Hatolisk cerkven list. Danica iihaja t., 10. in 20. dne vsaciga mesca na eeli poli, in velja po poati ta celo leto 3 gld., ia pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici •prejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.t ako oni dnevi tadenejo v nedeljo ali pracnik, izide Danica dan poprej. ———— ...... ■---i Teči\J XVII. - V Ljubljani 10. rožnika 1864. lA*i 17. Pogovori od spovedi. S p i s u j e M. Smo lej. (Dalje.) Ur ml ni k. 0 se marsikaj imamo govorili! Tako dober kup si nc damo vaše spovedi prinvalili in \nuditi. Naj si bodo z njen« vstavo kakor že je, vrednost kake reci ali vstave se vender le po njeni koristi ceni; da bi pa vaša posebna spoved tudi toliko bolj koristna in pripravna bila pospešiti pošteno in pobožno življenje, menim ne bote terdili. Duhovni pomočnik. Gotovo, ravno to terdim in sc pri tem celo tudi šc zanašam, da mi tudi gosp. pastor o tem ne bodo nasprotvali. Naša spoved je v vsakem oziru memo vseli druzih gotovo naj bolj primerna in koristna. To vam spričuje med drugim že samo to, da ima, kakor smo vidili, od Kristusa in aposteljnov svoj začetek, ko pa vaše splošnje spovedi pred Lutrom in njegovimi nasledniki nihče ni poznal. Ako bi bila vaša spoved v kterem koli oziru bolj koristna memo naše, bi Kristus, vsegavedoči, neskončno modri Božji Sin, gotovo ne bil čakal na Lutra in na njegove pomaga vce, temuč bil bi jo precej sam vpeljal in zapovedal. Naša spoved je Božja, vaša le človeška naprava. Pri vas nimate spovednika, temuč duhoven je le, kakor g. pastor sami terdijo, ozna-novavec odpušanja, tako rekoč le priča spovedi; pri nas nasproti je spovednik v resnici Božji pooblaste-nec in namestnik, grešnik se v vsem njegovi razsodbi izroči, in ako vredno pripravljen in iz pravega namena k spovedi pride, sme popolnoma zagotovljen in prepričan biti, da knkor mu spovednik grehe odpusti, so mu odpušeni tudi v nebesih, in ravno to prepričanje, le j te, ta Božja vstava spovedi je vir neprecenljive tolažbe, sladkega mirti in veselja, ki se x nobenim drugim primerili ne da: ravno ta gotovost odpušanja dela, da imajo katoliški spovedniki, posebno pri bolj zastaranih grešnikih, ako se v resnici spreobernejo in dobro spoved opravijo, tolikokrat priložnost slišati serčne zdihljeje: „0 bodi Bogu hvala! zdi se mi kakor bi se mi bil kamen od serca odvalil, tako vesel, tako miren in srečen, kakor zdaj, nisem bil še nikdar." Uradnik. Vsak kupec svojo robo hvali, tako tudi Vi svojo spoved. Pa pri tem pozabite, da ima vsaka reč svojo solnčno in senčno stran, in da ni vse zlato, kar sc sveti. Tega saj mislim ne bote tajili, da vaša skrivna spoved po napčni rabi mnogokrat veliko več škodovati kakor koristiti more. Duhovni pomočnik. To je res, napčna raba pri nobeni stvari koristiti ne more, pa ravno tako gotovo je tudi, da zavoljo napčne rabe, ravno ker je napčna, iiobt-na sama po sebi dobra in koristna reč svoje cene in veljave ne zgubi. Sv. pismo n. pr. je podlaga sv. vere, pa kolikokrat se je že v zmoto, krivo vero in pohujšanje vernih rabilo: hote li mar zavoljo tega rekli, da je sv. pismo škodljivo, da je nepotrebno in se ima odpraviti. Ali pa mar sv. Bešnje Telo neha biti najsvetejši zakrament, ker ga eden ali drugi po nevrednem prejme, in hote li zavoljo tega terdili, da naj nihče več nc pristopi k sv. Obhajilu. Bavno takt., glejte, je tudi z našo spovedjo. Nekteri nekatoličanje jo sicer neulrudljivo čemijo in ne nehajo ji vsega hudega podtikovati, da bi pa to, kar ji n. pr. o napčni rabi h rez prepričanja