Leto. VI. Številka 2 Maj 1984
Glasilo krajevne skupnosti in delovnih orga-1 nizacij z Mirne
PRED SAMOPRISPEVKOM
0 samo — prispevku
Kako hitro beži čas! Spet smo pred usodno odločitvijo: konec junija letošnjega leta se namreč izteče plačevanje našega prvega krajevnega samoprispevka. Nove pomembne naloge in želje pa naj bi znova pomagal uresničiti ravno samoprispevek. To pomeni, da se še vedno zanašamo na znano reklo: „V slogi je moč!”
Vemo, da sedanji časi sploh niso naklonjeni večjim naložbam, kako pa je z denarjem, vedo že osnovnošolskj otroci. Kljub temu smo v naši krajevni skupnosti prepričani, da se razvoj ne sme ustaviti. In zato smo se odločili za drugi krajevni samoprispevek. Razumljivo pa je, da smo in bomo ob tej akciji veseli vsakega predloga, kritike, pripombe.
Denarja ni nikoli preveč. Se zlasti dandanes. Zato smo bili pri načrtovanju na moč realni. Odločili smo se za najnujnejše!
In če že razmišljamo o novem samoprispevku, je prav, da na kratko pogledamo, kako je bilo s starim.
Denar je šel za posodobitev cest. Naša skupnost ni imela denarja, zato je za začetek del pri Beograjski banki najela posojilo v znesku 11.000.000,00 din z 11 odstotno obrestno mero, in sicer za dobo petih let. Banka je v letu 82/83 povečala obresti na 35 odstotkov, tako da za najeta posojila znašajo 4.632,000,00 dinarjev. Slovenija ceste — Tehnika nam je odobrila komercialni kredit (4.000.000,00 din) ter 2.200.000,00 din še neporavnanih obveznosti, za kar znašajo obresti skupaj 782.150,00 din. Zadnji znesek je sporen, ker SCT ni odpravila napak na cestišču v garancijskem roku. Zaradi lažjega pregleda prikazujemo, kako in iz katerih virov zbiramo denar za pokrivanje obveznosti za opravljena dela:
— zbrana sredstva iz samoprispevka
—	do 30. 6. 1984 — cena 18.289.437,70 din
—	dodatni prispevek občanov v denarju in obveznicah 3.298.692,55 din
—	prispevek SKIS
občine Trebnje 6.176.137,00 din Skupaj 27.764.267,25 din
Vrednost opravljenih del na posameznih odsekih pa je naslednja:
2 KRAJAN
SAMOPRISPEVEK, NAŠ BOLJŠI JUTRI!
Ustava in zakon o samoprispevku pravita, da delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sami odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega varstva, zboljševanja človekovega okolja in na drugih področjih življenja in dela. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in pot reb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, povezujejo s samoupravnim sporazumevanjem z organizacijami združenega dela SIS-i ter drugimi organizacijami na območju in zunaj območja KS, ki so zainteresirane, oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju interesov in potreb ali pa se zagotavljajo sredstava na drugi način.
Ta drugi način je zbiranje sredstev s samoprispevkom.
V KS Mirna smo se do sedaj na vseh nivojih dogovarjanja in v vseh sredinah, tako v DPO kot v organih KS, odločili, da razpišemo drugi samoprispevek. Zavedamo se, da glede na sedanje družbenoekonomske razmere ne moremo pričakovati pomoči od drugih pri urejanju krajevne skupnosti. Zato moram poudariti, da je za KS Mirna samoprispevek trenutno najrealnejši ali pa celo edini možni vir sredstev za uresničitev nalog pri izboljševanju skupnega standarda. Pri našem odločanju ZA ali PROTI, moramo vsekakor vedeti, da se s tem, ko se odločamo ZA, odločamo tudi za urejenejšo in bogatejšo krajevno skupnost, v kateri ne živimo samo za danes, temveč tudi za jutri in v kateri bodo živeli tudi naši otroci, vsaj v prvem življenjskem obdobju, in ki nam bodo tudi naš PROTI najbolj in opravičeno očitali. Neki pregovor pravi, da tistega, kar ne narediš danes, boš težko naredil jutri, in tudi v primeru našega samoprispevka lahko ta pregovor obvelja, saj bomo le s stalnim vlaganjem v razvoj kraja dosegli vidnejši napredek.
Zato naj zaključim s pozivom: „Ne živimo samo za danes, temveč tudi za jutri in pri tem stremimo, da bi bil ta jutri boljši. Ce hočemo, da bo boljši, lepši, urejenejši, potem glasujmo ZA!”
DUŠAN SKERBIS
Dolžina	Šir.	Vrednost
4250	4.50	7.254.577,20 din
2750	3.50	4.319.994,80 din
1100	3.00	2.293.004,50 din
1850	8.99	3.701.164,00 din
2200	2.75	2.169.689,40 din
500	2.75	544.850,00 din
1050	3.00	1.993.532,80 din
850	2.75	903.694,00 din
851	4.00	992.974,00 din
—	—	224.658,30 din
15381		23.998.139,00 din 2.087.331,10 din 5.414.230,00 din 31.499.700,10 din 27.764.267,25 din 3.735.432,65 din
1.	Mirna — Selo
2.	Zapuže — Stan
3.	Jersovec-Zabrdje-Grič
4.	Gomila — Brezovica
5.	Brezovica — Ševnica
6.	Gomila vas
7.	Helena — Volčje njive
8.	Sotla
9.	Zdravstvena postaja
do Fužine — gornji sloj
10.	Plan pred TVD Partizan Skupaj
Podražitve
Obresti
Skupaj vrednost del Zbrana sredstva Manjkajoča sredstva
Če podražitve in obresti procentualno razdelimo na vse cestne odseke, bi vrednost opravljenih del na posameznih odsekih bila znatno večja.
OBVEZNOSTI IZ PRVEGA
SAMOPRISPEVKA
Zanimivo je vedeti, kakšne obveznosti še imamo. To je tudi najpogostejše vprašanje naših občanov. Za posodobitev lokalnih in krajevnih cest ostane še nekaj neporavnanih obveznosti, in sicer 3.735.432,85 din. Nastale so zaradi izpada prispevka združenega dela.
manjše udeležbe SKIS trebanjske občine, zaradi izpada obljubljene udeležbe za cesto Selo (SKIS litijske občine) ter zaradi podražitev in povečanih obresti. Če bi vsi imenovani izpolnili svojo dolžnost, bi bile poravnane vse obveznosti iz sredstev samoprispevka.
OTROŠKA IGRIŠČA
Že v prejšnjem programu smo zapisali, da smo temu področju posvetili premalo pozornosti. Zaradi pomanjkanja denarja smo to nalogo le delno opravili z ureditvijo športnega igrišča pri domu
Partizana. Kakšno je danes stanje, vemo. Pri tem pa nam ni potrebno pomisliti na možnosti, kijih imajo naši malčki v krajevni skupnosti in na Mirni. Igrišča morajo biti, zagotavljati pa morajo minimalne prostorske, higienske varnostne osnove za igro in delo otrok pod nadzorom njihovih staršev. Otroška igrišča moramo urediti, sedanja pa postopno opremiti. To je naš osnovni dolg do naj mlajše generacije.
Predvidene lokacije:
—	otroško igrišče za naselje Roje 111 za novimi bloki,
—	otroško igrišče med naseljema Roje I in Roje II na travniku severozahodno od spomenika NOV,
—	povečati moramo otroško igrišče za blokom št. 165,
—	urediti otroško igrišče pri stari šoli, v kateri je vrtec. To igrišče je odprtega tipa.
JAVNA
RAZSVETLJAVA NA MIRNI
I.	faza
V	programu predlagamo tudi izgradnjo I. faze javne razsvetljave v naselju Mirna.
Tehnični del izvedbe bo opravljen na osnivi „Elabora-ta zunanje razsvetljave v naselju Mirna iz leta 1977, z valorizirano vrednostjo v marcu 1984.
V	I. fazo predlagamo, da se vključi razsvetljava starega dela naselja Mirna napajanega iz Tp Mirna in Tp Mirna —šola.
Struktura stroškov je naslednja:
1.	Oprema in montaža dela iz (Tp Mirna) — 1.997.034,36 din
2.	Gradbena dela — 763.880,00 din
3.	Oprema in montaža dela iz (Tp.Mima —šola)— 1.293.631,78 din
4.	Gradbena dela — 463.757,89 din
Skupaj I. faza — 4.520.304,03 din
Napajanje razsvetljave bo iz dveh Tp, in sicer:
— Tp Mirna (stara Tp)
— Tp Mirna — šola
Razsvetlitev ob lokalni oziroma regionalni cesti I. reda se izvede z kandelaberskimi svetilkami višine 10,25 m. Glede na delovanje razsvetljave, bo ta izvedena celonočno in polnočno, kar pomeni, da bomo razsvetljenost uravnavali na letni čas in na frekvenco prometa. Na najkritičnejših točkah bo razsvetljava gorela celo noč, ostala pa bo prilagojena krajevnim razmeram.
