SVEČARSKA IN MEDIČARSKA DELAVNICA
JAKOBA KRBAVČIČA IZ LJUBLJANE -
OBOGATITEV ZBIRK SLOVENSKEGA
ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
Andrej Dular
IZVLEČEK
V januarju 1996 je Slovenski etno-
grafski muzej za svoje zbirke pridobil bogato
gradivo iz svečarske in medičarske delavnice
mojstra Jakoba Krbavčiča iz Ljubljane. Avtor
v svojem prispevku prikaže Krbavčičevo živ-
ljenjsko pot, obenem pa na kratko predstavi
pridobljeno gradivo.
ABSTRACT
In January 1996 the Slovene Ethno-
graphic Museum acquired for its collections
the rich material from the candle and pastry
workshop of master Jakob Krbavčičfrom Lju-
bljana. The article introduces us to Krbavčičs
professional career and briefly presents the
acquired material.
Od začetka januarja 1996 je Slovenski etnografski muzej v Ljubljani bogatejši za
zbirko predmetov iz svečarske in medičarske delavnice ter trgovine ljubljanskega obrtnika
Jakoba Krbavčiča. Delavniško in trgovinsko pohištvo, delovne priprave in orodja,
polizdelki in izdelki, poleg tega pa še recepture za svečarske, medičarske in slaščičarske
izdelke ter nekaj arhivskih dokumentov - to je na kratko material, ki ga je muzej pridobil
od dediča in lastnika Andreja Krbavčiča. S tem ko so ti predmeh prišli v muzej, je dejansko
prenehala svečarsko - medičarska obrt v hiši št. 59 na Sv. Petra cesti (današnji Trubarjevi
ulici št. 55) v Ljubljani, ki jo je po svojem očetu nasledil in opravljal Andrej Krbavčič vse
do konca leta 1995.
Današnja Krbavčičeva hiša na Trubarjevi ulici v Ljubljani je v preteklosti večkrat
menjala lastnike. Za obrt je postala hiša zanimiva sredi 18. stoletja, ko je prišla v last
družine Plehan.' Plehani so bili znana ljubljanska kožarska in čevljarska družina, ki se je
od druge polovice 19. stoletja naprej začela ukvarjati s svečarstvom in medičarstvom.
Njihovo ime se je v zavesti Ljubljančanov ohranilo vse do druge svetovne vojne. S
Plehanovo vdovo se je (verjetno v začetku 20. stol.) poročil svečarski in medičarski mojster
Rajko Petschnig (Pečnik)^ h kateremu je decembra 1920 prišel Jakob Krbavčič (rojen
1 Popis lastnikov luše št. 59 na Sv. Petra cesti v Ljubljani. (Dokument hrani Mestni arhiv Ljubljana).
2 O Pečnikovi poroki s Plehanovo vdovo (ta je menda imirla leta 1919) govori Krbavčič v svojih
rokopisnih spominih, ki jih hrani njegov sin Aleš Krbavčič. Rajko Pečnik je kot lastnik hiše na Sv. Petra cesti 59
v knjigi lastnikov hiš vpisan šele leta 1928, vendar je na enem od računov za nabavljeni material pri dimajskem
podjetju iz leta 1909 mogoče razbrati, da je bil takrat Pečnik že lastnik hiše št. 59 na Sv. Petra cesti.
383
Andrej Dular
384
Obrtni list Jakoba Krbavčiča iz leta 1931. ¦ Jakob Krbavčič business license from 1931. ¦ La
Učence de Jakob Krbavčič du 1931.
Svečarska in medičarska delavnica Jakoba Krbavčiča
1907) iz Buzeta v Istri. Krbavčič je izhajal iz številčno močne družine, katere člani so se
morali zaradi revščine razseliti po svetu. Mladi Jakob Krbavčič se je s starejšim bratom
odpravil v Ljubljano, kjer se je hotel izučiti za mehanika. Ker pa ni našel mojstra, ki bi ga
izučil te obrti, je našel priložnost za svoj poklic pri svečarju in medičarju Pečniku, ki ga
je tudi sprejel pod streho. Pri njem je Krbavčič do svojega petnajstega leta starosti pomagal
pri vsakdanjih hišnih opravilih. Kuril je peči pod kotU za vosek, pospravljal po delavnici
in pomagal mojstru prevažati izdelke v Dobrovo pri Ljubljani, kjer je imel Pečnik svoj
prodajni prostor (štant). S 1. januarjem 1922 je petnajstletni Jakob Krbavčič nastopil
vajeniško dobo, ki je trajala do L januarja 1925.' Hkrati je na Vrtači v Ljubljani obiskoval
občo obrtno nadaljevalno šolo, jo januarja 1925 končal s prav dobrim uspehom^ in 21.