očitajo, tudi skazati mogli, se jim nikakor ne izide. Posebna spoved — Uradnik, je pa vender le prijetna blazinica za katoliške grešnike; da se le spovc in odvezo dobi, potem je dobro, zamorec je omit in zdaj smč iz novega grešiti, prostor ima spet za nove grehe! Gospa p as to rje v a. Prav imate, in jest si še prederznem reči, da spovedovanjc nikogar ne zboljša; kajti mi ne hodimo k spovedi, in vender upam, da smo Eoštcni ljudje; nasproti pa jest sama poznam nektere atoličanc, ki k spovedi hodijo in le vender v grehih in grešnih zavezah živijo. Duhovni pomočnik. Tudi jest, gospa, poznam nekatoiičanov, ki v cerkev hodijo, poslušajo pridige in se vdeležujejo vaše spovedi in obhajila, pa vender niso nič prida; ako hi vam tedaj rekel, da ravno pridige in spoved razujzdanost nekatoiičanov delajo, ali me ne bote zavernili: Božja beseda, in sv. zakramenti nikakor ne morejo krivi biti, da ljudje hudobno živijo. Enako, lejte, je tudi z našo spovedjo. Spoved nikogar ne pohujša in nobenega v grehih ne poterjujc, temuč ako se komu greh priljubi in ga opustiti ne misli, ravno s tem prične, da spoved opusti; spet pa k spovedi pride, ako mu je resnica sc poboljšati in spreoberuiti. Kar pa blazinico zadene, ki ste jo omenili, g. uradnik , menim, da je pač drugod najti in nc pri nas. Tega nas že naš mali katekizem prepričati more, naj bi se nekatoličani le hoteli ž njim soznaniti: pa prijetno je v starih presojah živeti, sicer bi bilo nevarno in bi si znali bulji zapopadek in prepričanje o nauku naše vere in katoliške spovedi pridobiti! Vsaki mali šolar-ček, ki se za pervo spoved pripravlja, vam bo vedel Eovedati, da v odpušanje grehov sama spoved nika-or ne zadostuje, temuč daje odveza, ki jo spoved-uik podeli, še le takrat v nebesih poterjena, ako jc natančno oh to že nje sklenjeno tudi s serčnim kesanjem, resničnim sklepom se poboljšati in za greh zadostiti: ako tega ni, ludi spoved nič ne velja. Kavno zavoljo lega pa, ker mora katoliška spoved vse te lastnosti imeti, je tako modra in koristna naprava. Dolžnost, He svojih grehov spovedati, stori, da kristjan vedno Mam nad seboj čuje in sam nase pasi; mu pomaga samega sebe spoznavati; ga opomni na dolžnosti, ki jih ima spolnovati; ga ohrani ponižnega in poterpežljive-ga, in je v resnici najbolji pomoček ga v dobrem uterditl in pred hudim obvarovati. „Že sama miselpravi neki pisatelj, „tega greha se bos mogel spovedati," je pogosto bolj zdatna in pripravna, človeka pred grehom obvarovati, kakor se tako lepa pridiga in ginljivo opominovanje. Kes je sicer, da se nahajajo ma-lovredni katoličanje, naj si tudi vsako leto in morebiti še po večkrat k spovedi pridejo; pa tega niso njih dobre, temuč le njih slabe in lahkomišljene spovedi krive. Ne tajim tudi, da je dosti nekatoličanov, ki pošteno in po vesti žive, pa da bi to od tod izviralo, da k spovedi ne hodijo, kdo si bo prederznil kaj ta-eega terdili ? Katoliški duhoven ima kot spovednik priložnost, svoje farmane do dobrega spoznati, on ima prederznega, skrivnega kakor očitnega, priprosteg* kakor imenitnega grešnika v svoji oblasti; odreče ali odloži mu odvezo, ga uči, opominja, svari prijazno in ojstro, kakor je potreba, mu žalostne nasledke njegovih pregreh za čas in za večnost stavi pred oči, in ima sploh priložnost se vseh mnogoverstnih pomočkov po-služiti, da bi ga iz grešnega spanja predramil, za dobro vnel in na pot poboljšanja vravnal. In vi, gosp. fiastor, kaj morete storiti, ako vam žalostni glas po-lujšanja, grešnih zavez in razujzdanega