bhhhbh
■HU«
" HP «P " '	•

GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki
72.
JŠTo \A/
, 8, septemlDra 1900.
Xj©130 VTTT
Samomor ali umor ?
Pod tem naslovom piše , ,The Joliet Daily Republican" due 1. septembra sledeče:
Avstrijca (Slovenca) Georga Babich«, kteri stanuje s Žuno iu tremi otroci v mali hiši na Scott St so našli m i noli večer mrtvega s prerezanim vratom na tleh svoje spalnice. Pod truplom je ležal velik žnpni nož.
Vse kaže na samomor, toda okolnnst, da sta Babich in Mihael Wardjan pred kakimi desetimi dnwvi imela prepir v M. Firovem saloonu in ker je bilo znano, da vlada sovraštvo med možema, napotilo je prijatelju mrtvega, da ne sumijo samomor, ampak tudi zahtevali temeljit" preiskavo glode dogodka.
Pravijo, da je takrat ko sta se moža tepla, Wardjan zuekim orožjem udaril Babicha po glavi. Do minole nndelje gledu te okolnosti ni nihče kaj posebnega mislil. Takrat ju namreč Baliich pričel čutiti v glavi hude bolečine in delal uzrok oni udarec, kterega je dobil v saloonu. Naznanil je zadevo deputy šerifu in mu povedal dogodl>o o prntnpu in posledica je bila, da so Wardjana zaprli pod zatožbo napada z namenom ubiti in umoriti.
Minoli četrtek so Wardjana zaprli in }H) prvotnem zaslišanju postavili pod $500 poroštva, da počaka preiskavo.
Babicha so videli nazadnje v pe-tek zjutraj, ko je govoril s svojim sosedom Nikolaj Nemanicbem. Ničesar nista govorila ali storila, kar bi kazalo nastopivše hudodelstvo in po pri ličnem razgovoru sta se moža razšla.
Mrs. Babich, ktera hodi prat in pomivat izvan biše, seje podala na svoje dnevno delo ob 6. uri in se ni vrnila domov do večera. Od tistega časa Babicha niso videli, dokler niao našli njegovega mrtvega trupla. Kaj s« je med t*'in časom zgodilo zamore b« samo domnevati.
Ko so našli truplo, je bil mož že več ur mrtev. Vso je kazalo nato, da je Bahichu odtekla kri. Rana je bila majhna in sama na sebi ne nevarna, ako bi bila takoj pri rokah zdravniška pomoč, ker nobena večja žila ni bila prerezana.
Mislijo, da je šel mož kmalu po pogovoru z Nemanichnm v svojo sobo kjer se mu je v velikih boleči-nah bodisi vslHd v pretepu prejetega udarca, ali kakega druzega nzro-ka zblodila pamet, da si je prerezal vrat.
Ko se je suuil z nožem, je Babich ostal še nekaj časa v postelji, ker je bila obleka napojena s krvijo. Z zgubo krvi je postajal polagoma nezavesten iu se v smrtnem boju brezdvomno vrgel na tla, kjer je žana našla truplo zvečer, ko je prišla z otroci domov.
Tat zgubil $20.000.
Eagle Pass, Tex.( 5. sept. Agent Mexican International železnice poroča, da je bil Wells Fargo Express Co. v mestu Treveno v Mehiki ukraden zavitek s $20.000. Družba je dobila ukradeni denar nazaj iu sicer ua čudeu način. Tatu je namreč na vlaku padel zavitek iz žepa, ko se je pripoguil. Osobje vlaka je shranilo dragoceni zavitek iu oddalo družbi.
Zaslužek znižujejo.
Reading Iron Co. v Dauvile, Pa., je svojim delavcem naznanila znižanje zaslužka, ktero stopi v veljavo dne 16. septembra t. 1. Štrajki, znižanje zaslužkov in ustavljanje tovarn utegne še osodepoluo postati republikancem pri voiitvi predsednika; saj demokratje v tem oziru vodo na svoj mlin napeljujejo, akoravno od njih ni uifi boljšega, mogoče d« kaj slabšega pričakovati.
Streljanje na Bowery.
Dne 5. sept. se je pijančevanje ua Bowery zaključilo s streljanjem. lOletni Martin Waldman je v pijanosti petkrat ustrelil na svoje nasprotnike in še nekemu policaju bi bil zapodil svinčenko pod rnbra, da mu ni zmanjkalo nabojev. 23-letni James Allen je bil ustreljnu v dolenji del života iu v glavo; rane so uevarne in je zelo dvomljivo, da bi okreval. John Kanu, Doslovodju gostiluice je zdrobila kroglja čeljust
Več ljudi je hilo priča streljanja, ktero se je vršilo v 02adnji sobi gostiInice. Kaj ju prouzročilo pre pir med možmi še ni znano, Ir toliko se je zvedelo, daje bil Waldman baj« za S20 okradeu. Dva policaja sta slišala streljanje in hitela na j)ozorišče. Ko sta dospela do pred njih vrat je hotel Waldman ravno pobegniti. Ko je ugledal policaja nastavil je na nju revolver in sprožil. K sreči mu je zmanjkalo nabojev iu policaja sta ga odvedla v zapor.
Našli mrtvo žensko.
Dne 6 t. m. našli so v morju kraj kopališča ob Battery Park žensko truplo. Ženska je visoka 5 čevljev in 5 palcev, oblečena v črno obloko in črne čevljn. Pri njej so našli tri prazne zalepke in pismo v nemškem jeziku čigar vsebino neče coroner objaviti. Sumi sn, da je utopljenka Mina Bunte izChioagn.
Medford, Wis., t>. sept. Mina Bunte, ktere smrt se iz New Yt.rka javlja, je hči Amande Bunte. Bila je za služkinjo 10 let v Chicagi. Danes dobila je njena mati pismo iz Philadelphije, s kterem jej hči naznanja, da bode potovala v New York, kjer je boljša plača. Ker je bila deklica zelo nervozna, mislijo njeni sorodniki, da si je sama segla po življenju.
Strela udarila v hotel.
Kingston, N. Y., G Bept. Dane<< popoludne med 4. iu 5. uro je razsajalo hudo vreme nad našim mestom. MuDgo dreves je vihar s koreninami zruval in v več skednjev je strela udarila. V hotel Garrison na Saugerties Road je strela uda rila in je popolnoma pogorel.
Caleb Powers obsojen.
Georgetown, Ky., 5. Bept. Bivši državni tajnik Caleb Powers je bil udeležbeGoebelovega umora krivim spoznan in danes obsojen v dosmrtno ječo. Na potu k sodnijskemu poslopju je ua cestah zbrana množica pozdravljala Powersa. Vjetuik ni bil uklenjen in seje odkril pred vsako damo, ktero je srečal na svojem potu. Pravda proti Henry E Youtsenu, haje pravemu morilcu, se bode pričela prihodnji mesec.
Krvoločni zamorci.
Victoria, B. C., 7. sept. S par-nikom .jMarrimo" so danes če/ Honolulu dospela poročila od grozodejstev, ktera so učinili čmo-poltni domačini nad belopoltnimi v New South Wales. Blizu Berlonga je tolpa črncev po noči potegu i la iz postelj ženo po imenu Maw bey z njenimi peterimi otroci iu služkinjo vred iu vse b tomahawki posekali. Nekterim žrtvam so krvo-loki odrezali glave. Dva dni pozneje oplenili so stanovauje farmerja A. McKay in njegovi ženi s sekiro razbili glavo. Isti dan so ustrelili zamorci neko ženo O'Brien, njene mu otroku pa razbili glavo s kamenjem. Policija preganja morilce s krvnimi psi. Farmerji beže v mesta.
Na Hawaju so domači mornarji učinili razne umore. Strojevodja Ivan IgoritTa so privezali k čolnu; moštvo neke ladije ga je našlo na pol mrtvega na visokem morju. Na jparoika ,,Minnehaha" so posekali tdVa belopoltoa mornarja.
Štrajk se je pričel.
Indianapolis, Ind., 6. Bept. Vsi člani izvrševal nega odseka United Mine Workers so danes zjutraj sem dospeli in imeii takoj sejo, pri kteri so razmotrivali položaj v raznih premogorskih pokrajinah. Vsi člani izvrševaluega odseka menijo, da sedaj ko se posestniki trdovratno upirajo dovoliti zahteve, ne ostane druzega nego splošen štrajk in brezdvomno je, da bodo istega tudi sklenili. V pokrajini trdega premoga je baje 40,000 k uniji s padajoči h premogarjev. Kteri se nadejajo da se bode udeležilo štraj-ka 100,000 delavcev.
Scrauton, Pa., 7. sept. DaneB je nastal prvi štrajk v okraju trdega premoga, ker so se posestniki pre-mogokoMov upirali dovoliti zahteve premogarjev. V isti n i so provzročili Štrajk uradniki Delaware, Lackawanna Western Co. v Hailstead premogokopu. Delavci imenovane družbe so nedavno osnovali unijo. Uradniki družbe so mislili, da bodo s pomočjo nove unije zamogli preprečiti štrajk, toda prouzročili so istega sumi, koso poskusili določiti, <olikodelavcev lii se udeležiloštraj-ka. Vsakemu 'premogarju so dali listek z naročilom na istega zapisati kako se bode v štrajku ravnal. K«r so se vsi upirali to storiti, rekli so jim, da morajo delo ostaviti. Štiristo mož iu dečkov je takoj ostavilo delo, samo 1"» premogarjev je ostalo pri delu.
Obesili Kitajca za kito.
Chicago, 4. sept. Tolpa mladih malopridnižev je nocojšno noč obesila Kitajca Tay Marca za kito na telegrafični drog. ProBil je svoje mučiteije naj ga ne trpinčijo brez uzroka, toda to je poživinjeno tolpo še bolj razkačilo. Ne ve se kako bi se bil končal ta sramoten čin, ako I »i ne bil prišel še pravočasno policaj na pozorišče in oprostil Kitajca.
Shod katoličanov.