januarja istega leta naredil tudi pomočniški izpit. Slaščičarska in medičarska zadruga v
Ljubljani mu je tako 21. januarja 1925 podelila učno pismo, s katerim ga je imenovala za
pomočnika.' Krbavčič je nato pri Pečniku delal kot pomočnik in mojstru, kateremu je
umrla žena in ni imel bližnjih sorodnikov, v zadnjih letih njegovega življenja vsestransko
pomagal.
Mojster Rajko Pečnik je umrl okoU leta 1930. Krbavčiču je zapustil vse obrtniško
orodje in inventar; hišo pa je moral slednji odkupiti in kupnino 75.000 din plačati daljnjim
Pečnikovim sorodnikom na Dunaju.*
Po mojstrovi smrti je Krbavčič zaprosil mestno županstvo v Ljubljani za obrtno
dovoljenje v delavruci na Sv. Petra cesti št. 59 in ga 17. septembra 1931 tudi dobil' Tako
je delo v delavnici lahko teklo neprekinjeno naprej. Zaposlil je tudi pomočnika in vzel v
uk vajenca, saj je büo v delavnici čedalje več dela. Po končani zapuščinski razpravi je
Pečnikovo imetje tudi formalno prešlo v Krbavčičeve roke. Kot dober poslovnež je novi
lastnik obdržal staro hišno ime Plehan, saj ga je v nazivu svojega obrata - Medicama in
Pisemski papir z natisnjeno "glavo" - imenom tvrdke Jakoba Krbavčiča iz 30-tih let. ¦ Business
paper with printed head - the name of the company of Jakob Krbavčič, dating from the thirties.
¦ Le papier a lettres avec l'en-tete imprimée de l'entreprise de Jakob Krbavčič dans les années
trente.
3 Učna pogodba med mojstrom Rajkom Pečnikom in vajencem Jakobom Krbavčičem, sklenjena 30.
januarja 1922 pri Zadrugi slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandit v Ljubljani. (Arhiv SEM).
4 Odhodno izpričevalo Obče obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani - Vrtača z dne 8. januarja 1925. (Arhiv
SEM).
5 Učno pismo Jakoba Krbavčiča, izdano 21. januarja 1925. (Arhiv SEM).
6 Rokopisni spomini Jakoba Krbavčiča. (Original hrani sin Aleš Krbavčič iz Ljubljane).
7 Dopis Mestnega načelstva Ljubljana Jakobu Krbavčiču 17. septembra 1931. Obrtni list, ki ga je izdalo
Mestno načelstvo v Ljubljani, je datiran 17. septembra 1931. (Arhiv SEM).
385
Andrej Dular
386
Pisemska ovojnica Jakoba Krbavčiča, svečarskega in medičarskega mojstra iz Ljubljane. V nazivu
firme je ohranjeno ime prejšnjega lastnika hiše - svečarja in medičarja Plehana. ¦ The business
envelope of Jakob Krbavčič', Master Onandler and Pastry Maker from Ljubljana. The company's
name preserves the name of the business' former owner - chandler and pastry maker Plehan. ¦
L'enveloppe et l'en-tete de Jakob Krbavčič, maître chandeUer-pâtissier de Ljubljana. Dans le nom de
l'entreprise on retrouve le nom de l'ancien propriétaire de la maison - le chandeUer-pâtissier Plehan.
Dopisnica Jakoba Krbavčiča, s katero je naznanjal obisk pri svojih odjemalcih. ¦ Jakob Krbavčič's
postcard armoimcing his imminent visit to this buyers. ¦ Une carte de Jakob Krbavčič par
laquelle il annonçait sa visite au client.