Prižiganje razsvetljave bo I avtomatsko v Tp.
PREBERIMO SKLEP — PREBERIMO SKLEP
Relacije, ki bodo izvedene v I. fazi javne razsvetljave, so: — Tp Mirna-šola — Partizan
— Tp Mirna — ob cesti I. reda do križišča Roje II — Tp Mirna — do Košča-kove hiše na vstopu v Mirno — Tp Mirna — IMV — preko mostov čez Mirno — Tp Mirna — Zapuže — Tp Mirna — okolica postaje.
Drugo fazo bomo izvajali v poznejšem času, glede na razpoložljiva sredstva.
Pri tem se moramo zavedati tudi dejstva, da bo strošek tokovine znatno bremenil KS Mirna.
Z izgradnjo bi pričeli v letu 1986 in jo etapno gradili, v letih 1987 in 1988. Izvajalec del: ELEKTRO KRŠKO.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) ter 34. člena statuta krajevne skupnosti Mirna je skupščina na seji dne 7. 5. 1984 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MIRNA
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: poravnava finančnih obveznosti iz programa prvega samoprispevka za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo mrliške vežice, delna ureditev javne razsvetljave v naselju Mirna, povečanje obstoječe avtomatske telefonske centrale za 100 številk, sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v KS Mirna, sofinanciranje asfaltiranja ulic v naselju Roje III., sofinanciranje gradnje vaških vodovodov, vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti, ureditev avtobusnega postajališča in otroških igrišč v naselju Mirna.
2.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 46.866,000 din sredstev, ki bodo v celoti porabljena za sprejeti program, ki je sestavni del tega sklepa.
Poleg zasebne stanovanjske gradnje je bilo v povojnih letih na Mirni zgrajenih tudi precej blokov.
POKOPALIŠČE IN MRLIŠKA VEŽICA
Že pred desetimi leti smo začeli s pripravami za ureditev pokopališča. Sklenili smo, da bomo zadevo rešili v dveh fazah. Najprej bi razširili ležalni prostor. To nam je uspelo, poudariti moramo, da bo potrebno storiti še marsikaj, in to v tako imenovani drugi fazi. S tem je seveda mišljena nova mrliška vežica. Zemljišče zanjo smo dobili 1979. leta, čez leto dni pa smo imeli vso potrebno lokacijsko dovoljenje. Z njo smo prišli do projektne dokumentacije, ki jo je napravil Projektivni atelje iz Ljubljane. Tu so se stvari zataknile, in sedaj je čas, da zastavljeno nalogo s skupnimi močmi v celoti uresničimo. Kaj moramo narediti?
1. Na parceli štev. 2242 in 2243/3 k. o. Mirna zgraditi vežico po projektu št. 2187,
(Nadaljevanje na 4. strani)
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let, to je od 1. 7. 1984 do 30. 6. 1989.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Mirna, in sicer:
1.	Vsi zaposleni občani od neto osebnih dohodkov in drugih osebnih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD, po stopnji 2,5% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek.
2.	Vsi zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti v višini 2,5% od katasterskega dohodka, razen tistih, katerih katasterski dohodek znaša manj kot 3.000,00 din, pa jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
3.	Vsi zavezanci, katerim je odmerjen davek od gospodarske, negospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 2,5% od neto osebnega dohodka.
4.	Vsi upokojenci po stopnji 2,5% od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, invalidskega dodatka, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6.	člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin.
Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, 3. junija 1984, na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija KS Mirna.
8.	člen
Pravico do glasovanja na reterendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju krajevne skupnosti ter zaposleni občani stari nad 15 let.
9.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA
GLASOVNICA
Na referendumu dne 3. junija 1984 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 7. 1984 do 30. 6. 1989 za območje krajevne skupnosti Mirna, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: poravnava finančnih obveznosti iz samoprispevka za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo mrliške vežice, delna ureditev javne razsvetljave v naselju Mirna, povečanje obstoječe avtomatske telefonske centrale za 100 številk, sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v KS Mirna, sofinanciranje asfaltiranje ulic v naselju Roje III., sofinanciranje gradnje vaških vodovodov, vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti, ureditev avtobusnega postajališča in otroških igrišč v naselju Mirna.
(Nadaljevanje na 4. strani)
- '	PREBERIMO SKLEP — PREBERIMO SKLEP =====
(Nadaljevanje s 3. strani)
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Sredstva se bodo zbrala na posebnem računu KS Mirna. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD in drugih bo kontrolirala SDK, davčna uprava in svet KS Mirna.
Svet krajevne skupnosti bo enkrat letno poročal občanom o dotoku in porabi sredstev samoprispevka.
11.	člen
Postopek v zvezi z referendumom in izid glasovanja ugotavlja volilna komisija KS Mirna po določilih zakona o volitvah. O izidu referenduma objavi poročilo v Uradnem listu SR Slovenije.
12.	člen
Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Mirna.
13.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Štev. 64/84 Mirna, dne 7. 5. 1984
Predsednik skupščine KS STANE PANČUR
(Nadaljevanje s 3. strani)
izdelal ga je Projektivni atelje Ljubljana.
2. Popraviti moramo oporni zid na pokopališču in obnoviti ostalo obzidje.
Predvidevamo naslednjo vrednost del:
a)	mrliška vežica vrednost po predračunu Gradbeno komunalnega podjetja TOZD Gradnje Trebnje. Predračun št. 65/84 od (16. 2. 1984) vrednost del skupaj 3.700.000,00 din, od tega:
—	gradbena dela 1.968.012,00 din
— obrtniška dela 1.211,-7din
—	instalacije 501.308,00 din
b)	oporni prečni zid — obnovitev in popravilo ostalega obzidja. Ta dela ocenjujemo na vrednost 730.000,00 din.
Skupna vrednost predvidenih del v drugi fazi pri urejanju pokopališkega kompleksa, katera naj bi financirali iz drugega samoprispevka v KS, je 4.411.078,00 din.
Še drobna zanimivost: objekt bo kombinacija blokov, kamna in lesa, bo nizek in se bo lepo vključil v okolje.
TELEFONSKO OMREŽJE V KS MIRNA
Pri sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja gre za tri ključne točke:
1.	zmogljivost telefonske centrale na Mirni naj bi povečali za 100 številk, na ta način naj bi po vsej krajevni skupnosti napeljali telefonsko omrežje. Finančno ovrednoteno — ta projekt bo zahteval po sedanjem predračunu novomeškega PTT podjetja 1.650.00 dinarjev.
2.	za položen kabel PTT podjetja od Mirne do Gomile (2 km) bomo morali odšteti 1.520.000,00 din. Na ta kabel bo vezano telefonsko- omrežje za vasi Zabrdje, Stan, Debenc, Praprotnica, Stara gora. Gomila, Brezovica, Sevnica, Gorenja vas, Škrjanče, Zagorica in del Dolge njive. PTT Novo mesto zahteva plačilo polovico tega zneska, preden bo priključena katerakoli nova telefonska številka v naši krajevni skupnosti, drugo polovico pa v naslednjem letu!
3.	za sofinanciranje napeljave in izgradnje telefonskega
4 KRAJAN
omrežja v vaseh, ki niso vezane na kabel, in sicer Mig-olica, Migolska gora, Sajenice, Selo, Selška gora, Čirnik, Ravne, Volčje njive, Glink in Trbino. Gre za okoli 500.000,00 dim
Če bi zbrali omenjen denar, bi omogočili bolj izenačene pogoje za gradnjo in napeljavo
omrežja v vseh vaseh naše krajevne skupnosti.
SOFINANCIRANJE ZA ASFALTIRANJE ULIC V NASELJU ROJE III
Zaradi precej strmega naklona cest nastane ob vsakem
močnem deževju precej škode. Predlog je zategadelj jasen: za asfaltiranje ulic v naselju bi morali participirati, in sicer za dokončni znesek 2.540.000,00 din. Znesek se ne valorizira, ostali del do predračunske vrednosti 7.248.750 din po predračunu št. 1049/84 od novomeškega Cestnega podjetja bi morali zbrati lastniki stanovanj (privatni in družbeni sektor)! In še termin izvedbe: v letih 1987, 1988 in 1989.'.