življenja svojih farmanov doide? Kako vam je mogoče doseči šele skrivnega grešnika, voditi zakonske, oteti zgubljenega mladenča, na pravo pot pripeljati lahkomiš-Ijeno, zapeljano dekle? Vaša roka je prikrajšana, in edino orožje, ki se ga pri tem poslužiti morete, so le vaši cerkveni govori. Vimate priložnosti, da bi svoje farmane bolj natančno spoznali; le splošnje, tako rekoč od daleč jih morete voditi in s potertim sercem gledati, kako se greh in pohujšanje širi, in ne da bi vam bilo dano pomagati, se hudemu ustaviti in taisto zabraniti. Spovedi se nekatoličanje nimajo bati, reznega očitanja in svarjenja tudi ne, in odveze jim ravno tako tudi odreči ne morete. Kakor sicer po navadi, se tudi veliki petek zbero, poslušajo vaš spo-vedni govor, ako niso ravno z drugimi mislimi navdani, odgovore morebiti ua nektere splošnje vprašanja, si dajo naznaniti, da so jim grehi odpušeni, se vdele-žijo obhajan ja, in vse je pri kraji in poprejšnje življenje se zna z novega začeti. Najdejo se sicer nekteri, kakor sim jih na svoje ušesa slišal govoriti, ki jim vse to ne zadostuje in zadovoljnih ne dela, vender pa jim večidel ravno ta lahkota v tako resnobni in imenitni reči njih „evangeliš" vero tako prijetno in drago dela. Menim tedaj, da je blazinica najti le tam, kjer je lozeji dobiti odvezo, tam kjer je grešnik varen pred reznejšim podučevanjem in zveličavnim ftvarjenjem. Ako je tedaj med nekatoličani najti poštenih in vestnih ljudi, to pač ne izvira od tod, da ne hodijo k spovedi; da je pa mnogo l&hkomišljcnih in zgubljenih, je večidel temu vzrok, da se jim ni bati ne spovedi, ne bolj živega in primernega nauka, in ne zadosiuvanja. — Pastor. Hogii hudi položeno, da moram v ti zadevi vaše besede skoraj popolnoma poterditi. ( Dalje nardt-d. ) Katotitikn Ver ker zmieriufe Hrobmin in napredek, g trn rite Vi! V čem pa? \'i li Cerkev hrani iii v Kalifornijo /lata kopat* Ali li braui bili mizar. ključar, klobučar, zdravnik ali učitelj? Ali ti brani hiše zidati, tovarne napravljati? Ali ti brani denar pogojevati ali ua posodo jemati, kupče-vati, knjige in časnike pisariti? V čem Cerkev svobodi meje stavi? Le v tacih rečeh, v kterih Bog meje stavi, in kar bi nam teknilo v našo nesrečo in pogubo; ravno za to ji moramo pa hvaležni biti. V čem je protestant, jud bolj prost ali svoboden od uaa katoličanov? V tem, da se ne postijo, k spovedi ne hodijo in se iinajo manj zatsjatl, tudi dostikrat, da verujejo le to, kar se jiin zdi; v druzih rečeh smo ml še bolj prosti kakor uni, sej imamo nar veči svobodo dobro delati, le samo hudega ne. Ako hočemo pa potcpiuski biti, nam Cerkev tudi tega ne more braniti. Svobode imamo dosti; le samopašnost in razuzdanost nam je prepovedana, iu to je prav. Prijatli »amopašnosti hodijo po nevarnih potih, skačejo nad zijojočiini pečinami in globinami — čisto prosti, kakor koze: pa ue vedo, kaj je pod njimi. Pred tako svobodo uas Cerkev svari; se mar to pravi svobodo zaderževati? Fantič je imel ua niti napihnjen lepo barvan mehir ali balonček in ga je vesel nakviško spušal: nitku poči, in kmali je šel balonček čez Hožnik v polhograjske gojzde in kdo ve, v kakošnem tertiji ali robovji je bilo konec njegove svobode! Fantič je pa žalosten zu njim gledal, dokler hiu ni spred oči zginil. Taki balonček je tvoj duh: Ic spusti ga z nitke, vidil boš hitro, kam se ti bo zgubil! Pa tudi celo napredek, učenost Cerkev zaderžuje! — Čigav napredek? Judov iu protestantov že celo ue, zakaj le-ti je ne poslušajo, in vender zopet oni nur bolj vpijejo, da katoliška Cerkev svobodo zaderžuje! — — V čem pa Cerkev svobodo ustavlja? V čem so judje, protestautje pred nami?