smo ga s težavami vzdrževali v najtežjih časih, lahko rešiti, ako gre v resnici za stvar in ne za osebne ambicije. Skupna zbornica naj ostane s sedanjim ustrojem, po katerem je poslovanje razdeljeno na tri odseke. Posameznim odsekom se pa naj prizna z malenkostno spremembo zborničnega poslovnika večja avtonomija s tem, da sklepe poedinih odsekov tudi na zunaj podpisuje in zastopa predsedstvo odseka in le sklepe in objave v skupnih stvareh podpisuje predsednik zbornice. Na ta način bi se odstranila vsaka razlika med skupnimi in ločenimi zbornicami v obravnavanju vprašanj, ki se tičejo zgolj poedinih skupin.
Popraviti se mora tudi sedanji volilni red iz 1. 1927, v kolikor dovoljuje aktivno udeležbo osebam, ki se niti poklicno niti upravičeno ne bavijo z obrtom, trgovino ali industrijo. Obrtne zadruge in trgovski gremiji so v P1 vem ledu poklicani, da sodelujejo pri zborničnih volitvah, ker najbolje poznajo i upravičene volilce i njihove sposobnosti.
Torej: 1. širšo avtonomijo zborničnim odsekom,
2.	Sprememba volilnega reda in zakonita pritegnitev zadružnih organizacij k sodelovanju pri volitvah.
Ako se temu ugodi, bo takoj morala tudi prenehati sedanja gonja zoper zbornico.
Naša zveza je vsikdar visoko cenila koristno delo svoje zbornice za obrtništvo in je ponosna na sloves, ki si ga ie zb0I-nica s svojim odličnim uradništvom znala pridobiti v riaši državi in inozemstvu, ter bi obžalovala, ako bi lepo delo sedanjega uradniškega aparata bilo onemogočeno s cepljenjem moči. Tistim pa, ki rušijo zbornico zaradi poedinih oseb, priporočamo, da naperijo svojo borbo zoper krivce same, ne pa zoper zavod kot tak.
želimo, da gospodje delegati povedo svoje nepristransko, pa stvarno utemeljeno mnenje, ki naj bo zveznemu odboru navodilo za bodoče nastopanje v tem vprašanju.
Važen rok za mlinarje.
Privilegirana družba za izvoz poroča:
Za pokritje septemberske potrebe pšenice se morajo mlini prijaviti Privilegirani družbi za izvoz najdalje do 25. t. m.
Mlini na merico smejo pri mletvi rabiti poleg mlinskih kamnov valje in sita, če jih preurede za mletev enovrstne moke. V tem primeru se bodo uradnim potom zapečatile naprave za mletev tipizirane moke.
XII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO.
Žaloc v Savinjski dolini, dne 19. 9. 1931.
Zaradi židovskih praznikov je kupčija malo oslabela in cene so popustile.
V	javni Oznamovalnici je bilo dose-daj signiranih 1400 težkih bal po 150 kilogramov.
Društveni odbor.
S
ROLI NIKA TVORN1CA CIKORIJE
LJUBLJANA.
mm
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLINSKA KAVA!
Občni zbor gremija trgovcev v Ribnici.
V	nedeljo, dne 3. septembra t. 1. se je vršil redni letni občni zbor gremija v Ribnici v dvorani gostilne pri »Cenetu« v Ribnici ob izredno številni udeležbi.
Ob 10. uri je otvoril agilni načelnik g. J. Divjak zborovanje in posebno pozdravil navzočega zastopnika Zveze trgovskih gremijev g. tajnika I. Kaiser-ja ter s sledečim nagovorom prešel na dnevni red:
Nagovor načelnika Divjaka.
Z današnjim občnim zborom dovršu-jemo ob enem desetletnico obstoja našega gremija, pa je umestno, da pogledamo pri tej priliki nekoliko nazaj na celotno delovanje naše organizacije.
Razrvane povojne gospodarske in politične razmere leta 1919 so dovedle naše trgovstvo do prepričanja, da brez ožjega sodelovanja in stanovske organizacije ni mogoče uspešno voditi redno trgovino. Cvetelo je tihotapstvo in ve-rižništvo z vsemi mogočimi predmeti, rastlo je število neupravičenih in strokovno nekvalificiranih trgovcev pod okriljem takratnih strankarsko-politič-nih prilik, cene blagu so se zviševale skoro od dne do dne in ustanavljale so se konsumne zadruge z dalekosežnimi, od države priznanimi ugodnostmi.