Washington, 6. sept. Katoličani bodo imeli tukaj dne 17. septembra važno zborovanje. Katoliška dobro-brodelna in podporna društva iz Zjed. držav bodo odposlala svoje delegate in ti bodo zastopal i 150.000 Članov. Namen shoda je združiti vsa ta društva in družbe. Delovanja se je lotila družba katoliških vitezov in sicer na prizadevanje škofa MacPaula iz Trentona, N. J.
Japonski ribiči v stiskah.
Vancouver, B. C., 4. sept. Kakih 3000 japonskih ribičev skuša sedaj doseči Zjed. države. Ker se je riba-renje letos zelo slabo obneslo, so ribiči v velihih stiskah. Ako dospejo na kanadsko obrežje, poslali jih bodo najbrže kot siromake v njihovo domovino. Kako taki Japouci postanejo canadski mehčani razvidno je iz njihovih papirjev. Komaj so nekaj mesecev v Cauadi, prisežejo po namestniku, da so že štiri mesece v deželi in dobe meščanske papirje.
Požar v rudniku.
Leadville, Colo., 4. sept. V R. A. M. rudniku je nastal ogenj. To je najglobokejši rudnik v pokrajini, v kterem je delale 150 mož. Ako-ravuo bo bili ob vzbruhu požara vsi delavci v jami, vendar upajo, da da so se VBi rešili, ker ima rudnik več izhodov. Prouzročena škoda, kolikor se da do sedaj ceniti, znaša $40,000.
HITROST
ničaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DE-N A RJE V V Sf ARO DOMOVINO in gotovo ' je najhitreji ift najeeneji v pošiljanju denarjev. FRANK./SAKSER, 109 Greenwich St., I New York.
Umor iz malega uzroka.
Viljem Fitzpatrick 30 let star je dne 6. septembra v Cliftonu, S. I., umoril 211etnega Rihard Gerdena iu ranil njegovega brata Lewisa.
Umorjeni R;hard Gerden je bil Voznik pekarije in vozil kruh odjemalcem na Staten Islandu. Orne-njeni dan je vzel seboj svojega brata Lewise. Ko je Rihard oddal kruli v prodajalnici in se hotel ravno padati na voz, kar mu je stopil Fitz-pitrick nasproti in zahteval od Gerdena denar za pivo. Ker mu ta ni hotel izpolniti ž»4je, rad bi bil Fitzpatrick pričel prepir, toda Gt-rden se mu je le smijal in šel dalje. Fitzpatrick je skočil za jjim iu ga z dolgim nožem zabodel v stran. Rihard je zakričal, nekaj časa tekel dalje in se potem zgrudil mrtev na tlak. Lewis je hitel svojemu bratu na pomoč in tudi njega je morilec sunil z nožem toda mu k sreči prizadel le neznatno rano pod pazduho. Lewis je pobil na tla morilca in mu iztrgal nož iz roke,- potem pa hite) k svojemu bratu, kteri je v malo minutah pozneje izdihnil dušo.
Umorjeni je i>il zaročmi s hčerjo' svojega gospodarja in je bilo ženi-tovanje že od loči no ua prihodnji! teden, Fitzpatricka so pozneje v njegovem stanovanju prijeli in v zapor odgnali. Možu se je baje žel daij časa mešala pamet, toda ker ni bil videti nevaren, izročili ga niso uikakemu zavodu. Tudi mati morilca je umrla v norišnici.
Premog za Rusijo in Japonsko.
Norfolk, Va., 5. sept. Baron Ferusneu, mornarski Član ruskega poslaništva v VVashingtonu, je tu, da uredi potrebno za prevoz 1,000.-000 ton premoga za rusko brodovje. Premog so kupili od Norfolk & Western železnice. Tudi za japonsko brodovje so dospela velika naročila za premog in veliko število ladij je najetih, da bodo prevažale premog v Vladivostok in Nagasaki. Posebno zviti diplomatje sklepajo iz ogromnega naročila za premog, da sti Be Rusija in Japonska zjedi-nili, da bodeti skupno napadli Anglijo, kakor hitro bode na Kitajskem izbruhnila preteča mednarodna vojna nevihta.
Premogokope v Kentucky zaprli.
Middlesboio, Ky., 6. sept. Danes so zaprli vse premogokope v temu okraju, ker je premogarska unija zapovedala ljudem ustaviti delo, dokler se ne bodo s posestniki pre-mogokopov sporazumeli glede plačilne lestvice, kar se bode brezdvo-muo zgodilo še pred 10. sept. Tristo ljudi je udeleženih pri štrajku. V Coal Crexek Jellico pokrajini je že pet družb podpisalo pogodbo z uuijami.
Velik štrajk v Mehiki.
Chihuahua, Mex., <>. sept. V delavnicah Mexican Central železnice v San Luis Potosi je pred nekterimi dnevi nastal štrajk, kteri se je v kratkem času tako razširil, da bo morali zapreti vse delavnice v San Luis Potosi, City of Mexico, Gua-dalajari, Cardeni in Puebli. Vse divizije velike železnice so prizadete od štrajka, in ako istega ne bode kmalu konec, bode tudi osobje vlakov ostavilo delo. Ljudje zahtevajo povišanje plače. To je prvi splošni štrajk v Mehiki.
Varani hranilci.
Pittsburg, Pa., 7. sept. 5. Ave. Savings & Loan Association v Mc-Keesportu, Pa., je baukerot, ker je baje nek uekdajni uradnik pcueve-ril $32,000. Zadruga je imela večinoma vloge od 1700 tovarniških delavcev, kteri so hranili, da bi si enkrat zamogli kupiti hiše. Banka je imela vloge v skupnem znesku v467.690.04.
Potres v Alaski.
Ledene gore zvrnile v morje.
Pet Indijancev usmrtenih.
Seattle, Wash., 7. septembra. Parni k „Bertha" se je vruil iz Alanke in prinesel vest, da je v Lituya zalivu potres napravil veliko škodo. V zalivu je utonilo pet Indijancev, kterih kanue so razbile padajoče ledene gore. Med ponesrečenimi je indijanski glavar „ George". Potres seje pripetil v okolici vulkaničnih gora MouutEtias in Mount Fainveather, Pet velikanskih ledenih gor, ktere so molele v zaliv, se je VBled potresa odloČilo se je z velikim gmme-njem zvrnilo v morje in napolnilo del zaliva z visokimi ledenimi gorami.
Evropejske in druge vesti.
Pariz, 5. sept. Iz Dunaja seje izvedelo, da je car, kteri se je in pripravil na potovanje v Pariz, isto zopet odložil, ker so mu njegovi skrivni policaji poročali, da so anarhisti sklenili ga v Parizu napasti. Dunajska policija hoče vedeti, da je nek iz Amerike d*>šli anarhist hotel cara umoriti: bival je dalj časa na Dunaju, potem pa brez sledu izginol.
Berolin, 5. sept- Splošno pomanjkanje premoga na Nemškem je spravilo deželo v veliko zadrego. Vlada je izvoz premoga prepovedala in kabinet je sklican k posebni seji, da bo posvetuje o^iadalj-uih uredbah.
London, 5. sept. Po naročilu iz več kapitalistov obstoječega sindikata je rudarski inžinir iz Bostona na potu v London, da poroča o številu srebrnih rudnikov v Coloradi, ktere namerava sindikat kupiti za 87,000,000.
Dunaj, 6. sept. Na parniku „Ne-gotin", kteri pljuje po Donavi se je danes razletel kctel. Kapitan iu 12 pomorščakov je bilo usmrtenih.
Glasgow, 6. sept. Zdravstveni urad je danes naznadil, da mu je bilo naznanjenih 13 dvomljivih slučajev kuge, 100 slučajev pa še opazujejo. Razširjanja te nalezljive bolezni se ne bojč.
Petrograd, 6. sept. Car iu carina odpotujeta dne 28. Beptembra z otroci v Livadijo na GrSko. Mini ster vnanjih del grof Lamsdorf ju na potovanju spremlja, ter bode v Livadi j i opravljal zunanja dela.
Dunaj, 7. sept. Policija v Buda-pešti je zasačila tolpo ponarejalcev haukovcev, kteri bo to obrt „na debelo" gojili. Clan tolpe je bil tudi znani politikar in odvetnik Fe-kete in znana slikarica gospa Ko-vacs. Fekete se je poskušal ustreliti.
Budimpešta, 7. Bept, Pri vojaških vajah ograke armada v tukajšnji bližini se je pripetilo danes več nesreč. Namesto nabojev za vaje je jedna sotuija dobila take skroglja-mi iu posledica temu je bila, da so ustrelili dva vojaka druge eotnije. TopniČarstvu seje pripetila še hujša nesreča. Jeden njihovih topov se je razletel in okolu frčeči kosovi so ubili štiri topničarje, več druzih pa hudo ranili.
Dunaj, 7. Bept. Vsled poročil iz Sarajeva v Bosni so želeli tamo-šuji Turčini praznovati jubilej zasedanja prestola turškega sultana. Avstrijske oblasti bo to prepovedale, toda Mohamedanci so hoteli vkljub temu izvršiti svoj namen in nastal je izgred, pri kterem je policija udrihala po množici in naposled bo pozvali še gasilce. Izgredniki pa so razbili brizgalnice, kterih cevi so bile obrnjene proti njim. Nato bo poslali tri polke vojakov nadTurčine iu nastalo je streljanje, pri kterem je bilo ranjenih več ljudi.
Uzorna blaznica.
Detroit, Mich., 7. sept. Vodsot-noBti slug zadavila je daues v bla« znici Wayne Conuty nahajajoča Be umobolna Lulu Turbenning svojo tovaršico Rebko Tiernan. Razparala je njeno obleko ter iz nje napravila vrv, s ktero-je nearčnico toliko časa tiščala za vrat, da je slednja umrla. Ko so prišli bolniški sluge, bila je nesrečnica že mrtva.
V bližini severnega tečaja.