SOFINANCIRANJE VAŠKIH VODOVODOV
Kako je z zdravo pitno vodo vemo. Ravno tako vemo, da je v naši krajevni skupnosti še šest naselij, kjer nimajo vodovoda. Gre za Debenc, Praprotnico, Staro goro. Gorenjo vas, Zagorico in Migol-sko goro. Naša, skupna akcija je torej znana. Doslej smo z denarjem pomagali vsem naseljem, zato vemo, kaj nas čaka. Odlašanja ni! Začelo pa se bo v tistem naselju, kjer bodo krajani pokazali največji interes. Za vodovode smo predvideli 700.000,00 dinarjev.
VZDRŽEVANJE
OBJEKTOV
Krajevna skupnost ima v upravljanju več objektov, in sicer makadamske in asfaltne ceste v skupni dolžini 16.700 m, pokopališče, javno razsvetljavo in domove. Za to je predvidenih 500.000,00 dinarjev.
Kje bomo glasovali?
Volišče BREZOVICA 1., glasujejo volilci iz vasi Brezovica.
Volišče št. 2 CIRNIK, glasujejo volilci iz vasi Cirnik, Selška gora in Ravne.
Volišče št. 3 GOMILA, glasujejo volilci iz vasi Gomila.
Volišče št. 4 MIGOLICA, glasujejo volilci iz vasi Migolica, Migolska gora in Sajenice.
Volišče št. 5 MIRNA L, glasujejo volilci iz starega dela Mirna in volilci iz stanovanjskih blokov št. 141, 146, 147,163 in 165 ter volilni upravičenci iz vasi Trbinc.
Volišče št. 6 MIRNA II., glasujejo volilci iz naselij Mirna, Roje L, Roje II. in Roje III.
Volišče št. 7 SELO, glasujejo volilni upravičenci iz vasi Selo.
Volišče št. 8 STAN, glasujejo volilci iz Vasi Dabenc in Stan.
Volišče št. 9 SEVNICA, glasujejo volilci iz vasi Gorenja vas, Sevnica, Škrjanče in Zagorica.
Volišče št. 10 VOLČJE NJIVE, glasujejo volilci iz vasi Glink in Volčje njive.
Volišče št. 11 ZABRDJE, glasujejo volilci iz vasi Praprotnica, Stara gora in Zabrdje.
Volišča so na običajnih mestih.
Volitve so 3. junija 1984 od 7.00 do 19.00.
AVTOBUSNA
POSTAJALIŠČA
Kraj Mirna nima urejenih avtobusnih postajališč, zato se bomo o njih odločali na referendumu. Mirna ga nujno potrebuje in v predlogu referendumskega programa smo mu namenili 500.000,00 din. Bilo bi pod samopostrežno trgovino MERCATOR za naslednje smeri:
— Mokronog — Trebnje (objekt za čakalnico, obnoviti bi bilo potrebno oporni zid)
— Trebnje — Mokronog (pri Borštnarju. Položiti bo potrebno okoli 40 m odtočnih cevi)
Predlagana lokacija je samo ena od možnih. Dokončno se bomo odločili po posvetu s člani občinske komisije za varnost v prometu. Naj poudarimo, da gre slej ko prej za začasno rešitev težave. Stalno avtobusno postajališče je predvideno ob obvoznici, ko bo ta seveda zgrajena.
PROGRAM
FINANCIRANJA
Skupna predračunska vrednost vseh del znaša po cenah iz marca tega leta 23.880.000,00 din. Z izglasovanjem 2,5 odstotnega samoprispevka bi zbrali (enako število zaposlenih in drugih obveznikov plačila in enaki osebni dohodki in drugi prijemki obveznikov plačila) v petih letih 26.941.180,00 dinarjev (ali 5 krat zbrani znesek iz samoprispevka leta 1983).
Družbeni in gospodarski razvoj do leta 1989, kolikor bo trajal sprejeti samoprispevek, je v sedanjih razmerah zelo
težko natančno predvideti, vendar smo kljub temu morali oceniti gibanje osebnih dohodkov kot osnove za plačevanje samoprispevka in gibanje cen (inflacijo), ki bodo podražile izvajanje del v naslednjih letih.
Za izhodišče izračuna dotoka sredstev iz predlaganega samoprispevka smo upoštevali dejanski dotok sredstev v letu 1983 in naslednje povečanje osebnih dohodkov v posameznih letih.
Leto povečanja % povečanja osebnih	osebnih
dohodkov	dohodkov
na predhodno leto
1984
1985
1986
1987
1988
1989
20%
15%
15%
15%
15%
15%
Mešani pevski zbor je samo ena izmed sekcij našega kulturnega društva. Zanesljivo se lahko pohvali s številnimi nastopi. Nepogrešljiv je na kulturnih prireditvah, pa tudi na pogrebih.
mogoče oceniti za celo
Na podlagi prikazanih izhodišč za ocenitev večanja osebnih dohodkov in glede na doseženo vrednost zbranih sredstev iz prejšnjega samoprispevka v letu 1983 v višini 5.388.236 din, ocenjujemo, da bomo z novim samoprispevkom zbrali naslednja sredstva:
Obdobje zbiranja	Višina zbranih		% povečanja
sredstev	sredstev din		na predhodno leto
Od 1/7 do 31/12-1984		3.233.000.-	20
v letu 1985		7.436.000,-	15
v letu 1986		8.551.000,-	15
v letu 1987		9.834.000,-	15
v letu 1988	11.309.000,-		15
od 1/1 do 30/6-1989		6.503.000.-	15
Skupaj	46.866.000,-		
Pri porabi sredstev —	vlaga-	na predračunsko vrednost iz	
njih pa je upoštevana naslednja inflacija (rast cen) glede		marca 1984:	
Leto povečanja cen	% povečanja cen		Zbirna rast
(inflacije)	(inflacije) na		cen marca
	predhodno leto		1984 je 100%
1984		>0	150
1985		10	210
1986		10	273
1987		!0	328
1988		>0	394
1989		>0	473
Ali imamo na Mirni avtobusno postajo? Ne! In če bi povprašali potnike, ki se vsak dan v nevarnih razmerah gnetejo okoli avtobusa po dežju, mrazu, bi nas samo srepo pogledali in dejali: postajo potrebujemo! samoprispevka.
.Seveda,
Če ne drugače, jo zgradimo z denarjem iz
Če ne bo prišlo do večjega zmanjšanja števila delavcev s stalnim bivališčem v KS Mirna, je plan prihodkov realen. Posebno še zato, ker ocenjujemo, da je realno upoštevana rast osebnih dohodkov na eni strani in rast inflacije — cen na drugi strani.
Predvidena zbrana sredstva na osnovi prikazanih izhodišč bodo zadoščala za izvedbo celotnega programa sedanjega samoprispevka. Delo bo mož-noizvajati glede na dotok sredstev v posameznih letih in glede na možnost kreditiranja izvajanja posameznih del iz programa s strani samih izvajalcev.
Glede na to, da se možnosti kreditiranja del s strani izvajalcev spreminjajo in jih danes
obdobje, predlagamo, da dokončno odloči o roku izvedbe posameznih del Svet krajevne skupnosti. Pri tistih delih, kjer je opredeljen znesek iz samoprispevka v nespremenjeni višini (znesek je dokončen), moramo upoštevati določen možen rok uporabe sredstev v samem programu vlaganj, ki je sestavni del programa financiranja, saj zanje ni predvideno plačevanje obresti. Najetje kredita za te namene je možno le v primeru, če bodo doseženi prihranki pri delih, za katere ni določeno, da so opredeljena v fiksnem (stalnem, dokončnem) znesku, o čemer prav tako odloči Svet krajevne skupnosti glede na predhodne ugotovitve dejanskega stanja.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Pot na Roje je še vedno neasfal-tirana. Če bomo glasovali za samoprispevek, bo dobila asfaltno prevleko in nadležnega prahu ne bo več.
KRAJAN 5
PROGRAM VLAGANJA IZ SAMOPRISPEVKA KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA (za obdobje od 1. 7. 1984 do 30. 6. 1989)
a
X)
E
o
Q-
o
I § -Š - n
5^ 2-s-Š
^ 1 ^ “ 1 l—	—
o 2 m
O
Q
3 OO OO ON
> ^
o r-
*-* OO — ON
> ^
O
a
a
c
<D
Tj
’>
■g
u.