Svečarska in medičarska delavruca Jakoba Krbavčiča
Recepta za Plehanove rezine in lahke kekse iz zvezka receptov Jakoba Krbavčiča iz leta 1935. ¦
Recipe for Plehan slices and light biscuits in Jakob Krbavcic's book of recipes, dating from 1935.
¦ Deux recettes pour des gâteaux de Plehan et pour des biscuits légers prises dans le cahier de
recettes de Jakob Krbavčič en 1935.
svečama "Plehan", (ustanovljena leta 1864) - uporabljal vse do dmge svetovne vojne.*
Krbavčič je ohranjal tudi izbor izdelkov svojega predhodnika. Delal je sveče različnih
vrst (cerkvene, nagrobne, okrašene s podobami in cvethcami, voščene zvitke), lect
(konjičke, pimčke, srčke, urice, košarice, zvezdice itd.), medenjake raznih oblik in
kakovosti, medene štruklje in medene hlebčke, fine medene piškote. Poleg tega je izdeloval
8 Tiskan cenik svečarskih in medičarskih izdelkov Jakoba Krbavčiča iz tridesetih let 20. stoletja;
korespondenčni pisemski papir s tiskano glavo tvrdke Jakoba Krbavčiča, prav tako iz tridesetih let 20. stoletja.
(Arhiv SEM).

Andrej Dular
388
Krbavčičeva hiša na Trubarjevi uUci v Ljubljani. (Foto A. Krbavčič, 1976) ¦ Krbavčič's house in
Trubar Street in Ljubljana (Photo A. Krbavčič, 1976) ¦ La maison de BCrbavčič a Trubarjeva ulica
a Ljubljana. (Photo de A. Krbavčič, 1976).
različne slaščice: šampanjske piškote, sladkorne piškote, domače piškote, kokosove,
čokoladne, vanilijeve, malinove, medene in limonine bonbone ter melisrüce. Prodajal pa
je še navaden čebelji vosek ter beljen vosek v luskah, sladoled in medico.' Te izdelke je
prodajal tudi v lastiü trgovini, ki jo je imel poleg delavnice.
Med drugo svetovno vojno je delo v svečarski in medičarski delavnici in v trgovini
zaradi vojnih razmer večkrat zastalo. Krbavčič je od leta 1941 sodeloval z Osvobodilno
fronto; bü je terenski aktivist na Taboru, v njegovi hiši je bUa partizanska javka in skrivališče
orožja. Prvič so ga zaprli Italijani, leta 1944 pa še Nemci, vendar se mu je posrečilo
izogniti koncentracijskemu taborišču.^"
Po drugi svetovni vojni je Mestni narodni odbor v Ljubljani marca 1947 Krbavčiču
ponovno potrdil njegovo obrtno dovoljenje." Vendar se je že maja 1948 odločil, da bo 15.
jtmija 1948 prenehal z obr^o.^^ Od leta 1948 do 1951 je bü zaposlen kot upravnik ljubljanske
kavarne Petriček, nekaj časa pa je bil tudi predsednik mestne zveze gostincev. Hkrati se
je doma po malem še ukvarjal s svečarstvom in medičarstvom.
Z odločbo Glavne uprave za lokakio industrijo in obrt je postal s 1. avgustom 1951
državni obrtni mojster medičarske in voskarske stroke." Svojo delavnico in trgovino z
^ Cenik izdelkov medičarja in svečarja Jakoba Krbavčiča iz tridesetih let 20. stoletja. (Arhiv SEM).
10 Po očetovih spominih povedal sin Andrej Krbavčič.
U Matični list za rokodelske in njim slične proizvajalne obrte z dne 28. marca 1947. (Arhiv SEM).
12 Odločba Mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana, izdana 2. julija 1948. (Arhiv SEM).
13 Odločba Sekretariata izvršnega sveta za industrijo in obrt v Ljubljani, izdana 2.7.1957; (Odločba za
priznanje delovne dobe za določitev pokojnine). (Arhiv SEM).