--Ali hočeš resnico poslušati? Cerkev in papež le napredek v hudem, v grehu zaderžujeta, — napredek v tacih rečeh, kterim si se pri sv. kerstu odpovedal: napredek v hudobijah, v nejeveri. Pa vestna svoboda — — —. to to je kaj prijetnega, praviš. Ljudje prostovestniki, to so ti sokoli! Abecedni koledar Albanov ti to reč pojasnuje, rekoč: Ljudje, kterih vest več ne nadlegva, se imenujejo brezvestni; brez-vestneži pa so tako nevarni Iju lje kakor norci. Zakaj pred njimi ni nihče varen, da ne bo obrekovan in očernjen, ogoljufan iu ožuljen, ali pa sicer poškodovan. Med brez-vestnostjo in prostovestnosljo pu ui ravno dosti razločku; in res je, da pisavci iu kričavci za vestno svobodo so prav velikrat spačcui brezvestni ljudje. Mogočuogobcarsko bobnajo besede: „Freiheit, Gleichheit, Fortschritt, Aufkliirung, Ci-vilisation, Humauitat, Licht, Muth" ild. Z zelenimi vejami tacih lepodišečih besed hočejo zakriti mlukužo svoje divje spttčeuoriti. Kdo pa so ti „zeilungs«chreiberji ?*4 Velik del so zastarani študenti, ki so ua vseuulišu prav veliko ola pili, peli in tulili, pa uič študirali in torei nikoli niso kaccgu eksamunu dostali, ali pa so jo še poprej izpihnili. Veliko „zeituugsschreibcrjev" nima uič vere, un-gavijo pa ravno tisto delo, kakor svoj dan ..otac*4 laži v raju, rekši pervima človekoma: „Kaj še? uič ne bota umerla; še le prav bosta spregledala, pa bota kakor bogova." Možje svobodnjaki, ki povsod vero odrivajo in v nič devajo, pa „Bilduug, Humanitiit, Freihoit, Brttderlichkeit" žvekajo, so v francoskem rovarstvu prejšnjega stoletju prav pokazuli, kukošnega „škvarta" o I i k a r j i so to. Med drugim ho ti kozli tudi Švicarjem svojo svobodo in bratovstvo vsilo-vali. V kantonu Nithvaldenu so ljudje živeli priprosto, pobožno in mirno in so si od čusa do času svojo gosposko volili, in ker si svoje vero francoskim .Jibertč-goslarjein" niso hotli dali popačiti, so jih Ii •• t li k temu prisiliti. Le beri v Albanovem „AI|(M str. 31 id., kaj so ti pesogluvi z nedolžnimi Švicarji poeenjuli, groza le bo prepadala. Tukaj nuj se Ic kaj malega omeni. Kop, morija, požiguuje, o-skiumivanje ljudi iu llož|ih hiš iu vsega svetega, to so bile ..svobodne" dela teh svobodnjakov, gerših od vsacih neveroikov. To so bili namreč ljudje prosiovestni, brez v um Iii i, ki so bili vero odvcrgli iz šol, iu jo povsod zatirali. Kn sam dan so bili do 100 ženskih in čez 100 moških, bolnikov in tacih pomorili, ki niso več mogli bežati; nad 50 otrok ho poklali, razjokali, jim roke iu noge prisekali, jih z oken pometali iu razmazali. Tako ,,humu-nitiit44 imajo ljudje brez vsake vere. — 547 hiš in cerkev so v tem inulem kraji požgali in z veseljem so poslušali, ko so ljudje vsako starosti in spola po hišah živi goreli in vpili. — Osem in šestde»etletni duhoven Kaiser je ravno rnaševal, .»fortschrittsiuunnerji 4 pridejo, ga do srajce in hlač slečejo, vzamejo kelih; iu ko jo odhajal, jc bil ua ulicah vstrcljen. — 72letni duhoven Lussi je ležal smertno bolan v postelji, Francozi mu zasadč sablo v persi. — Tudi 73-letncga duhovnu Zelgcrja so v postelji umorili in umirajočega po stopnicah doli vergli. V kapuciuskem samostanu so več patrov postrelili, prebodli, posekali. — Vdovu Heug su kakor pitano živino v vrat zaklali iu do siuerti terpiučili. Borba Gautcr je imela fantka v naročji; Francoz ji život pre-streli iu otroku nogo. Devica Kisi je