Dh
O NO
n 00
- ->
O
<-> CX) — 2^ >
o
■o
_• rsi O 'T
.3
C3 I •— ■—<
"S =
u. C
^ -3
m
o Tl-U OO
S E; E
5
T3
o>
Ž
s
r
.2,
>
o
c
ll
S
»O
o
o
TJ
O
s
o
a|
i
I
0
1
i
jj
O
s I
o o
(N ^ Tf iO fN O
O
K
(N

10% 1.458.000	34% 3.584.000
25% 0.000	11% 12.000
O
r^i
3
i -
d i-s
c*~)	*0
O
r^i
8 ^ O ^ ■ en
JN
r\i
^8 S 8
ON
nO
04
O
OO
S
04
O
iri
rO
ro
O O
o o o o o o O ro o- o~ ro
O
8
"O)
> *n i i ^ ^ s. s
f ?:ž 3 e
l^i
- 3 15 =
« 11 3
I S-1
E1 = ° 5
O
O
ro
NO
^8
nO o
^ O

^8 8 2 •o 04 ro
f 8 S 8
O
8
nO
i— *—« O
a. ^ o- x
2
• 2,
I
I
!l
^3
»O
O
^5
O
-a
■s
Vi
1>
O
8
O
O
8
»o
O
o
"O
-g
Vi
(L)
I I
O
o
8
»O
O
O
TD
o
Vi
O
O
O
o
o
8
O
O
C/) N
^ ^ <u
S '>& S
— cj
0	c ^
2 |f
'5 ^ .3
1	! ž >tš
GO w .T —
iH
n
a
o
!
H
aj
5 >
O r3
11 |s
■>o z M
Q.H „
2E - I
—
-3
O
"O
S g
« .E
f S
3 ^
| =
I %
8 -
V) >
5
>o
O
TD
• <L^
O
v>
O
O
o
o
o
c/5
J
o
'•f=
o ^
•!> § 2 .3
'G
II
o S
zn o.
»o
O
O
TD
<u
Vi
0
8
01
o
o
8
O
o
8
O
O
OO
04
O
ir]
00
01
4
o g
§1
2
.N S TJ O
>1
2 § 'S &
:-i 2
c/l
__	—	04
»oi
oi
£Č8
-S
NO
^8
04
CO o ro
1
N
.3
•c
OJj
J2l
o S
5 i
ro
O
8
oo
O
s
»OI
NO
o
s
»O)
»04
od
0 NO
ro
Tf
01
O
ro
ro
04
rd
!
i
N
6 KRAJAN
Zvezna štafeta mladosti je letos spet obiskala trebanjsko občino. Tudi na Mirni smo ji pripravili nadvse prisrčen sprejem.
Ob našem športnem igrišču se ponavadi ne zbere dosti gledalcev, zato pa so tisti redki tem bolj zvesti in znajo nagraditi vsako dobro potezo naših športnikov.
r
>
s
I
N
I
S
I
N
I
S
>
N
I
S
I
N
I
N
I
N
I
V
I
N
I
S
I
S
I
s
>
I
>
s
I
s
l.
Kje bomo glasovali?
Volišče BREZOVICA 1., glasujejo volilci iz vasi Brezovica.
Volišče št. 2 CIRNIK, glasujejo volilci iz vasi Cirnik, Selška gora in Ravne.
Volišče št. 3 GOMILA, glasujejo volilci iz vasi Gomila.
Volišče št. 4 MIGOLICA, glasujejo volilci iz vasi Migolica, Migolska gora in Sajenice.
Volišče št. 5 MIRNA L, glasujejo volilci iz starega dela Mirna in volilci iz stanovanjskih blokov št. 141, 146, 147,163 in 165 ter volilni upravičenci iz vasi Trbinc.
Volišče št. 6 MIRNA II., glasujejo volilci iz naselij Mirna, Roje L, Roje II. in Roje III.
Volišče št. 7 SELO, glasujejo volilni upravičenci iz vasi Selo.
Volišče št. 8 STAN, glasujejo volilci iz Vasi Debenc in Stan.
Volišče št. 9 SEVNICA, glasujejo volilci iz vasi Gorenja vas, Sevnica, Skrjanče in Zagorica.
Volišče št. 10 VOLČJE NJIVE, glasujejo volilci iz vasi Glink in Volčje njive.
Volišče št. 11 ZABRDJE, glasujejo volilci iz vasi Praprotnica, Stara gora in Zabrdje.
Volišča so na običajnih mestih.
Volitve so 3. junija 1984 od 7.00 do 19.00.
1
s
I
s
I
s
I
s
I
>
s
I
s
I
N
I
N
I
>
I
S
I
S
I
N
I
S
I
N
>
S
I
S
I
s
I
N
I
S
I
S
J
Marsikdo med krajani se začudeno sprašuje, čemu otroško igrišče na Mirni. Na to bi vedeli najbolj odgovoriti mamice, ki si že dolga leta želijo dobro in varno otroško igrišče. Tako bi tudi mali Mire-nčani dočakali to, kar imajo njihovi drugi vrstniki že desetletja. Na
sliki vidimo otroke ki se „potikajo” po Rojah, na desni fotografiji pa njihove novomeške vrstnike z Mestnih njiv, ki uživajo v brezskrbni igri na igralih. Ali bo res težko odšteti nekaj dinarjev za preprost tobogan in gugalnico?
»ANIZACIJ
IZ eSANIZACIJ
O
IMV:
Negotova
prihodnost
Kot je znano, je celotna IMV, pa tudi TOZD TO Mirna, že tretje leto zapored zaključila poslovno leto z izgubo, ki se v letu 1983 kljub močno povečani proizvodnji ni pomembno zmanjšala. Vsestranski napori kolektiva doslej še niso bili uspešni, ker so jih sproti izničevali poslabšani pogoji gospodarjenja in posledice neučinkovitih naložb v preteklosti.
V tej situaciji je še posebej TOZD Tovarna opreme Mirna v negotovosti, saj še vedno ni učinkovito začela izvajati svoje lastne sanacije, ki je odvisna v veliki meri od obnove in povečanja njene reproduktivne sposobnosti. Za TOZD Mirna je izdelan, in znotraj IMV tudi potrjen, novi sanacijski program, s katerim je zastavljena njena bodoča pr-
8 KRAJAN
oizvodna usmeritev, potrebne naložbe, zaposlenost in ekonomski učinki. Ker pa TOZD niti IMV nima svojih finančnih sredstev, je realizacija tega sanacijskega programa skoraj v celoti odvisna od zunanjih činiteljev, predvsem od sovlagateljev, ki bi bili pripravljeni vlagati v sanacijo TOZD Mirna.
Seveda tudi ta sanacijski program temelji na sanaciji celotne SOZD IMV. Torej je njena uspešnost odvisna od saniranja vseh programov IMV. Proizvodni program TOZD Mirna je še naprej povezan s proizvodnjo avtomobilov in prikolic, le da bo posodobljena proizvodnja, kar bi omogočilo večjo produktivnost in ekonomičnost, hkrati pa zagotavljala zaposlenost delavcev.
Z uresničitvijo tega sanacijskega programa bi uresničili pogoje za večjo konkurenčno sposobnost za izvoz. Posredno preko izvoza avtomobilov in prikolic, kot tudi za direkten izvoz delov v RENAULT in v zahodnonemško firmo A. KOBER.
V primeru, da iz kakršnegakoli vzroka ponovno ne bi prišlo do realizacije sanacijskega programa za TOZD Mirna, je njena prihodnost resnično ogrožena, kajti pr-
O težavah največjega dolenjskega kolektiva, Industrije motornih vozil, slišimo več ali manj skoraj vsak dan. Precej manj pa o našem mirenskem tozdu. Nekajkrat se mu je obetala svetla prihodnost, žal pa so ga v okviru sanacijskega programa obšle vse možnosti. Zato lahko še enkrat napišemo, da je pred tem, sicer prizadevnim kolektivom, izredno negotova prihodnost.
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA GLASOVNICA
Na referendumu dne 3. junija 1984 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1.7.1984, do 30. 6. 1989 za območje krajevne skupnosti Mirna, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: poravnava finančnih obveznosti iz programa prvega samoprispevka za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo mrliške vežice, delne ureditve javne razsvetljave v naselju Mirna, povečanje obstoječe av tomatske telefonske centrale za 100 številk, sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v KS sofinanciranje gradnje vaških vodovodov, vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti, ureditev avtobusnega postajališča in otroških igrišč v naselju Mirna.
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
oizvodnje pod sedanjimi pogoji ni več mogoče obdržati.