Uvidevajoč, da se redno trgovstvo tem neprilikam ne more brez organizacije uspešno postaviti v bran, je sklical pripravljalni odbor pod načelstvom gospoda Cirila P i c e k a zborovanje na dan 4. junija 1920 za ustanovitev gremija trgovcev za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče ter občini Draga in Trava in predložil temu zboru že pripravljena pravila. Izdatno podporo sta nam pri tej priliki nudila gospoda Fran Z e -bal, načelnik Gremija trgovcev za ljubljansko okolico, ter gospod Fran Golob, tajnik Slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Ustanovitev organizacije na osnovi predloženih pravil je bila z navdušenjem in soglasno sklenjena in takoj izvoljen začasni odbor. Ze ta odbor se je trudil v številnih sejah spraviti trgovino zopet v pravi tir in naslovil mnogo upravičenih zahtev na takratno vlado v Sloveniji v zadevah aprovizacije prebivalstva, tihotapstva in verižništva s trgovskim blagom itd.
Po ponovnih urgencah so bila končno predložena pravila z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 9. junija 1921 odobrena. Ustanovni občni zbor pa se je vršil dne 18. septembra 1921 pod vodstvom zadružnega nadzornika gospoda dr. Muniha in ob številni udeležbi članov.
Prva naloga novega odbora je bila strogo pregledovanje vrst trgovcev glede njih zakonite upravičenosti. Z ozirom na nove tvorbe držav in na izpre-menjeni trgovinski položaj je bilo treba gledati na razširjenje poslovanja naših domačih denarnih zavodov pri eskontiranju menic in vnovčevanju tujih deviz in valut. Neobhodno potrebni telefonski promet je zahteval ustanovitev javnih govorilnic v večjih krajih gremijalnega področja in ustanovitev novih telefonskih in felegrafskih zvez. Treba je bilo skrbeti za obrtno-nadalje-valno šolstvo za trgovski naraščaj. Raznoliko obrtno zakonodajstvo v državi je že takrat potrdilo nujno zahtevo po ize-
načenju obrtnega zakona. Z ublažitvijo povojnih prilik se je pričelo z izenačenjem raznih drugih zakonov, ki so se tikali v veliki meri tudi trgovstva. Zlasti davčna zakonodaja je vedno bolj pritiskala na pridobitni stan. Odmerjali so se k obstoječim davčnim vrstam razni redni in izredni pribitki, nakladal se je davek na vojne dobičke, poleg tega pa smo^prinesli kot dedščino iz bivše Avstrije dohodnino, ki je posebno težila naše trgovstvo ob rigoroznem in prevestnem postopanju slovenskih finančnih oblasti pri izvrševanju davčnega zakona. Vedno bolj se je čutila potreba trgovsko-stanovskih organizacij, ki naj bi nastopile v zaščito interesov njih članstva in vedno večje je bilo delovno polje teh organizacij. Vse pritožbe in časopisne polemike posameznikov so bile glas vpijočega v puščavi. Pa tudi prizadevanja gremijev kot krajevnih organizacij, so imela le delno lokalne uspehe. Nasloniti se je bilo treba na širšo organizacijo — na našo Zvezo trgovskih gremijev —, ki je potem zbrane predloge, zahteve in pritožbe naslovila na merodajne oblasti v imenu trgovstva cele Slovenije, v sporazumnem sodelovanju z našo najvišjo stanovsko institucijo — našo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo —, katero hočejo v zadnjem času imeti nekaterniki očividno zaradi njih osebnih ambicij — razdeljeno za posamezne gospodarske panoge, dasiravno je naša skupna zbornica s svojim dolgoletnim plodo-nosnim delovanjem dokazala, da je vsled tesne povezanosti interesov vsega narodnega gospodarstva in zlasti gospodarstva vseh pridobitnih panog neobhodno potrebna le obstoječa skupna zbornica, v kateri se izkristalizirajo vse potrebe in upravičene zahteve teh panog. Naša javna bremena so že dospela do vrhunca znanosti. Čeniu si še naprtiti večje izdatke za izdrževanje ločenih zbornic.
Zato izražamo danes na tem mestu naš odločni veto proti takim poizkusom in našo soglasno zahtevo, naj se za Slovenijo tudi v bodoče pusti neizpremenjeno našo skupno Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Poleg omenjenih stanovskih korporacij pa nam je potrebno posebno stanovsko glasilo za javno zastopstvo naših interesov. Kot tako glasilo imamo predvsem naš odlično urejevani »Trgovski list«, ki ne zastopa samo naše interese, ampak nas obvešča tudi o vseh važnih gospodarskih pojavih in zakonitih določilih, tičočih se trgovstva in nam nudi potrebna pojasnila in navodila.