Christiania, G. sept. Iz Trom-soje na Norveškem se brzojavlja, da je prišel tjekaj vojvoda Abru-cov, kter:. se vrača iz severnih pokrajin, kamor je v znanstvene namene potoval. — Njegova ladija „Stel la Pol are" obtičala je v ledu kjer je mirno 11 mesecev stala. Med tem časom je vojvoda prodiral dalje proti sevnru ter dosegel baje 86° 33' severno širine, toraj do sedaj najsevorneje mesto, kterega je Nansen zastonj nkuSal doneči. Ko je bila „Stella Polare" zamr-znena v ledu, polomili so se stroji ladij«, a led prodrl j*s ladijo na desni strani. Možtvo ladije trpelo je pomanjkanje jedil in neznosni mraz, bilo je toraj prisiljeno pojesti svoje pse, ktere so rabili za vožnjo z sanmi. Vojvoda Luigi Ama-deo Abrucov podal se je 12. junija 1S09 iz Christianije v severne pokrajine ter je hotel z sanmi doseči severni tečaj in je prišel do najse-verneje do sedaj zoane t>-čke.
Priporočilo.
Rojakom dospevšim v New Yon
toplo priporočamo
,Wahrenberger hotel'
130 Greenwich Street.
Dobra, tečna jed in Čedno stanovanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše piBarue.
Kaj bi rekel Columb,
ako hi dandanes tako dolgi in viharni voi-nji stopil na ameriško /eodjo ? Njegove l>e-sede l>i se glasile povsem drugače kakor leta 1492. Takrat je proglasi! n.»v.. .Ir/.elo kot posestvo španske krone. Dandanes bi imel pokvarjen Želodec vsleii slain- hrane na tako mali Iadiji in takoj vprašal za
Trinerjevo amerikan. grenko vino,
in proglasil isto hre/ obotavljanja izvrstnim zdravilom proti vsem t«»lc/iiiui prebavnih organov, l'u gotovo ni dvoma, da hi zdravilo dobro poznal, kajti vsakdo vpraša za isto kogar napade jednaka bolezen 111 nikogar zaupanje v to zdravilo še ni bilo raidjano. Vino i/dehijc ž» na.I 10 let b-s. 1'riner, 437 \V. iStli St., Chicago, lil., dobiti [>a je tudi v lekarnah, ti*la tam je treba odločno zahtevati pravo Trinerjevo grenko vino, ktero se edino odlikuje s svojo čudovito zdravilno močjo, kajti oljfinstvu prodajaj. > mnogokrat ponarejena. malomarno pripravljena, zdravju nevarna in škodljiva zdravila. Trinerjevo amerikan-sko grenko vino očisti želodec, kri in pamet, odpravi zaprtje in neprel.avijivost prijemu in zanesljivo in se je obneslo v uinogih slučajih kot najizvrstnejše sredstvo proti boleznim na jetrih in ledvicah tudi pri dolgotrajnih in trd ovratnih, ktera so bila videti neozdravljiva. Zgoraj omenjena razlaga glede Kolumba je toraj povsem resnična.
Seveda...

misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi
Tod«...
t
ako si|kdaij"poknsil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE . . .
•	• m • m
Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN. - - • KIOH.
PRODAJA SE POVSODI V 1 SODČEKIH IN STEKLENICAH.
■i .1
• .— ''s:-.- ",.'<!,
alii
t t
:
- -

Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„6LAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik : Published by
F. SAK8ER. lOD Greenwich St. New York City.
Ma leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
„ „ „ pol leta----,, 3.60,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75.
/ Evropo pošiljamo liBt skupno dve Stovilki
„Glas Naroda" izhaja vsako sred"
in soboto.
GLAS NARODA"
(„ Voick oi* the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement-
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa m CBobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mouoy Order.
Pii spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi ivnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom :
„Glas Naroda',
109 Greenwich St Now York City.
Telefon 3795 Cortland.
Veliki kakor mali.
Nerešena zagenetka.
Kapitalistom se je pripetila značilna mala nesreča.
Gospodje od chicaške borze nameravali Božedaljčasa živahno in kolikor mogočo uničevalno postopati proti tak«jzvanim ,, Bucket Shops'1, ali postranskim borzam. Bili so i*s na najboljšem potu, tc delo temeljito oskrbeti in imeli pri tem meščansko občinstvo na svoji strani, v prvi vrsti seveda ono, ktero so preje enkrat posestniki od „Bueket Shops" oskubli.
Tu se je nakrat razglasilo, da ima nekaj gospodov od chicaške borze na vesti izvan redno dvomlji ve in umazane špekulacije. In sicer je bila stvar tako očita, da so s prstom kazali na krive osobe k čemur so zatoženi postranski borzijani v svoji škodoželjnosti seveda, kolikor mogoče pomagali. Posledica temu je bila, da je bila zadruga primorana postopati proti garjevim ovcami med svojimi lastnimi člani.
Vsled tega se je stvar nakrat drugače zasukala. — Občinstvo, oskubljeno kakor tudi še ne oskubljeno bi je mislilo: S kako pravico naj bi proti obdolženim postopali, ako so tožniki rapno taki sleparji, kakor oni? Tuje bilo zopet večkrat slišati liesodo o ,,strupenem drevesu" kakor so že preje vso borzo imenovali.
In kaj pa je v lstini boj ,,prave 4 borze proti postranskim? Kaj druzega, nego podoba splošnega boja velikih proti malim?
Ne, ker postranske borze skubijo svoje varovance, hočejo proti njim postopati, ampak ker velikim pred nosom odvzamejo del plena, kte-rega bi si radi prisvojili!
Iu kakor v obrtnijskem življenju mnogokrat mali ožemalci brezozir-nejše iu frfotalnejše postopajo, nego veliki in a- Mavcem puste hujše občutiti bodalo jarnl^. tako je tudi postranski lwirzij^nec brožvestnejši v svojih sredstvih, bedaste ptičfce zvabiti na svoje / limanice in jih do gdlega oskubBti*
V tem oziru postopajo );pravi" borzijani že bolj fino. Oni slečejo svoje odjemalce prav čedno in po vseh pravilih borzijanskih zakonov.
Dokler delajo s svojimi žrtvami na ta način, mislijo oskubljeni, da •e jim je prav zgodilo. Toda v omenjenem slučaju so se vendar naučili uvideti, da tudi na borzi delajo velikaši le pod svetohlinsko krinko, za ktero se skrivajo najma-lipridnejši roparji.
„Vsak delavec je vreden svoje plače. Na dan delavskega praznika, kteri je posvečen premišljevanju o delavskih koristi, bi se moral vsak vprašati, ako mož, kteri dela, dobi tudi primeren delež od dobička svojega dela, in ako ne, predlagati kako temu odpomoči."
To je zapisal Bryan v Chicagi« ko so ga časnikarji prosili za primerno geslo za delavski praznik.
In v istini, kako lepo to doni, kako delavcem prijazno, kako obe-čevalno!
Edini premislek, kterega imamo, je ta, da Roosevelt, McKinley, Carnegie, Rockefeller in mnogoštevilno druzih jednake barve, zamorejo staviti isto vprašanje, ako bi se jim tako prileglo. Pri tem pa bi prav nič ne odnehali od svojega socjial-no političnega stališča in — kar je glavna stvar — ne da bi se zamerili svojim kapitalističnim prijateljem.
Pred vsem se strinjajo vsi: Bryan kakor Roosevelt, Bryan kakor Rockefeller, Bryan kakor McKinley itd. v tem, da delavcem ne pri-stoja morda poln dobiček svojega dela, ampak le d e 1 e ž. S tem so toraj vsi na istem kapitalističnem stališču. Ako bi biliideo-logičnega mišljenja, zamogli bi v imenu ,,pravice" vprašati, zakaj naj delavec sploh dobi le del istega, kar pridobi s svojim delom, veliko večji del pa dobe drugi? Zapomniti pa si je treba, del skupnega zneska, kteri se morda pridobi s pripmočjo strojev, ali s spretnim vodstvom izdelovanja iu to spada pod obre-stovanje za nakup strojev potrebnega kapitala, plače delovodij, obrabljenje izdelovalnih sredstev itd. — ta del je pri tem vprašanju popolnoma izključen. Tu je govor samo o dobičku, kterega delavec s svojim delom in edino le s tem pridobi. In glede tega je toraj Bryan, kakor sploh vsak kapitalist mnenja, da delavcu pripada le del dobička svojega dela. Seveda ,,primeren" del; o tem pa, kaj bi bilo v tem slučaju ^primerno" je mnenje zelo različno. Morda hočejo „primeroo" s tem pojasniti, da pristavijo, „pri-merno" je kar omogoče dostojno življenje. S tem razlogom pa Be ne moremo zadovoljiti, kajti o pomenu ,,dostojnega" življenja je toliko razuih mneuj, koliko je življenj, od trudapoluega življenja delavca z 90 centi dnevne plače, do ljudi, kteri se smatrajo ubožnim, ako nimajo na leto stotisoč dolarjev za Bvoje stroške. Da slednje vrste ljudje smatrajo življenje prvo omenjenih delavcev povsem ,,primerno", je samoumevno in nam istega ni potreba še posebno poudarjati. V najugodnejšem slučaju bi mu še 10 centov več dovolili na dan, toda s tem bi moral biti mož zadovoljen, „ker itak boljšega ni vajen." In morda bi bil siromak s tem res zadovoljen?
Ako bi bil Bryan le trenotek globokeje premislil, nego je vajen, prišel bi bil do zaključka, da pri načinu kapitalističnega izdelovanja delež delavca, od svojega izdelka, uikdar ne more biti večji, nego da z istim vzdrži skromno življenje, v istini pa dostikrat še manj. To je pod kapitalizmom ,,primerni" delež. —
Kako temu odpomoči? O tem naj bi vsakdo premislil kakor Bryan pravi. O ti zviti lisjak! Najprvo staviš tvoje vprašanje tako, da že naprej odrežeš vsako trajno in izdatno pomoč in potem zakličeš delavcem : „Sedaj glejte, kako bodete to izvršili 1"
Ako Bryan sam vč kako bi se to zamoglo storiti? Nemogoče! Kajti Ker hoče izrečno varovati uzroke, valed kterih delavci danes dobe le uajmanjSi delež od dobička Bvojega dela, namreč s ožemanjem množice pridobljeuo bogastvo, oropa se sam mogočosti v tem oziru delati le kolikdaj pametne predloge. Zato je zapisal zagonetko, ktero smo objavili v uvodu tega člauka. Toda tiibč« je ne bode rešil, kar tudi Bryanu samemu to storiti ni mogoče.