Razdrobljeni proizvodni program, odpisana in dotrajana osnovna sredstva, neustrezni in premajhni prostori in neustrezni delovni pogoji, ne dajejo nikakršne osnove za odpravo izgube in nadaljnji obstoj ter razvoj. Zato se kolektiv še naprej prizadeva, da bi zagotovili uspešno sanacijo TOZD, ki edina lahko omogoči prihodnost TOZD in socialno varnost njenih sedanjih 433 delavcev.
RUDI Ž1BERT
fokrat zapisa iz mirenske Dane nismo dobili, zato ne moremo postreči z najnovejšimi podatki o njenem poslovanju. Domnevamo, da kakšnih posebnih izgub ali drugih poslovnih pretresov tovarna v zadnjem času ni doživela, zato ta molk pripišimo obilici dela pred sezono. Pretežni del proizvodnega programa v Dani zavzemajo osvežilni sadni sokovi in druge pijače. Po njih je doma in na tujem trgu vedno večje povpraševanje. Več o poslovanju in načrtih v 3. številki Krajana, ki bo bržkone izšla kmalu po referendumu.
Mirenčani smo znani po složnosti in po tem, da smo mož beseda. Prav ti dve vrlini sta ključ do naših mnogih uspehov.
Samo bežen pogled po Mirni in okolici nam kaj hitro razkrije, kaj vse smo v preteklih nekaj letih naredili za naš kraj in našo krajevno skupnost. Ceste so dobile lepo asfaltno prevleko, zrasle so lepe in nove hiše, dobili smo trgovine, pošto,obnovili smo dom TVD Partizan in kdo bi še vedel našteti. A v življenju je že tako, da ni nič do kraja opravljeno, da je potrebno doseženo ohranjati, staro dopolnjevati z novim. Vse to pa ima pomen tako za nas same, saj se v lepo urejenem kraju boljše počutimo, boljše delamo, nekaj pa moramo zapustiti tudi našim zanamcem.
Zdaj smo pred podaljšanjem samoprispevka. Prav složno uresničevanja nalog, ki smo si jih zastavili z njim, vztrajanje pri načrtih, je prispevalo, da smo denar porabili smotrno.
Toda naprej moramo. Brez denarja pa ne bo šlo, torej bomo morali spet obkrožiti tisti „za”.
ki pomeni dodaten napredek. In spet smo se sprehodili med krajani, da bi jih povprašali kaj menijo o tem našem samoprispevku. Bi kdo rekel, da smo krajane, ki naj bi povedali mnenje o samoprispevku, izbirali po posebnem ključu. Ne, nič takega se nismo domislili, vendar pa že zdaj lahko povemo, da so vsi „za”. Iz kakšnih vzrokov, si pa sami preberite.
Nace Jerovšek, vzdrževalec v Dani: ..Vsakdo med nami se bržkone zaveda, da si bomo na pleča naprtili veliko breme.
Življenje je vsak dan dražje, tisočak v trgovini je toliko kot nič. Toda če semena ne poseješ, ne vzklije. In tako je tudi v življenju, brez žrtev in odrekanja ne moreš naprej. Prav zato se tudi jaz zavze-
mam za to, da izglasujemo samoprispevek. Narediti moramo vse, kar smo si zastavili, saj v kraju še marsikaj manjka.
Urediti bo potrebno nekatere ulice, tudi za otroško igrišče bom glasoval, čeprav ga moji otroci ne bodo več potrebovali. Vendar pa moram po svoji stari navadi dodati tudi to, da mora biti denar porabljen za tista dela, ki smo ali jih bomo
NACE JEROVŠEK
zapisali v program. Saj ne rečem, da smo v naši krajevni skupnosti kako drugače porabili denar, vendar pa je prav, da na to posebej opozorim.
Časi so namreč taki, da vsi gledamo na sleherni dinar.”
Anton Dim, delavec v tozdu IMV: „Sama krajevna skupnost nič ne proizvaja, torej nima denarja. V celoti je odvisna od pripravljenosti krajanov, ki bodo prispevali denar. In če si v naši krajevni skupnosti
sešteli, bomo lahko z njimi marsikaj naredili. Malo drugače je drugod, v takih krajevnih skupnostih, kot je naša, pa se moramo zanesti le na svoje moči. Samoprispevek je edina možnost, da napredujemo. In če na vse skupaj gledam kot
vaščan iz Migolice, lahko rečem, da se mi v samoprispevku in programu zanj ne vidimo. Toda, če bo šel denar to pot v krajevno središče, ga bomo tudi mi deležni. Lepo vas prosim, kako pa bi izgle-dalo, če bi se mi po asfaltu pripeljali do Mirne, tam pa bi hodili po blatu, po temnih ulicah. Torej sem „za” z dušo in
ANTON DIM
telesom. Vse to pa govorim iskreno, čeprav bi se lahko našel kdo, ki bi rekel, da sem pač
Pred samoprispevkom
želimo ohraniti doseženo, pa še kaj izboljšati, da bi nam bilo lepše, potem bomo morali od-
veiati mošnjičke. Vsak posameznik ne bo sicer prispeval veliko, toda ko bomo dinarje
član sveta krajevne skupnosti in da moram tako govoriti.”
Jože Kolenc, gostilničar z Mirne: „Če ne bomo sprejeli tega samoprispevka, potem je pri nas konec z napredkom.
Zakaj potem bi v trenutku prekinili dolgoletno tradicijo naslanjanja na svoje moči. Potem nam bo vse splavalo po vodi in vprašanje je, kdaj bi spet prišli na zeleno vejo.
JOŽE KOLENC
Torej je skoraj škoda razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi ne bilo samoprispevka. Po drugi strani pa bi se mi zdelo prav sramotno, da zdaj, ko nas je več kot 1300, ne bi zmogli tega, kar smo nekoč, ko nas je bilo na Mirni le okoli 400 pre-
bivalcev. In če bi poskusil zadeti razpoloženje naših ljudi, potem bi rekel, da se vsi zavzemamo za ta samoprispevek.”
Anton Drčar, strugar: „De-narja ne moremo drugače zbrati kot s samoprispevkom. Potrebovali pa ga bomo za vrsto stvari. Če bi začel zdaj naštevati, kaj vse potrebujemo in kaj vse bi zamudili, če se takoj ne lotimo vsaj dela nalog, bi nama zmanjkalo časa. Pa tudi sicer, nič ne vemo, kako bo jutri. Zato sem tudi jaz zato, da čimprej zberemo denar in ga čimprej najbolj pametno porabimo, da ne
bodo cene jutri višje. No, če vendarle nekaj rečem o tem, kaj potrebujemo, potem je to otroško igrišče. Ne vidim vzroka, zakaj bi bili krajani, zlasti tisti, z majhnimi otroki, proti otroškemu igrišču.”
M. K.
KRAjAN 9
»ANIZACIJ
IZ ogANIZACU e
KOLINSKA:
Obdržati
dobre
rezultate
HP Kolinska, TOZD Tovarna za predelavo krompirja — Mirna, je poslovanje v 1. trimesečju 1984 leta zaključila zelo uspešno. Kljub visoko zastavljenim planskim ciljem smo te v celoti izpolnili in nekatere celo presegli.
Fizični obseg proizvodnje smo glede na plan za prvo trimesečje 1984 presegli za 24,4%. Tak rezultat pa smo lahko dosegli le s povečanjem produktivnosti, z minimalnim zaposlovanjem in to izključno v proizvodno^dejavnost in ne nazadnje z načrtnim vodenjem in planiranjem proizvodnje ter prodaje naših izdelkov. Tudi finančni rezultati v prvem trimesečju letošnjega leta so tako v primerjavi z letnim planom kot z rezultati 1. trimesečja lanskega leta ugodni. Celotni prihodek je z ozirom na plan 1984 dosežen z 31% dohodek prav tako z 31%, čisti dohodek s 43%, ostanek za sklade je dosežen z 121%.
Nujno je poudariti, da je k takemu finančnemu rezultatu mnogo prispevala tudi dobra prodaja naših izdelkov tako na domačem kot tujem trgu. Otroško hrano smo tako rekoč delali z „rok v usta”, predvsem čokolešnik. S krompirjevimi kosmiči pa je bil domači trg slabo oskrbljen, saj smo skoraj vso proizvodnjo prodali na konvertibilno področje Plan izvoza je TOZD Mirna odsegla na konvertibilnem tržišču z ozirom na plan ,84 s 115% in na klirinškem področju predvsem z izvozom otroške hrane z 255%.
Vendar pa brez težav le ni šlo.