Konsolidacija naše države na vseh poljih in s to združena nova zakono-
1
Pr
■poroča se
Gr
egorc
& Ko.
Ljubljana
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga • o-nega žganja in špirita.
Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
daja nalaga naši stanovski organizaciji toliko pozornosti in budnega nrotl-enja vseh gospodarskih pojavov, da se mora danes omejiti v svojem statutarič-uem poslovnem načrtu v pretežni meri na zastopstvo in obrambo splošnih gospodarskih interesov in koristi trgovstva.
S tem uvodom današnjega občnega zbora sem nekoliko orisal postanek, namen in pomen gremija kot stanovske organizacije in njega delovanje, hoteč opozoriti na večje in boljše zanimanje ter sodelovanje vsega našega članstva za naše skupne koristi in za našo organizacijo ob njenem desetletnem jubileju, ko je položaj trgovstva vedno težavnejši in kočljivejši.
Za svoje izvajanje je žel načelnik g. Divjak splošno in burno odobravanje.
Zahteva po skupni zbornici je bila ob tej priliki toliko tehtnejša za področje greinija, ker se je zbora udeležila domala polovica vseh (lanov.
Ker praznuje ob enem z desetletnico gremija tudi čislani načelnik gospod Josip Divjak desetletnico načelova-nja gremiju, je pojasnil zvezni tajnik gospod Kaiser delovanje gremija v pretekli dobi, podčrtal zasluge g. Divjak-a ob njegovi desetletnici in mu izrazil v imenu Zveze čestitko in zahvalo za njegov trud in njegovo delovanje v prid trgovskega stanu. Stavil ga je za vzgled delovanju in pozval članstvo na večjo oklenitev gremija.
K drugi točki dnevnega reda prečila tajnik gremija svoje obširno poročilo o poslovanju gremija v pretekli poslovni dobi, katero priobčimo v prihodnji številki v celoti.
Za tajniškim poročilom je Zvezni tajnik v zanimivem in stvarnem govoru očrtal splošni gospodarski položaj od povojne dobe do danes. Obrazložil je nazorno s statističnimi podatki prehod z depresije v svetovno gospodarsko krizo, ki se je započela z nadprodukcijo industrije v primeri s porastom števila prebivalstva in z gospodarsko obnovo Evrope iz povojnih prilik. Opisal je posamezne faze kriz, od agrarne preko industrijske in finančne do socijalne krize. V svojem govoru se je bavil tudi z vprašanji vnanje in notranje trgovske politike. Glede lesne trgovine je poudarjal neobhodno potrebo prilagoditve na bodoče prilike, kajti čas, ko se je les prodajal v vsaki obliki in izdelavi, je minul. Stopamo tedaj v normalne razmere. Končno omenja akcije glede odprave težkoč zaradi krošnjarstva in za razčiščenje razmerja med zadružništvom in trgovstvom.
S poudarkom, da je moč stanu v organizaciji, poziva na močno oklenitev organizacije in združitev v enotni organizaciji.
Za svoja odlična izvajanja je prejel govornik burno odobravanje.
Računski zaključek, ki izkazuje za leto 1930 dohodkov Din 40.225-71, izdatkov Din 34.839-80 ter presežek dinarjev 5.385-91, je bil odobren.
Imovine izkazuje gremij dinarjev 35.825-27.
Proračun za tekoče leto izkazuje v izdatkih in dohodkih Din 30.600*—.
Po živahni debati je bil tudi ta sprejel.
Pri sledečih volitvah načelstva gremija so bili izvoljeni: za načelnika: gosp. Divjak Josip; za namestnike: gg. Križman Franc in Pakiž Emil; za člane: gg. Tschihkel Ludvik, Ar-k o Ivan ml., Lovšin Anton, Klun Franc, Kavčič Miloš in Rant Ignac; za namestnike: gg. Picek Franc, Mi-
li	o 118 F rane in Pirkovič Franc; za pregledovalca računov: gg. Klun Ivan in O n i č Davorin.