Svečarska in medičarska delavnica Jakoba Krbavčiča
389
Jakob Krbavčič izdeluje sveče. (Foto A. BCrbavčič, 1976) ¦ Jakob Krbavčič making candles. (Photo
A. Krbavčič, 1976) ¦ Jakob Krbavčič fabriquant des bougies. (Photo de A. Krbavčič, 1976).
vsemi delovnimi pripomočki in pohištvom je prepustil novo nastalemu državnemu
obrtnemu obratu." V njem je postal upravnik z mesečno plačo 11.000 din.'' Novi obrat z
imenom "Medičarstvo in voskarstvo, državni obrtni mojster Krbavčič Jakob, Ljubljana"
je z nekaj zaposlenimi (v tem podjetju ni bilo vajencev) izdeloval medenjake, lect in
druge medičarske izdelke. Poleg tega so tu izdelovali še vse vrste sveč, livarsko voščeno
vrvico po lastnem receptu, voske za zobozdravstvo in drugo.
Krbavčič je delal v državnem obratu, ki je bil v njegovi hiši, vse do leta 1957, ko se je
upokojil. Kjub upokojitvi je še vedno redno delal, in sicer do leta 1964, ko je šlo podjetje v
stečaj. Od Mestnega ljudskega odbora Ljubljana je nato za majhno ceno odkupil (svojo)
delavniško in trgovinsko opremo in delovna orodja in ponovno zaprosil za obrtno
dovoljenje v svoji delavnici. Tega je dobil sredi decembra 1964'* in od takrat naprej v
delavnici delal sam, brez vajencev in pomočnikov. Sprva je izdeloval svečarske in tudi
medičarske izdelke. Kmalu pa je zaradi strožjih higienskih predpisov, ki so začeli veljati za
izdelovanje medičarskih izdelkov, moral medičarstvo opustiti. Dovoljenja, da bi si obnovil
hišo in posodobil delavnico, pa tudi ni dobil, ker so njegovo hišo zaradi novih mestnih
zazidalnih načrtov nameravaU porušiti. Krbavčič je odtlej medičarske izdelke, zlasti
okrasne izdelke iz lecta, delal v glavnem "na črno". Leta 1990 so se tudi ti prostorski
1* Odločbo o ustanovitvi državnega obrtnega obrata "Medičarstvo in voskarstvo" je izdal 21. septembra
1951 Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane. (Arhiv SEM).
15 Pogodba, sklenjena 30. oktobra 1951 med izvršnim odborom mestnega ljudskega odbora glavnega
mesta Ljubljana in Jakobom Krbavčičem, državrum obrtiüm mojstrom. (Arhiv SEM).
1' Odločba upravno pravnega oddelka občine Ljubljana - center, izdana 15.12.1964. (Arhiv SEM).
Andrej Dular
390
Jakob Krbavčič pripravlja testo za lect. (Foto A. Krbavčič, 1976) ¦ Jakob Krbavčič preparing
paste for gingerbread hearts. (Photo A. Krbavčič, 1976) ¦ Jakob Krbavčič faisant la pâte du pain
d'épices. (Photo de A. Krbavčič, 1976).
Krašenje lectovega peciva. (Foto A. Krbavčič, 1976) ¦ Decorating gingerbread pastry (Photo A.
Krbavčič, 1976) ¦ La decoration des biscuits d'épices. (Photo de A. Krbavčič, 1976).
Svečarska in medičarska delavnica Jakoba Krbavčiča
Lectarski izdelki Krbavčičeve delavnice iz 70-tih let. (Foto A. Krbavčič, 1976) ¦ Gingerbread
product of Krbavcic's workshop in the seventies (Photo A. Krbavčič, 1976) ¦ Différents biscuits
d'épices faits dans la boutique de Krbavčič dans les années soixante-dix.
(Photo de A. Krbavčič, 1976).
načrti spremenili in je bila tako celotna Trubarjeva ulica spomeniškovarstveno zaščitena.
Leta 1968 se je pri njem začel učiti svečarske in medičarske obrti njegov sin Andrej
Krbavčič.^' Tako sta skupaj nadaljevala obrtno tradicijo, zaradi obilice svečarskega dala
pa sta čedalje bolj opuščala medičarsko delo.
Jakob Krbavčič je obrt na Trubarjevi ulici odjavil 25. oktobra leta 1976'* in se preselil
v rojstiu Buzet v Istri. Njegovo delo pa je kot samostojni obrtnik decembra 1976 prevzel
sin Andrej. Ta se je poleg svečarstva, pri katerem je začel uvajati tudi nove tehnološke
postopke, in v manjši meri medičarstva (okrasni lect), ki ni več prinašalo pravega zaslužka
za preživljanje, začel leta 1991 ukvarjati tudi z reprofotografijo in grafičnim oblikovanjem.