V nobenej kapitalistično osnovani družbi nikdar ne bode delavec dobil primernega deleža svojega dela, to bi se zamoglo de le potem zgoditi, ako bi delavci sami prišli do krmiUu
Homatije na Kitajskem.
0 hudih dnevih v Pekingu.
Victoria. B. C., 3. sept. Zanimive podrobnosti o bojih, kteri so se vršili pred osvojenjem Pekinga, pripovedujejo s parnikom „Victo-ria" iz Kitaja sem dospeli beguni. Tisoče glav broječa kitajska tolpa je obdajala amerikansko poslaništvo ko je kapitan Meyer z malim krdelcem amerikanskih pomorščakov v temi napadel Kitajce in jih po hudem boju pogual nazaj. Kitajce so tako dolgo zadrževali dokler niBo pred poslauištvom naredili barikade. Kitajski ministri Hsu Jung Li, Yuen Chang iu dva druga so baje z nevarnostjo svojega lastnega življenja obvestili amerikansko poslaništvo o nameravanem obleganju. Tudi nemškega poslanca so posvarili, naj se nikar ne poda k Tsung-li-Yameu, kakor je nameraval. Poslanec se ui oziral na to svarilo in je bil umorjen.
Dalje pripovedujejo beguni, da je cesarica ravno hotela podpisati dekret, s kterim bi se ukrenila vojska proti tujezemcem, ko je cesar padel pred njo na kolena in jo prosil naj nikar ne pahue cesarstvo v nesrečo. ,,Ako bi jaz sam", je rekel cesar, ,,moral trpeti posledice, ktere bi vsled take uredbe nastale z veseljem bi dal svoje življenje v spravo za nesrečo, ktero je ravnokar hotelo prouzročiti vaše velifcaijstvo, kajti nobena žrtev mi ui pretežav-ua, ako jo zahteva blagostanje mojega ljudstva, zato prosim vaše cesarsko veličanstvo ne peljati moje uboge podanike v sigurno pogubo. Rajše bi umrl 10,000 kratno smrt, uego da bi moral gledati pogin mojega ljudstva." Na cesarico so napravile besede cesarja globok vtis, toda delala seje kakor bi ne bila nič slišala in princ Tuau je rekel b zaničljivim posmehom: ,,Kaj razume cesar o takih stvareh I"
Berolin, 3. sept. Li Hung Chang je obvestil kitajsko poslaništvo, da ga je cesarica prosila naj skupno s princi Ching, Liu Ku Ji in Cabyn Chih Tung vpelje z oblastmi mirovne obravnave. Cesar Viljem je baje rekel med pogovorom z nekim dostojanstvenikom, da glede Kitajske ne bode prenaredil svojega načrta, ako bi moral tudi vso armado sklicati pod orožje.
Na Kitajskem še vedno vre.
Shanghai, 4. sept. Kitajska cesarica je imenovala komisarja, da bode preiskoval zadržanje podkraljev na jugu, kteri so varovali misijonarje. Mislijo, da nameravajo te podkralje odstaviti.
Na mnogih javnih krajih so prilepljeni razglasi, kteri ljudstvo iz-podbujajo se na vso moč ustavljati proti tujezemskemu nasilstvu. S takimi r^zglisi naznanjajo tudi domačinom, da je kitajska armada premagala zaveznike iu njihove generale mučila. Takim poročilom domačini nič kaj ne verujejo.
Tnkajšna amerikanska družba ne veruje, da bi zvezna vlada nameravala imenovati Li Hung Changa Bvojim zaupnikom, kajti on ravna proti Bvojim lastnim predlogom. Kitajski cesar je imenoval Li Hung Changa mirovnim posredovalcem. Cesarica bode ostala v Taivuenfu dokler ne bode sklenjen mir.
Hongkong, 4. sept. Agitacija proti tujcem se tu vedno bolj širi. V pokrajinah Cautoua plenijo brezposelne kitajske tolpe hiše in prodajanilce domačih kristjanov. Agentje bi ocerjev podpihujejo ljudstvo, kteremu pripovedujejo, da so Kitajci povsodi premagali zaveznike, jih na tisoče poklali, ali pa pognali v vodo.	,
San Francisco, Cal., 4. sept. N«k in Pekinga prišli begun pripoveduje, da je kitajska cesarica dne 16. junija zbrala okolo sebe vb« Mandžu prince, vojvode, ministre in druge visoke uradnike in jim re-kiu, da ne more več prenašati nesramnosti tujcev, zato je treba vse pomoriti in pričakuje, da bode vsak o J njunih zvestih v tem oziru storil svojo dolžnost.
Misijonske mučenice.
Shanghai, 4. sept. Podrobnosti o klanju amerikannkih misijonskih žen, ktere jo nabral misijonski od-


,
- / ,-.
i sek iz oficijelnih virov, so nad vse mere grozovite. Zaradi sorodnikov umorjenih so dolgo odlašali z objavo.
Dve mladi Amerikanki bo vjeli bc xerji na njihovem begu proti obrežju. Raztrgali so jima vso obleko raz života ; nato je strašno kričeči doklici pred zbrano množico oskrunilo 50 mož. Potem so jima po malih koščekih rezali prša iu iste metali psom. Naposled so mučeuicema prerezali živote, iztrgali vuti drob in jima istega metali v obraz.
D ve drugi Amerikanki so vlekli pred mandarina, kteri ju je k smrti
obsodil. Najprvo bo ju oskrunili v pričo velicega števila kitajskih žensk iu otrok. Potem so ju položili na tnalo in storili kakor bi jima hoteli glave odsekati. Vsled strahu se je jedua pričela histerično smijati; Kitajci so mislili, da jo je obsedel hudobni duh, in da bi istega še bolj ne raskačili odvedli bo žensko na obrežje in jo preje še večkrat oBkruuili. Drugi pa, ktera so ui smijala, so odrezali prsa in jo pohabili na način, kterega iz ozirov dostojnosti ni moč nataučneje popisati.
Dve švedski misijonarici so tudi oskrunili in pohabili toda oBtali sti pri življenju. Nek špauski duhovnik, kteri je ušel iz Churowa v pokrajini Chekiaug pripoveduje, da so boxerji šest misijonskih žen in štiri otroke do nazega slekli in jih nataknali na kole; trupla so potem na ostuden načiu razrezali in razsekali in potem obesili na drevasa. Cesarica je ravno tako krvoželjna kakor njeni podaniki. Dala je 50 misijonarjev, njihove žene in otroke v njeni navzočnosti do nazega sleči in grozovito mučiti. Njihova trupla so razsekali na kose in vrgli psom.
Chaffeejova navodila.
Washington, 5. sept. Vojni oddelek je generalu ChtUlu na njegov včerajšnji brzojav iz Pekinga odgovoril, naj še nadalje tam ostane, ker se oblasti glede izpraznenja mesta še niso zjedinile, toda kakor hitro se bode to zgodilo, naj se pripravi za odhod.
V državnem oddelku so prišli do spoznanja, da oblasti ne bodo sklenile Peking ostaviti, dokler ne bode urejeno vse kitajsko vprašanje. SIcKiuley meni, da bode najboljše ne govoriti glede od Kitajcev izvršenih grozodejstev in kako odškodnino bodo za iste zahtevali, dokler se oblasti ne bodo zjedinile o na-daljnem postopanju.
Iz Londona prihaja vest, da je Li Hung Chang brzojavil tamoš-njemu zastopniku Kitajske: „Naš poslanec v Petrogradu je Rusijo pregovoril Peking zapustiti. Ako ne morete prouzročiti, da bi Anglija jednako storila, potem ste postali nepotrebni." To hoče toliko reči, ako kitajski poslanec v Londonu ne doseže, da se bode Anglija pridružila ruskim predlogom, odsekali mu bodo glavo, oziroma prerezali trebuh kakor hitro pride nazaj na Kitajsko in pade v roke cesarici in njenim bričem. Poslanec pravi, daje Li Hung Changov brzojav verojeten in Kitajci so naveličani vojske, toda branili bi se do poslednjega moža, ako bi oblasti poskušalo razdeliti med seboj kitajsko cesarstvo.
Da se Rusija resno upira delitvi, o tem so v državnem oddelku v istini prepričani, kajti Rus^m je mnogo ležeče na tem, da imajo v Aziji le slabotnega soseda, ker bi razuu Anglije, tudi Nemčijs, Fran coska, Japonska iu Amf?rika imele v posesti še večje dele dežele.
Osvojitev cesarske palače.
Washington, 6. sept. Vojni od delek dobil jo iz Taku sledeči n.. datirani brzojav:
„Vhod v cesarsko palačo se je danes vršil zjutraj ob 8. uri. Ob tej priliki izstrelilo se je pri severnih in južnih vratih po 20 strelov, na kar se je vojaštvo Tgeh narodnosti udeležilo vhoda v palačo. Isto Zje diujene država bile so zastopane, kajti vhoda udeležilo ie je 350 naših vojakoy. V palači raiun 3C0 slug nikdo več ne stanuje".
Geueral Barry je poslal vladi v Washington sledeči brzojav:

„Peking miren. Novo došla jedila in provijant Be dalje pošilja. Vojaštvo se pripravlja na zimski fcaB- Po 28. avgustu nikake zveze a kitajskimi uradniki. Brzojavna zveza med Pekingom iu Tieu-Tsi-nom je siaba. Potujem jutri v Nagasaki, kjer Be ukrcam za Manilo."
Uničenje „Boxerjev."
London, 6. sept. PoročilaizTaku javljajo, da je Li Hung Chang odredil temeljito uničenje vs«h v pokrajini Hunan in Chili uahajajočit se boxerjev. Iz Tien Tsiena se poroča, da so usmrtili štiri glavarje bcxerjev. Isto Francozje iu Japonci pomorili so več kitajskih lopovov. Nemiri pojavljajo se tudi v Cantonu, kjer bo Kitajci očividno v zvezi z boxerji. Ker Angleži zatirajo kitajsko časopisje, so Kitajci zaradi tega ogorčeni ter pretč uradnikom z smrtjo.