V	odbor sekcije lesnih trgovcev pa so bili izvoljeni za triletno dobo: načelnik: g. Križman Franc; namestnik: go&p. Klun Ivan; člani: gg. Arko Ivan ml., Hribar Karol, Peterlin Filip, Picek Ciril in R u d e ž Marko; namestniki: gg. Andolšek Franc, Hočevar Franc, Oberstar Josip, Rus Ivan in Šteli Ivan; delegat za Osrednjo sekcijo: g. R u d e ž Marko.
Pri slučajnosti je predlagal g. Lovrenčič, "naj bi se v področju gremija ustanovile močne in velike zadruge trgovcev za skupno nabavo blaga. Gosp. Hočevar pa je predlagal akcijo proti neprimernemu razpošiljanju cenikov veletrgovcev.
Lepo uspeli zbor je bil nato zaključen.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
■
v
O
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna xa
kavo in mlin za dišave z električnim obratom
Telet
26-66
£,iab\utt2>h	a boru	
		
Tečaj 21. septembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponndbf Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M..............
Bruselj 100 belg Budimpešta 100 pen?9 .
Curih 100 fr. . ..........
Dunaj 100 Šilingov . . .
London 1 funt ............
Newyork 100 dodarjev .
Pari* 100 fr..............
Praga 100 kron............
Stockholm 100 5ved. kr. Trat 100 lir.........
2284-12
787-89
1105-05 79507 273-49 5646-80 221-66 167-58
295-59
2290 96 790-28
1108-35 797-47 274-31 5663-80 222-22 168-08 }-)>*•>)
Že v 24 urah iis.jtisr.s'
leke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnik* in manšete. Pere, suši, munga in likk d o mufe perilo
tovarna JOS. REICH.
€2
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg steklarskega kita. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe gled dobave 520 kv. m stekla, 2000 kg pisanih cunj, 30 komadov betonskih kadi, 30 komadov ognjegasnih lestev, 100 komadov veder, 3000 komadov brezovih metel in 1000 kg mila za pranje. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjeni a oddelkih). — Direkcija držav, rudnika Breza sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 4 komadov steklenic za kislino. — Direkcija.državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. sept. t. 1. iponudbe glede dobave 5 komadov ventilov in 30.000 kg apna; do 30. sept. t. 1. pa glede dobave 3000 kg mila za pranje. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. seipt. t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 komadov zidne opeke. — Direkcija držav, železnic Subotica sprejema do 28. sept. t. 1. ponudbe gledfe dobave stekel za okna in petrolejske svetil j ke; do 29. septembra t. 1. pa glede dobave 2000 komadov metel in 500 komadov krtač za ribanje. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg mila. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Tritu poročila
TRŽNE CENE V MARTBORIT
dne 15. septembra 1931.
Govedina: 1 kg govejega mesa I. Din 14—16, II. 10—12, III. 0—8, jezika svežega 16—20, vampov 5—7, pljuč 4 do 6„ ledvic 12—15, jeter 4—7, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 5—6, loja
1-50—7. 1 kg teletine I. Din 18—24, TI. 8—12, jeter 20, pljuč 15. — 1 kg prašičjega mesa 12—24, sala 14—16, črev-ne masti 8, pljuč 8—10, jeter 8—10, ledvic 18—20, glave 6—13, nog 5, slanine sveže 14—16, papricirane 14—-0, prekajene 14—20, masti 17—18, prekajenega mesa 1'5—22, gnjati 24—27, prekajenih nog 6, prekajenega jezika 25, prekajene glave 7—12. — 1 kg krakovskih klobas 20—22, debrečinskih 14 do 25, brunsviških 15—20 pariških 25 do 28, posebnih 24—25, safalad 24—25. hrenovk 24—25, kranjskih 32—35, 1 kom. prekajenih 4—5, 1 kg mesenega sira 25—28, salame 70—90. — 1 kg konjskega mesa I. Din 4, II. 2. — 1 konjska 1 koža Din 125, 1 kg goveje kože 6-50,
teilečje kože 8—9, Svinjske kože 3—4, gornjega usnja 65—90, podplatov 55 Co 65. — 1 majhen piščanec 10—12, 1 večji piščanec 20—35, kokoš 25—40, raca 15 do 30, gos 40—55, puran 40—60, majhen domač zajec 6—10, večji 25—35. —