Leta 1993 pa je to novo dejavnost opustil."
Jakob Krbavčič je zadnja leta življenja preživel v rojstnem kraju. Po malem se je
ukvarjal s svečarstvom in svojim mladostnim hobijem - rezbarstvom. Čeprav je bival
daleč od Ljubljane, kjer je sicer preživel večino svojega življenja, se je vedno počutil
Ljubljančana. Na to mesto so ga vezali številni mladostru spomini in mnoga poznanstva
in prijateljstva s takratnimi znanimi Ljubljančani, med katerimi sta bila tudi arhitekta
Jožef Plečruk in Edo Mihevc.
17 Delovna pogodba med Jakobom Krbavčičem in njegovim sinom Andrejem Krbavčičem 1.12.1968.
(Arhiv SEM).
18 Kopija dokumenta, poslanega 12.11.1976 Skupščini občine Ljubljana center, s katerim Jakob Krbavčič
s 25. oktobrom 1976 odjavlja svojo svečarsko in medičarsko obrt na Trubarjevi ulici 55 v Ljubljani. (Arhiv SEM).
19 Ustna informacija Andreja Krbavčiča.
391
Andrej Dular
392
Krbavčičeva delavnica s kotlom in "ringom" za i
izdelavo sveč poleti leta 1995. (Foto I. Keršič, '
1995) ¦ Krbavcic's workshop with kettle and ,
"ring" for making candles in the simimer of
1995. (Photo I. Keršič, 1995). ¦ La boutique de
Krbavčič avec la chaudiere et le «ring» pour la i
fabrication des bougies, été 1995. (Photo j
de L Keršič, 1995). •
Ko je Jakob Krbavčič leta 1988 umrl, so ga iz Buzeta prepeljali v Ljubljano in ga
pokopali na ljubljanskih Žalah. Z njegovo smrtjo je odšel eden zadnjih ljubljanskih
svečarskih in medičarskih mojstrov.
Krbavčičeva svečarsko-medičarska delavnica in trgovina zajemata čez 600 predmetov,
katerih starost datiramo od konca 1. polovice 18. stoletja do današnjega časa. Večina
predmetnega materiala je iz začetka 20. stoletja in časa med obema svetovnima vojnama,
svečarski in lectarski izdelki pa so bili v glavnem izdelani pred nekaj leti. Najstarejši kos je
železna kaHbrima plošča - matrica iz leta 1748, s pundranimi oznakami kalibrov in letnico
izdelave. Matrica je sestavni del posebne lesene vlečne naprave z dvema bobnoma in
koritcem za vosek, ki so jo uporabljali za izdelavo tarücih dolgih vlečenih sveč. Poleg te
naprave so v zbirki svečarskih naprav še kad in boben za luskanje voska, značilni "ring"
(vertikalno vrteče se kolo z žebljiči na obodu) s koüom, ki so ga uporabljali, ko so izdelovali
sveče z obUvanjem stenja. Med svečarskimi orodji so posebej zanimivi drobni predmeti za
krašenje sveč, kot so pincete in drugo kovinsko in koščeno orodje, s katerim so nanašali na
sveče cvetlične ter druge motive. Tu so še različni valjarji za valjanje in oblikovanje sveč,
leseni svečarski noži, pločevinasti in mavčni modeli ter novejši kovinski kalupi za vlivanje
sveč. Zbirka obsega še druge delovne pripomočke in opremo, na primer tehtnice, stiskalnico
za vosek, kotia za topljenje voska, korca za prelivanje voska, pladnje za beljenje voska,
delovne mize in predalnike. V zbirko sodi tudi nekaj materiala, iz katerega so delali sveče.
Predvsem so to različne vrste stenjev, stearin, vosek, raznovrstne barve za vosek, nabožne
in posvetne podobe različnih motivov za krasitev sveč itd.
Posebno bogati in raznovrstni so predmeti, ki so jih uporabljali pri medičarstvu in
lectarstvu: na primer kuhakiice, valjarji, cedila, sita, možnarji (terilnice), posode različnih
velikosti, oblik in materialov za raznovrstne namene. Tu so še razni pločevinasti modeli
za oblikovanje lecta (Miklavž, parkelj; srce, geometrijski liki; živalske figurice - konj.