Iz Basil flofll kolonij.
10^ F i 1 i p i n c e v umorjenih.
Washington, (i. sept. General McArthur brzojavno pnroča podrobnosti o vstaji na otoku Bohol severno od Mindanao. General odposlal je na otok oddelek vojakov, da bi vstajo zadušili. Policijski načel nik Pedro Samson podal se je iz Tagbilarov. da bi nadzoroval male policijske postaje okolice. Na svojem potovanju prišel je tudi v selo Carmen, kjer je zvedel, da nameravajo domačini napasti posadko v L-bay. Takoj se je podalo večje krdelo Američanov iz Ubav, v okolico, vendar niso našli nič sumljivega. Dne 31. avgusta napadli so Tagali oddelek vojakov Carmenske poBad-ke, vendar so jih Američani popolnoma premagali ter kacih 100 Ta-galov pomorili.
Voj&a med Boerci in Anglijo,
• __
Od De Weta je odvisno.
London, 1. sept. Iz vojnih do-jgodkov v južui Afriki se da sklepati, da bode kmalu konec vojske, posebno ker se je s primeroma malimi zgubami posrečilo Bothovo armado pr^g-iats iz močne pozicije pri Machadodorpu nvjeti poveljnika Oliviera blizu Winburga. Slednji dogodek je prvi bntiški uspeh proti boerskemu oddelku, kteri je sklenil bojevati se do zadnjega. De Wet je zopet ušel svojim preganjalcem. S svojim gibanjem južno od Vaal reke nadleguje De Wet 20,000 britiških vojakov, ktere bi Angleži lahko v Transvaal poslali, ako bi se jim bilo posrečilo vjeti boerske-ga poveljnika.
Položaj v iztočnem TranBvaalu je odvisen od tega, ako Be bode Botha v Lydenburgu ali Barberto-dj upiral. Prvo mesto je severno, druga pa južno od železnice, ob kteri se Roberts pomika. Sedaj ta-boruje britiška glavna kolona v zdravem kraju 6000 čevljev nad Lorenzo Marquezom; od tam pa pride v Clams River dolino, kjer razsaja malaria. V Lydeuburg in Machadodorp vodi še druga pot čez gorovje, po kteri se armada ne more pomikati.
Iz Kapstadta se poroča, da so v Bloemfouteinu proglasili Ro-bertsov razglas, v kterem zapoveduje požgati 30 farmerskih naselbin v kazen za razdejanje železni-čne in tekgrafične črte. General French je oprostil 2000 britiških vjetnikov. Iz Mafekinga se poroča, da je dne 29. avgusta razsajal tam velik vihar ter napravil veliko škodo in tirjal tudi več človeških žrtev.
Glavna stvar, nizke plače.
Pretoria, 4. sept Z delom v zlatih rudnikih pri Johannesburgu bodo takoj pričeli, kakor hitro se oglasi zadostno štovilo delavcev. Stroji so v redu in sesalke že delajo. V treh mesecih odstraniti vso vodo iz rudnika. Delavce bodo dobili od železnic, kjer dela sedaj 7000 Kafrov. Ako posestniki zamorejo spraviti skupaj 82,500,000 bodo kmalu popravili železnice kjer manjka še vozov in lokomotiv, ker so iBte v vojBki uničili. Bntiška vlada plača sedaj domačinom v rudnikih po $7.50 na teden, pred vojsko pa je
plačala $15. Da ne bode manjkalo delavcev, pripeljali bodo domačiue iz obrežnih pokrajin. Mnogo britiških in tujezemBkih delavcev, kteri bo ob za&etku vojake bežali proti obrežju, trpi veliko pomanjkanje, ker so svoje prihranke porabili in nimajo denarja, da bi se vrnili nazaj k rudnikom.
Morali so se umakniti.
London, 5. sept. Danes popolu-due je iz Maseru v Basutolandu dospel brzojav, da bo se Ladybrand oblegajoči Boerci pri Nižanju Augležev umaknili. Vse priprave za naskok mesta so bile urejene, kar so predue stražo poročale, da se bližajo Augleži.
Kakor se iz Lorenzo Marquez poroča, korakajo Boerci iz Lyden-burga v Swaziland, ker so domačini že dalj časa plenili boerske farme. Iz Pr^torije se poroča, da je general Dalarey umrl vsled ran, ktere je dobil minoli mesec, ko je njegovo moštvo vjelo • posadko Glauds Rivera. General De Wet je v bližini Kroonstadta uplenil vlak z 44 vozovi napolnenih z vojnimi potrebščinami za angh<škoarmado. Iz Badfonteiua se poroča, da sta gene re 1 a Buller in liotha ustavila boj pri Lydenburgu in hočeti obo stranki počakati razvitek položaja. Ker Botha ne mr>re prodirati dalje proti severu, umaknil se bode uajbržo v Iloutbosch gore iu od tam v Aikinar in Nelspruit Boerske žene trdijo, da bi ae njihovi možje podali, ako bi vedeli, da bi jih ne poslali v pr<-froanstvo.
Dopisi.
Klonclyke, Alaska, 12 avg.
Dragi mi ,.GIas Naroda"! V ua-di, da sprejmete moj dopis v predale cenjenega nam lista, kteri tudi nam Klondyčanom prinaša novice iz naše nove, kakor tudi iz staro domovine, sklenil sem popisati, oziroma nadaljevati moj potopis po zlati deželi A laski, kakor sem že v mesecu marcu m. 1. obljubil. Toda ker mi čas vedno ni pripuščal, odlašal f^m pisanje do danes, kar mi blagohotno oprostite. Vem, da bi naši rojaki radi zvedeli kako se po Alaski potuje, oziroma kaki so tukaj zaslužki, toraj pričuem takoj z mojim potopisom.
Moje potovanje moram po vsej pravici nazivati srečnim in ugodnim, kajti trajalo ni več nego 4 mesece in 6 dni po ledu, oziroma a čolnom po reki Yukon. Ker sem kljub temu, da se delo težko dobi, vendar delo takoj dobil in sem zaslužil SI na uro, naj toraj to zado-Btuje v popolnitev mojega prvega dopisa. V ostalem je pa tukajšnji položaj slabo kazal in ni mi ostalo druzega, nego vrniti se nazaj v Zje«_ države toda ostal sem jedva kacin 6 mesecev v državi Washington, ko se me je znova polastila želja podati se nazaj v Kloudyk«.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
,,Teutonic", 5. sept. i/ Livcrpoula s 1504 potniki.
,,I.nhn", (>. sept. i/ Kremena. ,,1'alricia", 0. septembra i/ Hamburga s 820 (totniki
,,Trave1-, 7. sept. j/ Southampton! s 511 potniki.
..Auijuste Victoria", 7, sept. u Hamburga - ^55 {M't'iiki.
I>ospeti imajo:
,,St. i-.nfiis". i/ Southamptuna. ,,La IJratagne", i/ Havre.
O <1 p I j u 1 i so:
,,La Timrraine", G. sept. v Havre. ,,(in>sser Kurfurst", 6,'sept. v Bremen. ,,Columbia", 6. sept. v Hamburg.
Oilpljuli bodo:
,,Maasdam", H. sept. v Rotterdam. ,,Campania", 8. Sept. v Liverpool. (,i-ahn", 11. Sept. v Bremen. ,, Western I ami", 12. sept. v Antwer[>en. ,,Teutonic", 12. sept. v Uver|x«ol. ,,St. l^iuis", 12. sept. v Southampton. ,,Auguste Victoria", 13. sepl. v Hambnrg. ,,La llretagne", 13. sept. v Havre. „Trave", 15. sept. v Hremen. ,,Werra", 15 sept v Genovo. ,,l'atri<-ia", 15. sept. v Hamburg. ,,Ktruria", 15. sept. v Liverpool.
I'amilki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO,. 109 Greenwich St., New Yoik.


v. r'l :-.,
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdikc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; J. tajnik; Jožkf Agnič, Box 2b6, Ely, Minnesota; U. ,, Štefan Bukovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Gk>yiK, Box 106, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota;
George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota.
Pristopil k društvu sv. Barbare štev. 8, Blockton, Ala., Frank Kulovec,
star 27 let.	t
Odstopil od društva sv. Barbare štev. 8, Blockton, Ala., Frank Kužnik.
Društvo šteje 9 udov.
Izločen od društva sv. Barbare štev. 3, La Salle, III., Anton Laman.
Društvo šteje 10 udov. J o s. A g n i t c h, 1. tajnik.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, Bgx 26ti, Ely, Miunesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Deuarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: I v a'n Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Bilo je dne 4. maja. Solnce je ljubko sijalo po washingtonski okolici, ko smo <;e jaz in tovariši posta vjali od naših rojakov, kteri služijo v Washingtonu svoj vsakdanji kruh z žuljevimi rokami po premogokopih. Vsi so nam želeli srečno pot, a še posebej srečno po Yukon riverju- Na kolodvoru se je nabralo mnogo srečolovcev, ki smo bili namenjeni v razne kraje severa iskati svojo srečo, toda šest nas bilo je namenjenih v Kloudyke. Prišedši v Seatle, nakupila sva si jaz in tovariš, rojak Henigsman, vse potrebne stvari, kar sva hotela seboj vzeti, poleg tega tudi 4 tone raznih jestvin ali takozvanega pro-vijanta, kar sva namenila v Dawaon prodati, Beveda s primernim dobičkom. Dne S. maja smo se ukrcali na pamik ,,Humbolth", kteri vozi v Skagwayton. Vožnja bila je jako prijetna, kajti morje je bilo povsem mirno, a pamik je pljul hitro, tako, da je bilo veselje. Že 6 dau našega potovanja smo se izkrcali v Škag-waytonu, nadaljevali neumorno svojo pot po železnici preko gor do Lake Bennett, ktero je bilo še z ledom pokrito. Tu pri jezeru Bennett, pričeli smo delati ladijo, s ktero smo hoteli potovati dalje do Kloudyka. Delo je šlo urno izpod rok, ladija bila je v jednem tednu dogotovljena, spustili smo jo v vodo in naložili na njo vse naše imetje. Vendar zaradi neprodor-nega ledu, nismo mogli takoj dalje potovati, temveč bili smo prisiljeni čakati, da Be led umakne, ki je bil sicer že na mnozih krajih pretrgan Dne 29. maja pihal je topli veter, kteri je tudi storil konec ledu, a mi smo takoj odveslali ua prosto jezero. Vreme imeli smo sila neugodno, veliki valovi so nas ves čas, kar smo bili na jezeru, metali na vse strani, vendar smo prišli Brečno v Coriebow C rosing, kjer je voda jako plitva in bati se je bilo, da ne obtičimo v pesku. Od tu smo prišli v Lake Tagish ; vožnja po tem jezeru je bila spočetka ugodna, toda konečno smo tudi tukaj morali kljubovati viharju. Vendar smo tudi to jezero srečno prevozili ter prišli na Lake Marche, kjer je bil najhujši vihar. Videli nismo ničesar razun penečih valov, h veter je toli močno pihal, da bi Be uam kmalu jadro, ki je bilo 16 čevljev visoko, zlomilo. Od tu smo prišli na Sixty Miles River, po kterej vožnja, razun po White Horse Rapids ni toliko nevarna.
(Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
Is So al h Chicjige, III., nam poroča naročnik našega lista, da so tam pričeli slabo delati in postaja vedno več delavcev brez zaslužka, tovarna, v kterej je sam delal je zaštap&la iu 350 delavcev je ob delo. To pač ni znamenje dobrih časov, ampak so preje znamenja preteče krize, ali je pa vse le volilni ma never.
V	staro domovino bo se podali: Ivan K uzma iz Butte, Mont-, v Zo-rence pri Črnomlju; Jože Papež iz Leadville, Colo., v Seia pri Žužemberku; Jož* Koman iz Pueblo, Colo., v Hinje, Hrib; Ant. Miklič iz Pueblo, Colo., v Škocjan ; Frank Kralj iz Pueblo, Colo., v Struge; Aug. Kožar iz Ely, Minn., v Ribnico; družina Frank Hodnik iz South Chicage, 111., v Kostanjevico ; Janez Bazilik iu Frank Ibert iz Johnstown, Pa., v Krško; Frank Demec iz Willock, Pa., v Št. Vid; Martin Hemljin iz Placita, Colo., v Metliko ; Frank Skubic iz Placita, Colo., v Rudolfovo; Janez Grom iz Moon Run, Pa., v Hotederšico ; Anton Mesojedec iz Eveieth, Minn , v Dobropolje; Josip Wolf iz Virginia, Minn., v Črnomelj; Jure Zo-retič iz Crested Butte, Colo , v Ra-stavico pri Metliki. — Potujoči rojaki dobč pri nas vedno druščino in je ohilo oglašanje Slovencev in Hrvatov pri nas za vožnje listke prejasen dokaz občega zaupanja iu dobre postrežbe. Svoji k svojim, rojaki I
* * *
Velikanska državna podpora! Iz
Dobrepolj poročajo: Dne 25. maja t. 1. je pobila deloma toča v nekaterih vaseh, 19 posestnikov iz Malevasi je dobilo podpore v obliki zemljiških davkov za 1. 1900 znesek 1 krono 48 vinarjev, prosim berite; Eno krono štiriinosem-deset vinarjev. Nekaj teh posestnikov je od takrat še pogorelo. Največji posestnik dobi „levji del" 58 vinarjev. Ker ostali z velikansko podporo 1 krono 26 vinarjev vedo kam, prepustili so vso Bvoto na razpolaganje finančnemu ministru, da se ne razruši ravnotežje avstrijskih financ, kijih je bil uredil Duuajewaki. Ali ni to že ironija? 1
* *
V	papirnici na Vevčali je nagloma
obolelo 15 delavk.
* ♦ *
Ljubljanska nižja gimnazija. Deželni šolski svet kranjski je, kakor ječuti, žedobil ministerske odredbo glede razširjenja ljubljanske nižje gimnazije; pravijo, da se vsled te odredbe že začetkom prihodnjega šolskega leta otvori ua tem zavodu peti razred.
* * *
Gimnazija v Kranja bo tudi prihodnje šolsko leto zopet izvrstno obiskana. Ravnateljstvo je prosilo občino, naj ona preskrbi vbližiui gimnazije za prihodnje šolsko leto pripravno sobo, ker radi "mnogih vsporeduic ni več prostora v novem
gimnazijskem poslopju.
* * *
Novo klavnico zgrade v Kranju iu
so že došli načrti. Stroški za to
napravo bodo znašali 40.000 K. • •
•
Velika tatvina. Vinotržcu in županu g. Leučetu na Laverci pri Ljubljani je nekdo ukral 3000 ^Id. Tatu so zasledovali ljubljanski polic, stražniki na bicikljih in orož-
ništvo. Tička so imeli že enkrat skoro v rokah, a se je znal izmuzniti.
* • *
Sprevodnik ponesrečil. 34-letni sprevodnik južne železnice, Valentin Slavec rodom iz Vrhuike, bivajoč ira Gredi št. 35, je 15. avg. vozil z vlakom, ki odhaja ob 4. uri 35 min. v Kormin. Pred postajo Mi-ramar je zdrsni! z nožnice (praga) nekega voza ter padel tako uenrečno, da so mu kolesa zdrobila peto. Razen tega je dobil več luaujših poškodb. Ponesrečenca so z dunajskim osebnim vlakom prepeljali v Trst., kjnr so ga spravili v bolnišnico.
* •
*
Pr otestantovske agitacije v Celju.
Pod tem naslovom se piše: Nedavno se je govorilo, da je avstrijska vlada izgnala iz Avstrije vse pruske protestantovske agitatorje. Ako je to res, potem do Celja ne sega — avstriiska vlada. Tukaj je kolovratil pred par dnevi protestantovski pastor Bleckmann iz Prusije, obre-koval na nekem shodu katoličane, proslavljal Bismarcka in „Alldeut-schland" ter povedal zgodovinsko laž, da so protestantsko cerkev v ,,Scharfenau" pri Žalcu razdjali — Slovaki 1 In Celjani v svoji Pom-merjevi zgodovinski natančnosti so mu verjeli.
* •
*
ltaljnnisimi na Reki. Dne 14.
avg. se je v reškem gladališču prikazala igralka Fani na odru z italijansko trobojuico. Občinstvo je ploskalo. Kapitanu Derenčinu, ki je bil tudi med gledalci, pa se je zdela ta protiavBtrijska demonstracija na hrvatskih tleh predebela in začel je žvižgati. In glejte čuda ! Slavno redarstvo ni morda pre povedalo italijanske trikolore, ampak — zgrabilo je Hrvata Dereučina ter ga postavilo pred vrata . . . Ali so vestni ti madjaraki čuvaji avstrijske
miBli ob Adriji 1
* *
*
Nesreča.— 22. avg. je ponesrečil 61 let stari kmet Anton Mavrič iz Koprive. Sel je okoli polnoči proti barju in tako nesrečno padel z voza, da seje močuo poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v tukajšno bolnišnico.
* *
*
Raznotero. Blizu Plevue na Bolgarskem sta trčila 19. avg. dva vlaka, vsled česar je bilo okoli 20 oseb usmrtenih iu ranjenih. Med mrtvimi je tudi geometer Petrov, brat nekdanjega vojnega ministra. — Najstarejši časnik na svetu je ki tajski list „Tsing Pao", kteri je začel izhajati 710 let pred Kristo vim rojstvom. — Pariška rastava je sedaj odprta tri mesece, torej polo vico določene dobe. Zadnje tedne jo je obiskalo vsaki dau okoli 16 0000 oseb, na nedeljo in praznike pa 300 — 400 tisoč. Vsega skupaj je dosedaj obiskalo razstavo 13,658,-859 plačajočih ljudij. Ker bode v zadnjih mesecih obisk naraščal, računi „Figaro", da bode konečno znašalo število obiskovalcev 45 milijonov.
* ♦
*
Tudi v Pariza je ona peščica Italijanov vabila in Bilila, da bi se povodom smrti italijanskega kralja ves Pariz zavil v črnino. V ta namen so revnejšim kar zastonj silili črne cunje. No, slabo jim je vspela vsa agitacija. Od 275 italijanskih hiš, ki jih šteje Pariz, jih je imelo
le 43 znak, žalosti, ljudstvo pa je bilo povsem ravnodušno.
Smešnice.
Strašna osveta. Janez bil je ravno obsojen v 14dnevno ječo zaradi prepovedanega lova na ptiče ter se je vruil domov. ,,Veš stara kedo me je ovadil? — oni stari strojevodja naše železnice, toda jaz se bodem mačševal, da strašno maščeval — veš kaj —!" — Žena: „Za božjo voljo, pa vendar ne na železnici?41 — Janez: „Bašna njej, da me bodo pomnili, — — jaz pnsežem,' — po vseh časopisih se bode bralo I"— Žena: „Janez,
ni kari ne stori nesreče--" _
Janez: „Da, še danes po noči —— bodem zlil vc s ptičji lep na železniški tir!"
Najnovejši potni klobuk za ženske.
Po vhodu v predor.
Razumljivo. Soproga : ,,Toda na sliki imaš Bamo jeden gumb na Buknji.." — Soprog: „Hvala Bogu, vendar enkrat vidiš, — baš radi tega sem naročil slike."
Monolog. Postopač: ,,Jaz ne razumem ljudi čemu mi očitajo, da nimam veselja za delo, ko vendar večkrat cele ure gledam, kako drugi delajo."
Nepotrebno. Gospod: „Go-spica, moje srce samo za Vas bije." — Gospica : ,,Tega pač ni potreba, kajti jaz imam svoje srce, ktero za me bije."
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštniuo ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Zahvala.