1	jerebica 12, divja raca 18—20, fazan 16, 1 kg srne 17. — 1 kg morskih rib 16—36. — 1 liter mleka 2—3, smetane
12—14,	1 kg surovega masla 28—32, čajnega masla 40, ementalskega sira 60—80, polementalsikega 24—40, tra-pistnega 20—34, grajskega 25—32, til-skega 30—32, parmezan 80—100. 1 kg sirčka 8—10, eno jajce 1—1-25. 1 liter vina novega 6 do 14 dinarjev, starega 16—24 dinarjev, črnega 9—14 Din, piva 9, 1 steki, piva 5—5-50, 1 sodček piva (25 1) 150-—, 1 liter žganja 30—40, ruma 36—56, sadjevca 3—5, ena pokalica 1-50—2-50.'— 1 kg belega kruha
4,	polbelega 3-50, rženega 2-50, ena žemlja 050. — 1 kg jabolk 3—4, sliv
2—3, posušenih sliv 8—12, breskev 4 do 8, grozdja 3—6, hrušk 3—5, ena limona 1—1'25, ena oranža 3—5, 1 kg rožičev 5, smokev 8, mandeljev 42, rozin 24—32, maka 12—16. — 1 kg kave I. 36—90, II. 40—56, pražene I. 44 do
94, II. 44—56, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 40—52, mletega 40—52, cimeta 54—60, paprike 40—52, testenin 7—12, marmelade 18—36, pekmez 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 13-50 do 14, v kristalu 12—12-50, v kockah
13-50—14, kvasa 34—40, škroba pšenic. 12—20, riževega 16—25, riža 6—12, 1 liter kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 3-50—8, olja olivnega 16—20, bučnega 14—16, špirita denat 9—10, 1 kg mila 11—16, sode 1-80 do 2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—24. — 1 kg pšenice 2-15—3-50, rži l-65—2-50, ječmena 1"70—2'25, ovsa 1'75 do 2-50, koruze 1-35—2, (prosa 1"60, ajde 1’60—3, fižola 1-50—3, graha 12 do
13, leče 12. — 1 kg pšenične moke 00 4-05—4-25, 0 4-05—4-25, 1 3-75—4, 2
3-85—4, 4 3-50—3-90, 5 3-45—3-75, <> 3—3-50, 7 2-50—3, ržene moke I. 3-IO do 3-35, II. 2-85—3, prosene kaše 4-25 do 5, jeomenoka 3"75—14, otrobov 1-20 do 2, koruzne moke 1-60—2'20, koruznega zdroba 2-25—3 80, pšeničnega 4-25 do 4-80, ajdove moke št. 1 5—6, št. 2 3-50—5, kaše 5—6. — 1 . sladkega sena
95, kislega sena 80, otave 70—75, ovsene silame 55—60, pšenične slame 50, ržene slame 50. — 1 kub. m trdih drv 100—112, mehkih 90—100, premoga trb. 40—44, velenj. 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6, sveč 14—36, 1 liter bencina 7 — 1 kom. glavnate solate 0-50—1-50, endivije 0-50—1-50, 1 kup radiča 1, 1 glava poznega zelja 1—S, ohrovta 1—3,
1	kom. karfijola 050—4, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 1-50—2, zelene paprike 1, 1 kom. kumare 0-50—1, za ukisovanje 6—7 komadov 1, buč jedilnih 1—1-50, 1 kupček luščenega graha 10—12, fižola v stročju 1, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 1—1-50, zelenjave za kuho 050, 1 kg Čebule 3—5, česna
14, 1 kom. pora 050, 1 kup. vrtnega korenja 1, rdeče pese 1, kolerabe 0-25 do 0’50, 1 kg ipoznega krompirja 150 do 2, hrena 10, kislega zelja 4, kisle repe 2 Din.
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PiSABNA • •
MIROSLAV ZUPAN ■ Ljubljana
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun	štev.	12.834 Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Spreiemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • • Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
OPEKO
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najnižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Sr. Gameljne, p. S*. Vid nad Ljubljano
frgevd 1 ?Vapoca/fc blago pri ivvdtbaLh, feaicrc ogla* v »Irgovskem listu**
KUVERTA«
.1UB11ANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
SLOVENIA
Železniško-carinsko, špedicij sko in transportno podjetje
RANSPORT
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
Industrija bisernih gumbov
Perlmutterknopt - Industrie
LM Mn
Slovenska Bistrica
se priporoča.
Podpirajte domačo industrijo 1
trgovci in industri/ci I
Tvj/evshi lisi
56 priporoča za
in 9 c vir anf e I
Urala dr. IVAN PLESS. — Za »rf•▼•ko- induitrijako d. d. >ME*KU«< kot tadajatelja m trnkarja: 0. M1CHALEK. Ljubljana.