Svečarska in medičarska delavnica Jakoba Krbavčiča
393
Del Krbavčičeve trgovine z medičarskimi in svečarskimi izdelki poleti leta 1995. (Foto I. Keršič,
1995) ¦ Part of Krbavcic's shop with candles and pastry in the summer of 1995. (Photo I. Keršič,
1995). ¦ Une partie de la boutique de Krbavčič avec les bougies et les pâtisseries, été 1995.
(Photo de I. Keršič, 1995).
jagnje, prašič) in piškotov, kovinski pladnji za peko peciva, leseni pladnji za sušenje
lecta in za ulivanje bonbonov v riževi moki. Posebni in raznovrstni so "tibi" za krašenje
lecta s sladkorno peno ("aisom") ; posode za barve in klej itd. V zbirki je tudi nekaj
starejših lesenih modelov za lect. Novejše modele za lect, ki jih najdemo v tej zbirki, pa
je izdelal Jakob Krbavčič kar sam. Mojster je namreč rad rezbaril in je poleg leseriih
lectarskih modelov in risarskih predlog zanje (nekatere predloge, zamisli in osnutke mu
je naredil Plečnik) izdelal za svojo trgovino tudi dekorativno opremo. Izrezljal je stensko
okrasno podobo dojenčka - motiv posnet po lectarskem modelu, okrasno stropno svetilko
in nekatere drobne predmete za dekoracijo izložbenega okna in notranjosti trgovine. Vsi
ti predmeti, in tudi nekateri drugi, ki jih ima v posesti njegov sin, kažejo, da je Jakoba
Krbavčiča zanimalo umetniško ustvarjalno delo, saj je bil med drugim tudi član Društva
likovruh umetnikov uporabne umetnosti v Ljubljani.
V Krbavčičevo zbirko, ki je zdaj v Slovenskem etnografskem muzeju, je vključeno
tudi trgovinsko pohištvo iz 30. let tega stoletja (osnutke za pohištvo je Krbavčiču naredil
arhitekt Mihevc) in drobni inventar, na primer radijski aparat, registrska blagajna,
štampUjke, okrasne slike ter izvesna tabla z imenom obrti nad vhodnimi hišnimi vrati. V
zbirko sodijo še leseni zaboji za prevoz izdelkov na sejme ki tridkel, trgovinski "štant"
in razstavna vitrina.
Posebno vrednost imajo v Krbavčičevi zapuščini nekateri fotografski in fUmski
posnetki, ki jih je v sedemdesetih letih posnel Andrej Krbavčič. Ti kažejo mojstra pri
delu v delavnici, pri rezbarjenju aH v krogu njegove družine. Ohranjeni pa so tudi osebni
predmeti in nekateri pisni dokumenti, ki govore o Krbavčičevi življenjski in hkrati poklicni
poti ter o zgodovini svečarske in medičarske obrti na Trubarjevi ulici št. 55 v Ljubljani.
Andrej Ehilar
394
BESEDA O AVTORJU j
Mag. Andrej Ehilar. je kustos za obrt in ;
trgovino v Slovenskem etnografskem muzeju |
v Ljubljani. Ukvarjal se je s splošnimi !
etnološkimi vprašanji Bele krajine, kasneje z
vinogradniško problematiko, zdaj pa se
posveča preučevanju načina življenja in kulture
obrtnikov.
Med njegovo pomembnejše delo sodi
knjiga Pij, kume moj dragi! (Novo mesto 1994).
ABOUT THE AUTHOR
Andrej Dular is a M.A. in ethnology and
curator of crafts and trade at the Slovene
Ethnographic Museum in Ljubljana. He
researched general ethnological themes related
to Bela krajina, later issues concerning
viticulture, and, in recent years, has been
studying the way of living and culture of
craftsmen.
Among his most important works
mention deserves the book "Pij, kume moj dragi"
(Novo Mesto, 1994).