V prvem trimesečju smo predelali 1.700 ton surovega krompirja, načrtovali pa smo, da ga bomo nabavili še 1.000 ton, vendar nam ga Kmetijske zadruge niso poslale. V prihodnje moramo vzpostaviti s kmetijskimi zadrugami, zlasti pa še s Kmetijsko zadrugo — Trebnje, ki je naš največji dobavitelj krompirja, tako poslovno politiko oz. odnose, da se bodo vsi tržni presežki
10 KRAJAN
krompirja dobavili HP Kolinski — Mirna in ne mimo nje v izvoz.
Kmetijski zadrugi pa bi morala HP Kolinska zagotoviti tak delež deviz, da bi le-ta krila del svojih potreb po njih za nabavo repromateriala in rezervnih delov iz tujine.
TOZD Mirna ravno zato potrebuje večje skladiščne kapacitete, najmanj še za 2.000 ton krompirja, ker se je v zad-nih letih jasno pokazalo, da imamo redno zagotovljene le tiste količine krompirja, kijih prevzamemo v jeseni, v spomladanskih mesecih pa so vse količine navadno zaradi različnih spletov okoliščin (cena, izvoz surovega krompirja, prodaja v druge republike) zelo rizične. Eksploatacija pretežne večine proizvodnih naprav teče že 12-leto, zato se nekatere procesne naprave na liniji predelave krompirja, ki obratujejo pod težkimi pogoji, izrabljene. Tako nastajajo dodatni stroški zaradi popravil in izpadov proizvodnje. Zato je nujno, da se ob novi investicijski naložbi, ki bo stekla prihodnje leto za proizvodnjo otroške hrane, zamislimo, kako na obstoječih linijah postopno zamenjati življenjsko pomembno, pa popolnoma izrabljene strojne dele, ker bomo le tako lahko zmanjšali zastoje v proizvodnji in izboljšali kvaliteto krompirjevih kosmičev. Kot vemo, so delovni pogoji v naši tovarni precej težki, zlasti zaradi 4-izmenske-ga dela v proizvodnji, trudimo, da bi našim delavcem nudili vse potrebno za varno delo, kar največ izključujemo ženske iz nočnega dela, ki pa je občasno še vedno nujno potrebno, posebno kadar moramo zagotoviti dobavne roke naših izdelkov za izvoz.
V zadnjem letu smo v HP Kolinski pristopili k obračunavanju osebnih dohodkov na podlagi doseženih rezultatov proizvodnje, kar se je pokazalo kot stimulativni faktor za dvig produktivnosti. Moramo poudariti, da HP Kolinska po izplačanih osebnih dohodkih vsaj delno sledi višini življenjskih stroškov, saj znaša povprečni osebni dohodek na zaposlenega v 1. trimesečju ’84 din 20.475, kar je med najvišjimi v občini Trebnje.
Iz vsega navedenega lahko ugotavljamo, da smo se angažirali za izboljšanje pogojev poslovanja in za dosego čim boljših rezultatov. Pročaku-jemo, da bomo dobre rezultate obdržali, le da se ne bodo preveč spremenili pogoji poslovanja.
dipl. ing. MARINKA ŠKUFCA
Kolinska že nekaj časa posluje zelo dobro. Te rezultate so člani tega prizadevnega kolektiva dosegli zaradi vrste varčevalnih ukrepov, discipliniranega dela, kar močno vpliva na debelino plačilnih kuvert.
SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA
SKRIVNOSTNO FOTOG-RAFIJO je prepoznalo 6 krajanov.
Žrebali smo 14. maja 1984, izžrebani pa so bili naslednji:
Ignac JEROVŠEK, Mirna Roje III. — 1. nagrada Andrej BRGLEZ, Mirna — Roje III. — 2. nagrada Hema RUGELJ, Zabu-kovje št. 32 — 3. nagrada Srečne dobitnike je izžrebala Zlatka VIDRIH, učenka osnovne šole Mirna. Nagrade so Danini in Kolinski-ni proizvodi.
Pripravili smo tudi drugo ..Skrivnostno fotografijo” in vas znova vabimo k sodelovanju. Kdor jo bo spoznal, naj o njej napiše čimveč podatkov ter čimprej pošlje v pisarno naše krajevne skupnosti!
Na vrsti je že druga skrivnostna fotografija, tokrat iz let, ko smo veliko starega podirali in gradili novo. Uganite, kdaj je bila današnja fotografija posneta, kaj na sliki gradijo ali podirajo, kdo je je posnel. Odgovore pošljite na krajevno skupnost in spet se boste potegovali za praktične nagrade naših domačih delovnih organizacij. Ker pa že govorimo o fotografiji iz bližnje preteklosti vas vabimo, da pobrskate po svojih arhivih in nam fotografije iz preteklosti Mirne, dogodkov in podobno, pošljete za objavo. Fotografije, ki so bržkone za vas drag spomin, zagotovo vrnemo!
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Vsako leto praznujemo naš krajevni praznik. Mnogi med nami pa ne vedo zakaj ravno 6. junija. Zato je Pavle Miklič, znan družbenopolitični delavec in prizadeven zbiralec gradiva o narodnoosvobodilni vojni (objavljeno je bilo v knjigi Zorana Hudale-sa ..Občina Trebnje med NOB) pripravil za ..Krajana daljši in zanimiv zapis o 6. juniju 1942. leta, ko so partizani od 4. do 6. junija napadli železniško postajo na Mirni, uničili telefonske in telegrafske postaje in iztirili vlak. Več o tem v Mikličevem zapisu ..SPOMIN NA SLAVNA LETA”
Spomin na slavna leta
Člani OF na Mirni so bili že 1941. leta zelo aktivni in prizadevni. Organizirali so terenske in vaške odbore OF ter Narodno zaščito. Že februarja in marca 1942. leta je večja skupina fantov z Mirne in okolice odšla v partizane.
Po krivdi nekega izdajalca so se Italijanski vojaki v noči na 27. maj 1942 priplazili na Mirno in ob pol enih napadli s topovi in z drugim orožjem gostilno na Fužini pod gradom. V njej je bilo ta večer nekaj partizanov, med njimi tudi Stane Bulc, sin gostilničarke.
Partizani so se ob napadu razkropili in izgubili skoraj vso opremo, vendar so jo večinoma že drugi dan dobili od ljudi, ki so jo našli in bili zvesti partizanom. Ranjen ali ubit ni bil nihče. Italijanski fašisti so tedaj izgubili tri mule, ki sojih ujeli in obdržali partizani. Ljudje, ki so bili v neposredni bližini tega dogodka so znali povedati, da je vojaški zdravnik Castagna zahteval, naj gostilničarko Urško Bulc ustrelijo. Po posredovanju so se italijanski častniki posvetovali in niso ugodili Castagnevi zahtevi, čeprav jim ni šlo v glavo, kje je Urškin sin Stanko.
most pod Gracem čez Roje na Fužine. Ko so se po dogovorjenem znaku srečali, so od vseh strani zagrmele puške in mitraljezi na most in na hišo Urške Bulc. Nekaj partizanov je bilo na mostu, nekaj pa že pod grajsko ledenico. K sreči ni bil nihče niti ranjen. Pustiti pa smo morali precej opreme, hrane in drugih potrebščin, kar so pa dobili, razen pisalnega stroja in radijskega sprejemnika, vse nazaj. Partizani, ki so padli v zasedo, so bili le en vod Prlekove čete (Kozijev vod) kajti drugi vod (Šenkov vod) je bil prav tedaj s Prlekom na Dobu in je zaplenil hrano.
Lastnik gradu Logothetti ni hotel ničesar prostovoljno da-
njega streljali s topovi na vse strani. Družino partizanskega dezerterja in izdajalca Auersperga so fašisti odpeljali na varno v Trebnje in nato v Italijo.
Italijanski fašisti na Dobu niso imeli nikdar miru. 29. maja 1942 sojih partizani obstreljevali od vsepovsod, če so se le malo prikazali na svetlo. Napadli so jih zlasti člani OF in NZ z Mirne. Italijanski fašisti pa so streljali na vaščane iz Volčjih njiv in z Iglenka, ponoči pa iz strahu kar v temo. V bližini Doba so člani OF in NZ večkrat minirali progo in potrgali telefonske zveze. Te akcije so vodili in se jih udeleževali posebno Riko Kolenc, Ludvik Golob, Alojz Kunstek, Nace Jerovšek in drugi. Vse te sabotažne akcije so skoraj vedno uspele.
Italijanska posadka je imela le nekaj dni miru pred partizani. 4. junija 1942 so partizani dobili ustrezno orodje na žele-žniški postaji Mirna (krampe, lopate, žage) in razdrli progo med Gomilo in Dolom. Tirnice so zmetali v prepad, zažgali so skoraj vse telefonske
Prvomajska srečanja delavcev na Debencu so vedno dobro obiskana. Žal je bil letos obisk zaradi slabega vremena nekaj slabši. Zato upamo, da bo prihodnje leto podobno kot kaže fotografija.