Podpisani se lepo zahvalim vsem onim rojakom, kteri so mojo pokojno ženo spremili k poslednjemu počitku dne 28. julija. Pokoj-nica je dosegla starost iS let in nobena zdrav niška pomoč jo ni zaniogla oteli smrti. I )nc 5. avgusta pa mi je umrla še mala hčerka, ktero mi je pokojna /ena ostavila in sedaj sem ostal popolnoma osamljen. Od mojih sosedov iz Ibexa, Colo., se je pogreba udeležila samo jedna ženska, drugi so pa liili i/ Leadville, Evansviile, in Stumptowna.
Ibex, Colo., 31. avg. 1900.
MARTIN SUPPAN.
Svarilo.
Podpisana sva odpotovala i/ Ely, Minn., v soboto na prigovarjanja nekega rojaka, kteri je za naju kupil vožnje listke na Ely, ali dospela sva v New York prepozni* in par nik je odpljul. Tu so nas bre/vestneži pograbili in odpeljali v hotel, kteri je v zvezi z elyskim agentom in sva plačala vsako jed precej češ, da naj nas ne oskubijo, ko sva hotela odpotovati po bivanju dveh dni, so še zahtevali od vsacega S2; dobiti bi imela tudi vsak Si nazaj od vožnjega listka ker sva pla čala za brzoparnik, vozila se bodeva pa seda] s počasnim, ali oni dolar so tudi spravili drugi. Opozarjava rojake na Ely, Minn., in druzih krajih, da vsak najbolje stori, ako kupi potni listek pri g. Fk. Saksk.RJu 109 Greenwich St., v New Yorku, ker pri njem se ne godi tako in svoj dohod naj mu naznani brzojavno in bode jx> ceni v vsem postrežen v kar sva se mi dva do dobrega prepričala. Rojaki, ki so k g. Sakserju dosj>eli so plačali za hrano in stanovanje j« centov <li>Si na dan, mi dva po dva dolarja, oni so preje od poloyali na dobrih brzih parnikih, ini dva pa kasneje na slabejeni za dražji denar. Rojaki, bodite previdni in poslušajte najin svet, škoda je najl>oljša skušnja.
New York, 5. sept. iyoo. George Kranjec,	Marko Majkri.k.
RED STA.R LINE
(prekmorska parobrodna družba t,Rudeca zvezda")
New York* v Antwerpen Philidelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z siovečimi poštnimi parniki:
..VATEBLAND1', na dva vijaka,
(se gradi).......12000 ton.
,-iJEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. „ KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton.
.,SOUTHWABK", na dva vijaka, 8607 ton.
..FBIESLAND".......711b ton.
..WESTEENLAND".....573b »«*».
,,NQOEDLAND",.....5712 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: ua Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljnjejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW Y0EK - 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Mout^omeT St. SAN FRANCISCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
KJE JE?
BOŽfMIR FUCHS, slaščičar do-ma iz Lipnice na Štajerskem ; pred tremi leti je prišel v Ameriko in bil v Brooklynu, N. Y., ter delal kot slaščičar. Njegova žena bi rada zvedela, ako je še med živimi; ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti" Gašpar Štruc Box 22, Briabin, Clearfield, Co. Pennsylvania.	(t2. sp. )
PAUL SCHNELLEJR.
Notary Public
vCalumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovauje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street,
Svoji k svojim!
Podpisani Be priporočam bratom Sloveucem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fiue smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh,
Crested Butte, Colo.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSDAM, pamik z dvojnim vijakom,	ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijafc^m,
i2^oo ton.	S300 ion
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
Parniki: MAA3DAM, SFAAENDAM 'n WEEKENDAM.
JšS"' Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTE RDA M A vsak četrtek in iz NEW YORKA VBako b o b o t o ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.

Js
CM
fc§
US
vJS
iiVit
" - " ......
SVOJI K SVOJIM!
tš
m
J. GLOBOKAR, M. P. CO.
ELY, MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo
TKG-OVI1TO.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M0ŽKE, ŽENSKE IN DECA: RAZNOVRSTNO OBUVALO;
PERILO, OVRATNIKI. KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA.
Vedno sveže
m fei
m
S3
te) m
Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naroČila naj se pošiljajo na Box 371.
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New York z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se pripo ročam v mnogobrojen obisk in naročila.
S spoštovanjem	J. GLOBOKAR, M. P. C0

olifcu
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona s posodo vred. Dobra bela vina po 65 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj nego deset galou ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blago* volijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem:
Nik. Radovich,
702 VermontSt.,San Francisco, CaL 9 m 9 9 v

IZVRSTNE SMODKE!
Vržinke 2 slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov.
Dohiti si) pri meni tudi fine smodke od $14 do 840 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se nljudno priporoča:
F. A. DUSHEK^
Office: 1323 2nd Ave., New Yort.
I I I II III M
"Lis-boic-Za pozirek vode.
( Kouec.)
Zopet je sotnija dmlje korakala. Na obiorju zapaziti je temnomodro ftrto gorovja, kt*>ro s« zgublja v Depregleduo daljavo. V ozračju pojavijo vodue ptice, — gotovo suamenj«?, da je v bližini kaka reka ali potok. Isto streljanje je obmolknilo, kar zuači, da se je •ovraluik najbrž«? v gorovje umaknil, kamor mu ni lahko Blediti. Vojaki postali so veseli ter se med-aeboj vese'o pogovarjali, sicer tiho baA po predpisu, vendar bo govorili
Desno in levo paraleluo z sotnijo korakale bo stranske varnostne straže. Vojaki držali so puške v rokah, pripravljeni vsak trenotek streljati, gledali so po neizmerni peščeni ravnini, ne bi li našli kake sledove nepodkovanih sovražnikovih konj; oni dobro vedo, da jim sovražnik sledi, sicer nevidno, vendar sigurno. Za vsakim grmom, za vsakim s travo obraščeuim prostorom zamore se skriti rujavi sin pustinje, ktori nad vse ljubi svojo sicer siromašno, a za njega nad vse krasno mu domovino; on smrtno sovraži vse, kar je bele polti, on zasleduje sotnijo kakor roparska žival, ako usmrti jednega, oveseli se njegovo srce, saj je vendar usmrtil roparja, kteri mu krade rodno zemljo njegovih pradedov, krade njegovo bogastvo, a njega samega tira v robatvo, da eo mu klanja, kakor je v domovini belih navada. Nevstrašljivi bojevniki sledijo sot-niji posamezno, po dva, po trije, oni leže v kakem j trku, v močvirju, ua dnu r<'ki — samo njihova ušesa, njihove oči so vodno pri sotniji, liki kačam zvijajo s« tleh. tiho in hitro, uihčejih ne vidi, a vendar so V bližini in gorj^ ouemu, ki pride v njihovo bližino, kajti njtgova smrt j*» zagotovljena, prej® da žaro* 'r** klicati na pomoč. Dolga sulica preide njegov vrat, njegov glas za vedno vtihne, ostrobrušeni jatagan odseče jeduim mahom glavo od trupla kakor žilotiua, ali mu pa tožka žel.-zna krogla na dolgem jermenu zlomi vrat, preduo zamore spoznati svoje stališče. Z občudovanja vredno gotovostjo zna rabiti sin pustinje puško — prvi dar civilizacije m kulture.
Dal^fcod sotuije, ki jeveduo dalje korakala, ua bregu reke skrit v po-brežnem zelenju leži beduinskiogle-duh. Ves dan sledil je vojakom, ue da bi ee mu posrečilo saj jednega usmrtiti. V dolgem polukrogu obšel je sotnijo, njegova prirodna čuvstva so mu velela, da sotnija želi doseči reko, on je prišel pred belimi roparji do bregov. Prišedši do reke, skril bo je za bregom, le pol života opaziti je med zelenjem — krasno polno truplo, močni živci in kite. Na temenu zvezal je svoje lase z svilenim trakom, z jedui roki drži puško, z drugo senči svoje oči, da podvoji svoj vid, in da zamore razločiti bližajočo se sotnijo. Njegove ustne se nehote gibajo, na licih mu je čitati iskrena želja videti sovražnika pred seboj ležati mrtvega v svoji krvi na peBku pustinje. Iz njegovih radi krvne želje zarudelih oči gleda ono smrtno sovraštvo, ona krvoločnost, ktero ot>čuti vsak verni sin domovine, vidoč kako tujci skruuijo njemu sveta tla, kjer ga je mati učila ljubiti rodne strane, rodne gore in slobodno pustinjo. Njegova vitka temuorujava postava sveti se v solnč. nem sjaju kakor sad ua bregu raz-toče kasije. Videl je natančno kako so se ločili trije vojaki od šotni je, ktere j je žrtvoval vso svojo pozornost. — Boduin nehote otvori ustne, njegovi suežnobeli zobovi odsevajo kakor čista alonova kost iz temnega obraza, potem se poda oprezno po peščenem bregovju v vodo. Z levico drži visoko nad glavo svojo puško iu vplenjeuo vrečico za smodnik ter preplava brez naj-maujega šuma nadeBui strani ležeč široko reko. Prišedši na drugo strau reke, zginol je v grmovju, ne da bi se otresel bisernih kapljic, ktere so se svetile ua njpgovem truplu liki najčistejsga kristala.
Poveljnik Botoije je ▼ resnici, kakor je videl Bedaio, odposlal patruljo obstoječo is treh mož proti reki. da preišče bližnje ozemlje. V patrulji bil je bad že imeuovani baron, njegov prijatelj in vojak Ivan. Vsi trije so spočetka hodili hitrim korakom, da čim preje pridejo do reke.
V začetku niso ničesar govorili, še le ▼ zadostni daljavi, ko so pričeli počasneje hoditi razvila se je med tovariši govorica.
Baron je tožil, da je za umreti žtjen, da so mu noge otekle, in da nkoro več hoditi ne more.
„Ta*n vidiš kjer je ono grmovje je reka," odvrne Ivan, „toda vle-žite se, če vam ni drago seznaniti we s kako sovražuikovo krogljo.'4 Takoj na to zamaha s puško proti sotniji, ktera Be je takoj razkropila v bojni roj po pustiuji. Imeuovani trije tovariši bo se vlegli na zemljo ter plazeč se bližali bregu.