SUMMARY
THE CANDLE AND PASTRY WORKSHOP OF JAKOB KRBAVČIČ FROM
LJUBLJANA - AN ENRICHMENT FOR THE SLOVENE ETHNOGRAPHIC
MUSEUM'S COLLECTIONS
Early in January 1996 the Slovene Ethnographic Museum acquired for its collections
over 600 objects from the candle and pastry workshop of Jakob Krbavčič from Trubarjeva
Street in Ljubljana. Krbavčič, a native from Buzet in Croatia, came to Ljubljana as a child
in 1920 and learned the craft with candle and pastry maker Jakob Pečnik (Pečnik himself
had married into the well-known Ljubljaruan famuy of candle and pastry makers -
Plehanovi). Krbavčič first became his master's assistant and when the latter died took
over the workshop. For some years after the Second World War Krbavcic's candle and
pastry workshop operated as a state craft company which employed a handful of workers.
When the company went bankrupt, Krbavčič, though already retired applied for a business
license and continued the craft as a private business. In this period he taught his son
Andrej the art of making candles and pastry and the son more or less continued to
occupy himself with the craft tmtil 1995.
Krbavčič candle and pastry workshop as it is now in the museum consists of
various tools and implements used for making candles, gingerbread heart and other
pastry products. The oldest object dates from the 18th-century's first half, most however
are from the 20th century and especially the inter-war period. The candles and pastries
in the collection were mainly made in recent years. Of special interest are the implement
used to draw candles, the "ring" for making candles by pouring wax over a wick, the
candle moulds, wooden and metal models for gingerbreead hearts and various kinds of
pastry. Equally precious are the tools for decorating candles, the photographic and füm
material about the master and his work and also some vmtten documents which bear
witness to the tradition of craftsmanship in 55 Trubarjeva Street in Ljubljana.
Svečarska in medičarska delavruca Jakoba Krbavčiča
RÉSUMÉ
LA BOUTIQUE DU CHANDELIER-PÂTISSIER JAKOB KRBAVČIČ DE
LJUBLJANA - L'ENRICHISSEMENT DES COLLECTIONS DU MUSÉE
ETHNOGRAPHIQUE SLOVENE
Au début de l'armée 1996, le Musée ethnographique slovene a introduit dans sa
collection plus de 600 objets provenant de la boutique du chandelier-pâtissier (artisanat
a base de miel) Jakob Krbavčič de Trubarjeva ulica (la rue Trubarjeva) a Ljubljana. En
1920, Jakob Krbavčič, enfant, quitte Buzet, en Croatie, pour Ljubljana ou il apprend le
métier de chandelier-pâtissier chez le maître Jakob Pečnik (ce dernier était entré par alliance
dans la famille des Plehan, chandeliers-pâtissiers de grande renommée). Jakob Krbavčič
travaille d'abord comme assistant. A la mort du maître Pečnik, il prend en charge la
boutique. Apres la Seconde guerre mondiale, pendant quelques armées, la boutique du
chandelier-pâtissier Krbavčič fonctiorme comme une manufacture d'état avec quelques
employés. A la faillite de l'entreprise, Krbavčič prend sa retraite. Retraité, il demande a
nouveau l'autorisation de travailler et recommence en tant qu'artisan privé. Son fils, Andrej
Krbavčič, apprend lui aussi le métier de chandeHer-pâtissier qu'il exerce occasionnellement
jusqu'en 1995.
La boutique du chandelier-pâtissier Krbavčič se trouve a présent au Musée. Elle
comprend toutes sortes d'outils et de machines qui étaient utilisés pour la fabrication des
bougies, du pain d'épices et d'autres pâtisseries. L'objet le plus ancien date de la fin de la
premiere moitié du XVIIIe siecle, les autres objets remontent, pour la plupart, au début
du XXe siecle et de l'entre deux guerres. La plupart des bougies et des pâtisseries d'épices
ont été réalisées récemment. Parmi les outils les plus intéressants de la collection, on
trouve un appareil destiné a la fabrication des bougies tirées, un «ring» qui permettait de
confectioimer les bougies par arrosage de la meche, des moules a bougie et des moules
en bois et en métal pour la confection des pains d'épices et des biscuits de toutes sortes.
Les outils qui servaient a décorer les bougies, les photographies et les films sur le maître
et son travail ainsi que plusieurs documents écrits sont précieux et témoignent de la
tradition artisanale de la maison de 55, rue Trubarjeva a Ljubljana.
395'
396