Partizanske vrste so v aprilu in maju 1942 zelo naraščale. Izoblikovale so se čete in bataljoni Krškega odreda. Po krajšem bivanju v bataljonu je šla (četa Jožeta Čonča-Prleka) proti Tržišču. Po ukazu komandirja so šli Stane Krištof in Bulc Stane ter še nekateri drugi na Stan, da se povežejo s terenskimi aktivisti in da organizirajo tabor v bližini Cirni-ka. V Žapužah so se za gradom sestali z Rikom in Slavkom Kolencem. Nato so šli zvečer za mirenski grad. V večernih urah so bili tudi pri Bulc Urški v gostilni. Okrog 22. ure so šli h grajskim hlevom in čakali na četo, ki bi jo morali peljati v tabor blizu Brgleza. Minila je ura in četa je res prišla od Sv. Helene čez
ti. Pri njem so dobili precej civilnega orožja in streliva, hrane, denarja in sanitetnega materiala. Ko so Italijanski vojaki zapuščali Fužino, je prišel po isti poti tudi Šenkov vod z vozom hrane. Šenk in Prlek sta spustila nekaj rafalov na italijanske fašiste na Mirni, toda fašisti niso odgovorili. Partizani so odšli po cesti skozi Fužino na Gorenjsko goro. Sodili so, daje bil napad na Prlekovo četo (Kozijev vod) posledica izdaj. Od tega napada smo pa le imeli neko korist, italijanskim vojakom so tedaj ušle tri mule, ki sojih partizani ulovili in imeli v četi.
V dolini Mirne pa so partizani in člani NZ potrgali vse telegrafske in električne vode. Italijanski vojaki so iz Treb- 1
drogove in zabarikadirali ceste s posekanim drevjem. Progo so prišli popravljat želežniški delavci z Mirne in iz Mokronoga, toda ko so jih partizani opozorili z rafalom iz strojnice, so zbežali in njihov vlak se je vrnil na Mirno, kjer so partizani razbili na pošti in želežniški postaji telefonske naprave, kurjača pa prisilili, da je z vso močjo pognal lokomotivo proti Trebnjemu. Pri Dolu seje zarila v zemljo. Če proga ne bi bila pretrgana, bi lokomotiva zdrvela naravnost v Trebnje in povzročila Lahom velik strah. V tej zanimivi in pomembni akciji so sodelovali člani mirenske NZ ter Prlekova skupina partizanov iz Dolenjskega odreda. Oboroženi so bili v zasedi pro-
ti Trebnjemu, ostali pa so podirali želežniško progo, uničevali poštne in želežniške naprave in zabarikadirali ceste. Sicer pa je mirenska NZ redno sodelovala s partizani v mnogih akcijah na tem območju.
Italijanski karabinjerji so o tem poročali takole:
Ob 16.15 uri so si uporniki med obnavljalnimi deli na želežniški progi Mirna-Trebnje prisvojili na Mirni lokomotivo in jo z vso močjo pognali proti Trebnjemu. Ko je privozila na območje pri Dolu, kjer so popravljali progo, se je zaradi odstranjenih tračnic, prevrnila. Prav tedaj so uporniki razdejali prostore želežniške postaje na Mirni in uničili telefonske in telegrafske naprave. Že ponoči med 4. in 5. junijem, pa so partizani vrgli čez nasip 100 m tračnic pri Rakovniku in uničili več telefonskih drogov, žico pa odnesli. 6. junija pa obstreljevali vlak med postajo Mirno in Rakovnikom. Tega dne se je po Mirni razširila novica, da bodo partizani napadli vlak, zato so se nekateri umaknili na Roje. Ko je pripeljal vlak na Mirno in odpeljal proti Gracu, seje začelo za ovinkom pri Sv. Heleni strašno streljanje iz pušk in strojnic, ki so se slišale iz Graca, Podradonce in Sv. Helene. Italijanski vojaki, ki so se dobro zavarovali, so močno odgovarjali, vlak pa je peljal dalje. Na Rakovniku se je ustavil, dolgo čakal in piskal, ko pa se je vračal proti Mirni, so italijanski vojaki obsuli Grac in Podradonco s strojničnim ognjem in bombami. Partizani so se umaknili in niso več odgovorili.
Na Mirni seje v tem času dogajalo kot da ni nikjer nobenega okupatorja. 30 partizanov pod poveljstvom Jožeta Čonča-Prleka je prišlo pojoč od Sv. Helene skozi Mirno do Bulče-ve gostilne in od tam do občinske tehtnice. Prlek je poslal fante po gostilnah, trgovinah in v šolo, kjer so sneli s sten Musolinijeve slike, jih znesli na trg in zažgali. Občinski uslužbenec na Mirni pa je tem partizanom izročil vojni register in pisalni stroj. Nato so partizani odšli pojoč proti Gabrovki.
Na ta dogodek praznuje krajevna skupnost Mirna 6. junija svoj praznik (bivša občina Mirna je sprejela 1954 leta odlok o tem praznovanju).
Mirna ima lep spomenik z grobnico, posvečeno znanim in neznanim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja od 1941-1945. leta.
PAVLE MIKLIČ
KRAJAN je glasilo Krajevne skupnosti Mirna in delovnih organizacij. Urejuje ga uredniški odbor, odgovorni urednik pa je dipl. ing. Maks KURENT. Glasilo izhaja po potrebi v nakladi 1000 izvodov.
Naslov izdajatelja: Krajevna skupnost Mirna, Mirna 17, 68233, telefonski številki: (068) 47-014, (068) 47-050. Grafična priprav DITC, tozd Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.
KRAJAN 11
NAŠ PORTRET
Srečko
Križnik
Včasih je Srečko Križnik po malem razočaran, morda tudi utrujen. Zazdi se mu, da še ni dovolj naredil, drugič spet so temu razočaranju krive naše delegatske poti, kjer se včasih znajde v slepi ulici ali trči ob birokratski zid. Pa vendar vedno znova najde toliko moči in volje, da spet zagrabi za delo. Zato bi lahko rekli, da je ta utrujenost ali razočaranje samo hipen počitek, priprava za nov zagon, za spopad z novimi nalogami.
In teh nalog ni mah. Že v iemvejevem tozdu. Tovarni opreme na Mirni, ga vsak dan znova čaka kup nalog. Se posebej zadnji dve leti, odkar je vodja nabavnega oddelka. Repromaterialov ni na našem trgu, tovarna pa mora delati. Zato nabava teh materialov terja celega človeka. In Srečko čuti do te svoje tovarne še neko posebno odgovornost. V njej se je namreč leta 1959 začel učili svojega osnovnega poklica in vztraja! vse do danes. Seveda je vmes veliko časa posveča! učenju in izpopolnjevanju. Kar 12 let je bit brusilec rezkalnega orodja, potem je bil delovodja, delal je i’ tehnološkem oddelku, zadnjih pet let pa je v nabavnem oddelku. Vmes je konča! tudi delovodsko šolo.
Zmeraj je čutil veliko odgovornost do skupnosti. Že kot mladinec je nekako samoiniciativno našel pot na gradbišče tedanje avtoceste, kjer je prvič zaznal, kaj zmore močna volja ljudi, ki stremijo za istim ciljem. Zato ni nič čudnega, da je potem poslal eden izmed najbolj požrtvovalnih aktivistov mladinske organizacije in v šestdesetih letih postal celo predsednik mladinske organizacije in v šestdesetih letih postal celo predsednik mladinske organizacije na Mirni. In ko je ..prerasel" mladinsko organizacijo, se je nekako samo po sebi razumelo, da bo nadaljeval v socialistični zvezi.
..Včasih je bilo užitek delati na terenu, danes pa se mi zdi, da nekdanjega navdušenja ni več. Počasi smo izgubili stik z ljudmi, kar se mi ne zdi prav. Zato nas tudi v naši krajevni skupnosti prav na tem področju čaka še veliko dela. Le če bomo pritegnili vse ljudi v fronto, si lahko še obetamo napredek," poudarja.
Dve mandatni obdobji je bi! tudi član sveta krajevne skupnosti, predsednik gradbenega odbora v Selu, pa predsednik vaškega odbora SZDL. Že drugo mandatno obdobje je tudi član delegacije krajevne skupnosti. In prav o tem ve povedati največ kritičnega:
..Najbolj me boli, kadar v svoji bazi dobim nalogo, pa je ne morem izvršili, kakor bi jaz rad in kakor od mene pričakujejo naši krajani.