Par korakov pred bregom se vstavijo, ter Ivau povzdigne glavo, da zamore videti na drugi breg reke, ki je nekoliko uižji nego tostranski. Nič bo ne gane ua oni strani, mali valovi šumljajo mimo kakor vedno med Beboj, iz reke prihaja ljubki hlad hlapeče vode, a lahek vetrič igra se z listjem pobrežnega zelenja. Baron je uekoliko zarudel, tudi on povzdigne glavo, da se saj s pogledoma navžije biserne vode.
,,Tam doli je dovolj vode," šepeče baron.
„Seveda jo je dovolj," odgovori mu Ivan, ,,Bamo glavna stvar je, ako se jej zamoremo brez nevarnosti bližati. Jaz bi Bkoro mojo plačo stavil, da nam je baš od onstrau reke pričakovati nevarnost. Jaz dobro poznam Bednine od Maroka do Timbuktu. Ne pokažite nikake golote kajti i senca vašega nosu zadostuje za cilj sovražniku 1"
Vsi trije obstanejo v pesku. Njihova vela lica, njih utrujenost, njih okorno nekako pol mrtvo gibanje, nejednakomeruo dihanje — .'se to znači, da jih mori neznosna žeja, da je]ujih jediua želja napiti se čiste sveže vode, ktera bi jim
dala nove moči in srčnosti--a
tam na drugem bregu za onim z mahom obraščeuim kamenjem, na pol pod vodo in trsjem skrit leži uekdo, držeč v roki puško za strel pripravljeno, kite na njegovem golem telesu bile so napete; isto on goji željo nap ti se, toda ne vode one borne pijače, brez kters zamore sin pustinje več dni prebiti kadar sledi svojemu sovražniku, temveč krvi neprijateljeve, napiti se želi do sita sladke osvete, krvi bvo-jih sovražnikov. Videl je senco vo-lakov, jeduega mora pogoditi.
,,Kaj meniš Ivau," prične baron govoriti, ,,bi li zamogli brez nevarnosti priti do vode?"
,,Ah kaj, jaz bodem skušal," od-vme Ivan, „saj ni nič pri temu — jaz vama priueBem vodo P*
Ivan bo Bkloni oprezno preko urega, da vidi, kje bode najložje dosegel vodo. Na drugem bregu zasuje se Btrel, ostro, tanko, baš saharsko — Ivan prime se z obema rokama za glavo, zgubi ravnotežje m pade čez breg do biserne vode,— iz temeua kapljajo možgani in shla-pevajo v nadvoduem ozračju, a njegova kri pobarvala je posek tako
krasno rudeče--
Onstrau reke nekdo veselo vzklik-ue, za trenotje pojavi se temuorujava osoba pustinjskega bojevnika kakor srna skoči na kamen, za kte-rim Be je skrival, zavihti puško čez glavo in zgine v grmovju.
Sotnija pohiti urnim tekom do brega reke in prične streljati v grmičevje kamor je samotni napadalec zgiuol, toda Bamo listje, ktero so zadele vojaške kroglje padalo je v vodo — Beduina, kteri po svoje svojo domovino brani, ni nihče videl.
Ko bo zvečer zakopali v pesek mrtvega Ivana, rekel je baron svojemu prijatelju:
„Radi požirka vode mu ni bilo potieba izpostavljati Be sovražnikovim krogljam, saj bi jaz še lahko počakal, mogoče bi Beduin, ko bi prišla Butnija bližje, koga druzega usmrtil.---"
Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon
German&Anstrian Headquarters
Točim izvrstna vina in raznovrstne dniGe pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Daoiel Radatovich
Pike« Ave.. Florence Colo.
Slovenske knjige.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, III.,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste iu sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je ............$18 do 40;
cena 3 glasuim........do 80;
cena 4 glasnim . . od $iv> do 81U0; cena 5 glasnim... .od do $150.
Na željo rojakov uglasnjem orgije ..sharp" ali „tlat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi:
Nova spričevala.
opusti iv-jni pij^dj! — IVijel setn rase hax-Ujonikc :n ac vam za nje lepn /ahvaljni« ■ rav j- V"l]i uii in tudi dragim ilapldcj«.
K>r imam sedaj z- pet popolno zalogo knjig raznii>*aložnikov in so zaznameuovane v mojem ceniku in Še mnogo novih, se priporočani cenjenim rojakom za daljna uaro- -jih ročila. Cenik peljem poštnine ,,3' Valkerviilc. M« nt.. IVter Spefcar. prosto	IVagi j<njatclj! — Naznanim u, da
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE ^ harn,"n,kc in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj Bi mi blagovoli naprej poslati, male zneske Be lahko pošlje v poštnih zuamkah.
MATH. POGORELO, 5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
Otvorjenje!
Podpisana se priporočava Slovencem v Crockettu, Cal., in okolici kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš
O
Oacijeln. zastopnik
"> parobrodm'
družb.
Pošilja najceneje najhitreje denarje staro domovino.
109 GREENWICH STREET. NEW YORK.

Prodaja, parob rodne in t«iezniake listke po izviral h cenah.
Edino slovensko jetje v Ne
f?
enako pod- P- - • ^ w Yorkn. |f -

Strašno mt vesele in reči da sc ir.-cui nadejal tacih.	me
>tanei - čc/ 550. a sedaj ;ih ne dam za. Sioo. — Zato se li tak-> lepo zahvaljujem, ker harmonike tako močne in ]Hisetmov glasovih, ki se prav uol>ro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vani boliro postreže. — Večkrat sem že vi-■ tel tvoja spričevala v naših slovenskih listih 111 prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, ^akaj lacega moža moramo ceniti.
Leadville, Colo., A. Križman.
Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi z njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Skrbic.
Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem y.a-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested liutte, Colo., M. Sodja.
denarje najceneje kupiš pri F. SAK.SERJ L* 109 Greenwich St., New York.
Francoska parobrodna dražba
in GOSTILNO, ktero sva otvorila 14. julija. Vedno bodeva obisko- j valce postregla s tečno, okusno jedjo iu snažnimi prostori za pre- j nočišče; pri uas si lahko rojaki j uajmo stanovanje iu hrano v najem na mesec ali toden, ali dan. Vedno | n bodeva točila sveže pivo, lina cali- i i" f| ITI TI Q fTTI 1 forniška vina, dober whiskey in UUluUucill
druge likere, ter prodajala dobre smodke.
Ako pride kdo na Crockett, Cal. naj vpraša za
WALONA xr^TTcrn I Direktna črta do HAVRE - PARIS
HOUSE
VBakdo mu to lahko pove, ker 111! daleč od železnične postaje, namreč' le kake 4 minute. Slovenci, obiščite j nae pogosto. S poštovanjem :
SVIC0 - 1NNSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča
John Petrič in Anton Smrekar,; štv- 42 Nortb River> ob Mort°D
lastnika
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Street: La Br^tagne La Lorraine La Gascogne L'Aquitaiue La Touraiue La Lorraine La Bretagne L'Aquitaine La Touraine
13. sept. 20. „ 27. „ 4. okt. 11. „ 18. „ 25. „ 1. nov. 8. „
1 VHX).
1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900.
Prvi razred v Havre $55 in višje Drugi razred v Havre §42,50 in
višje.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele syeta denarne nakaniee, »entice, in dolžna pisma.
Iiposlaje in isterjnje zapuščine in dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
ZD:r. <3-.	POHEK,
FRANC CU DEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA
Priporočam rojakom svoj«, puvsodi znan«, bogato zalogo vsakuvr8tnih švicarskih steus • u žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih iu srebrnih predme* tov po najnižjih cenah.
Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštuiuo.
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.

ZEHs-ices Stoolkzi
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike h
Bremena v Ameriko
samo z brzimi iu poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodet^ na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikauska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni iu s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila iu vprašanja odgovarjajo Be v vs^h jezikih takoj, točuo in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.

sedaj nastanjeni zdravnik na bo. EastCor. loth & Walnut Str., in N. W. Centrala 1'arkSt.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tamoSnjem ljudstvu.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Hose Case) in BO najboljši pokrovi se zlatom pre-
tegnjeni ((jruldfield) in jamčim zanje 20 let; kol^sovje je Elgin ali Waltham ter velja samo
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; irua 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasuejše človuSke bolezni. Prišel je mlad v to deželo, /. žulji in blatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gosi>oda
DB. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljuiah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljaaje, bolezni v mehurju, živčne bolezui, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez v spe h a in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno lx>lnih qseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
-VSI ONI -
Kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo juatanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotitini osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Parobrodue listke prodaja: 109 Grenwich St,
FR. SAKSER, New York.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. T. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati.
Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje jKištenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, ol>činski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A.
Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lei*> zahvaljujem.	C. G. Foster, sixlnik y Topeka, Kas.
Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss.
Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem ponol-ilom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žet<xlcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani	Jos. Zganič, Hastings, Pa.
Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega reymatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	Jakob Keller, Helena, Mont.
Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdray in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	Steve MarXk, Cameron, Texas.
Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje.
Ben Henderson, Kansas City.
Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke l>olezni.
Thom. Jukkovič, Iron Mountain, Mich.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
gM Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. C. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U.S.

19773
Damn, ktnre in 16 uro kupiti Be ji m sndii j ponuja lopa priložnost,
Ta cena je le za nekaj časa.
Na zahtevan je pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moj« goelo.
Za obilo naročb se priporočani z vsem Bpoštovanjem
Jacob Stonich,
89 Ea^t Madison Street, Chicago, III.
D
I________
JOHN VENZEL,
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
/"-7 c J-1> O •* d o £> a a o V 3 °	* o 3 b ar
/ ~ o o o o 3-0 o a O a
a o 3a J o a . a o o »-o i ~ a a d o
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cane so pri-merno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovretbih harmonik jo it" IS do S35 in naprej. Izvršujem tudi na 6 111 S glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
m
H ■
11
H S II SI
II
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge'jjgi.
po -d°|o
brez odbitja novega rentnega davka.
SI SI
a
jbsdbb
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda'4.
m
mmmphwwhhhHHM
ululi JOI, CluJulOin