Odgovori na naša delegatska vprašanja največkrat kasnijo, pogosto nimamo z njimi kaj početi. In če je tako, se nam delegatom zamah zdi hoditi na seje, ” pravi Srečko. Še posebej ga to moti, ko pa je v „svojem" tozdu lahko spozna! tudi kot predsednik delavskega sveta in osnovne organizacije sindikata, da se da prav po delegatski poti marsikdaj rešiti pomembna vprašanja. In potem nadaljuje: ..Najbolj sem razočaran prav zaradi omalovaževanja nas, delegatov. Vse prevečkrat obstanemo na pol poti, vse premah vpliva imamo, da bi v resnici razreševali zadeve v naše zadovolj-stvp.
Čeprav je v zadnjih letih nekoliko izpregel, je prepričan, da bo takoj spet zagrabil za delo, ko bo potrebno. In potreb ne bo zmanjkalo, saj smo ljudje že taki, da nikoli nismo zadovoljni z doseženim.
Tudi na Mirni je bilo v preteklih letih marsikaj narejenega, a spet so se pokazale nove potrebe. Žadov-oljiti pa jih ne bo mogoče, če ne bo denarja. Zato je Srečko Križnik z vsem srcem za to, da bi referendum uspešno izpeljali, da bi krajani spet obkrožili tisti „za", od katerega je odvisna prihodnost krajevne skupnosti in krajanov.
„0 izidu referenduma skoraj ne bi dvomil. Saj se vsi zavedamo, da so razmere težke, da je vsak dinar še kako potreben za vsakdanje življenje. A vedeti moramo, da bo ta dinar le manjši del, vse ostalo bomo morali prispevati tudi z delom svojih rok, z dodatnimi prispevki. In kot se je izkazalo v preteklosti, ko ni nihče nasprotoval gradnji vodovoda, mislim, da tudi zdaj ne bo nihče proti, če bo šlo več denarja na Mirno. Tudi zdaj sem za to, da se krajevno središče uredi do kraja, da spet prispevamo s prostovoljnim delom za napredek naših krajev. ”
Ob delu v tovarni in kot delegat Srečko Križnik skoraj nima prostega časa. Vsaj zdajle, v letnih mesecih, ne, ko je dela dovolj tudi na kmetiji, kjer še vedno pomaga mami. Veliko časa pa vzame tudi hiša, ki še zdaj ni dograjena, pa bržkone tudi še ne bo. Kakšnih posebnih ambicij pa tudi nima, saj pravi, da ga bogastvo ni nikoli posebej privlačilo.
ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI
Vesel sem bil novega Krajana in upam, da se bodo vse želje in napovedi iz uvodnika zares uresničile. Novi uredniški odbor je imel pri tej izdaji srečno roko, saj je nabral vsega po malo in s tem predstavil list ter nakazal, kakšen naj bi bil v bodoče.
Prikazati moramo uspehe, kijih dosegamo na vseh področjih, nikakor pa ne smemo pozabiti na slabosti. Ne zato, da bi kogarkoli kritizirali, ampak le zato, da bi videli kaj moramo še storiti, da bi bil naš kraj še lepši in mi v njem še srečnejši.
Še več rož za Mirno
Zima je bila dolga in hladna. Tudi največji ljubitelji snega so si že želeli, da pride pomlad in z njo možnost, da odvržejo težka oblačila. Veliko kurjave so porabili in marsikdo se je že bal, da bo prej skopnel kup premoga kot pa kup snega.
Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra in tako nam je tudi letošnja dolga zima dala dovolj časa, da počistimo okoli hiš, dokler je bila zemlja še preveč vlažna za obdelavo. Veliko jih je to tudi zares storilo, marsikdo pa je na žalost raje skakal čez kupe smeti, kot da bi jih odnesel in sežgal.
V našem mestecu je veliko privatnih in tudi precej družbenih stanovanj. Lepo bi bilo, če bi se tudi tisti, ki stanujejo v družbenih hišah zavedali, da so oni prav tako del družbe in da so torej skupni lastniki zgradb in s tem tudi mesta. Vsem nam bi moralo biti v ponos, da živimo v lepo urejenem in čistem kraju. Marsikje ljudje tekmujejo, kdo bo imel lepše urejeno okolico hiše in namesto zaves perila cvetje na balkonih in terasah. Priznati je treba, da las-
tniki malih hiš zelo lepo in domiselno urejujejo svojo okolico.
Morda je zares problem sušenje perila v velikih zgradbah, resje pa tudi, da se da prav lepo urediti sušenje na prostem. Razen tega bi se marsikatera ropotarnica lahko spremenila v sušilnico perila. Tam, kjer je uvedeno centralno-ogrevanje stanovanj, pa tega problema zares ne bi smelo biti. Druga težava so skladovnice drv okoli zgradb, kjer ni urejeno centralno ogrevanje. Res je, da drva morajo biti nekje skladiščena, res je pa tudi, da je to lahko lepa skladovnica, ne pa kup drv in to po možnosti še pod balkonom in okoli njega. Morda bi stanovalci
lahko uredili skupno nadstrešnico po posvetovanju z urbanisti in tudi plačanje bi delno lahko sami rešili.
Nerazumljivo je, da mi, Slovenci, ki se imamo za redoljubne ljudi, lahko tako mačehovsko gledamo na skupno zgradbo in njeno okolico. Če nimamo garaž, postavljamo avtomobile križem kražem in po možnosti še najraje na zelenice ali pred vhodna vrata. Radi popravljamo avtomobile ali kolesa, kar je hvale vredno, ni pa vredno hvale, ker ne znamo pospravljati in pometati za seboj. Velikokrat ne skrbimo za grmičevje in za zelenice, razmetavamo drva ob hišah in pustimo iverje in žago-vino, da se igra veter z njo. Zelo marljivi smo, če imamo nekje košček svoje zemlje in na tej karkoli gradimo. Ker smo zmučeni od dela na svojem, pozabljamo, da nam je sedanji dom ta naša skupna stanovanjska zgradba, na katero moramo posebej paziti, ker je sedaj naša in nam daje streho danes, ko smo je najbolj potrebni.
Četrti problem je postavljanje in praznjenje smetnjakov. Smetnjaki so po večini postavljeni na prostem in po možnosti na prostoru, kjer bi lahko rastle rože ali trava. Morda bi tudi tukaj lahko uredili nadstrešnice in to celo za dve zgradbi skupaj. Smeti ne bi bile razmetane in življenjska doba posod bi bila znatno daljša.
Glavni krivec, daje nesnaga okoli smetnjakov, pa niso tisti, ki stresajo smeti vanje, ampak ko-munalci, ki smeti ne odvažajo pravočasno. Morda pa bi zopet lahko delno pomagali tudi mi, če bi marsikaj od tega, kar mečemo v
smetnjake, skurili v peči, če nimamo centralnega ogrevanja. Noben papir, karton ali katerakoli gorljiva snov, četudi je vlažna, ne bi smela romati v smetnjak ampak v peč. Saj verjetno nismo čisto pozabili na energetsko krizo.
Še in še bi lahko našteval, toda saj moj cilj ni grajanje marljivih gospodinj, ki so že tako obremenjene z delom v službi in bi nato morale še doma vse postoriti, da bomo zadovoljni. Ne to, ampak želel sem povedati, da bi morali mi vsi skrbeti za red in lepo počutje. Ponosni bomo, ko bodo občasni obs obiskovalci našega kraja z občudovanjem gledali naše delo. Vedimo, da je vse to naše, prav vse in ne le tisti košček zemlje, ki ga hodimo radi obdelovat in gradit na njem, ker je pač na katastru zapisan na naše ime.
Ne krivmo mladih, da bolj ne skrbe za red in čistočo, ampak jim z zgledi, z delom in s prepričevanjem dokažimo, da ni lepota ne lep naraven ali naličen obraz in telo v modnem oblačilu. Dokažimo, da bo ta mladi obraz zares lep le v lepem in čistem okolju ter v cvetju, če si ga bomo hoteli zasaditi in ga vzgajati. Kot lahko daje primeren okvir še večji poudarek umetniški sliki, tako bo dal zeleni in cvetoči okvir še večji čar vsemu, kar smo zgradili in vsemu, kar se giblje v tej naši lepi dolini. Pomlad je tukaj, zato postrgajmo vso skorjo slabih navad in zakurimo kres, v katerem naj zgori vse, kar nam ni v čast. Zapojmo složni in veseli, ker je vse v tej lepi dolini naše in ker je naše, moramo za vse to tudi sami skrbeti.
TONE ing. P1V1C