juuašku branila svojo nedolžnost iu prosila, naj jo rajni vstrelc; res so jo vstrc-lili — iu še merliču skrutiili. Neki dekli so oči izkopali iu jezik izrezali, de je kri po stenah gori kropila. K. Bar-metler je bila v Cerkvi vstreljen«, ko jc molila itd. — Tuko zdivjajo ljudje brez vere, ljudje prostovestuiki in brez-vestniki, ljudje, ki jim jc Cerkev teru v peti in pezdir v oceh! — (Prim, ,,Buchi. von 1'abst v. Dr. Wick.) F hretn(jarnici. i V novojorškem katoliškem listu od 15. mujnika jc naslednji prav mičui, še bolj pu pod učljivi in nikogar nc žaljivi pogovor, iz kterega bodo bravci prav ob kratkem in razločno ruzvidili veči razločke med kutoličanstvorn in protestauštvom. ) ,,Imejte sol pri sebi in mir med sebojje rekel Kristus. (Andrejce se z lutrovccm živo, pu prijazno pogovarja.) Lutru vec. Povej mi vender, ljubi Andrejčc, ti si pred nekaj časom imel tuko hude spise zoper našega Lutra v -J-listu; to se mi jc prav mazilo, iu ko bi tc tako dobro no bil pozuul. precej bi bil popustil časnik. Andrej če. Kaj mi vender praviš? Pa ne menim, da bi se bilo Lutru kej preveč reklo. Sej tudi naš prijatel, ki je tiste spise delal, je vire dobro pretresovul. Lutrovec. Ali povej tui, čimu je to, ako se take stare reči pogrevajo ? And rej če (zaupljivo). Jest sum nisim poseben prijatel tucili pričk, ki tičejo Lutra in njegovo življenje; morate pu vi lutrovci vender zadovoljni biti, uko sc ud katoliške strani Lutru nekoliko prigrčva, ko ga kur zmiraj za izvoljene orodje Božje čislate in ga celo nud vse cerkvene učenike in svetnike povzdigujete. Ako se no motim, tudi vaš pesnik Klopstok je Lutru dui priinck „svcti.4% Lutrovec. Tega ne vem tako na tanko, ker ne tičim zmiraj v bukvah, kukor ti. Ali vi našemu Lutru celo hude reči očitate. Andrej če. Kuj neki V To pa vender Ic ni bilo lepo, da je bil klošterski obljubi nezvest in je poslednjič celo šo nuno vzel; pu da je baselskemu deželnemu giofu dovolil, si k svoji živi ženi privzeti šc tisto „kummerzofe ,44 rojeno žl. Naale, in pri tej poroki jc stal ob levici tudi Meluiihton. Smcš-li '/umeriti katoliškim pisavccm, ako sem ter tje zopet nu take reči zadenejo. Lil t lovce. Cnu versticu: \Ver niclit licbt \Vcin, W. und Gesung etc., pa \cndcr ni od Lutru, kur vi kululiški lolikiat terdite. Andrejce. Za to sc ne bova prepirula. če-iravno \a>a tradicija močno ua to meti, da jc l.utc imel to kla-fainico v ustih. Lutrovec. Ne sovražim ravno vina ... ; toda prej bi mislil, da je te verstice skoval Schiller, Biirger. Blumauer, Lungbeiu ali Gotlie, kakor pa Luter. And rej če. Zabredel si jo; vsi ti pesuiki so veliko poznejši. Tudi nemški pisatelj dr. M und t, častivec Lutrov, to gučo Lutru pripisuje. Na, «e poiši: zvez. III, str. 74. Lutrovec. Ti že verjamem, ne maram brati. An d rej če. Tudi ne bom nu to povdarjal, naj si je Luter som to govorico skoval, »li jo le med ljudstvom našel. Toliko pa je gotovo, da nauk Kristusov in aposteljnov sc gotovo z njo ne vjema. Lutrovec. Vidim, da s teboj nič nc opravim. Ti tudi več bereš kakor jest. Jest siiu kovač, iu se ves ljubi dan pečam s kladvom in nakvalom; ti pa si le pri peresu iu bukvah. Le poglej moje roke! An dre j če. Ljubi prijatel, spoštujem tvojo odkrito-serčnost. Ne smeš pa me čislati preučenega; v marsikte-rih rečeh, ne maru, ti več veš od mene. Lutrovec. Večkrat, ko sini tvoj list bral, sim si mislil, ali bi ne bilo moči, da bi se mi protestautje z vami katoličani zopet zedinili. And rej če. Zakaj ne? To ni nemogoče. Se ve, nič-verci, četerlljicvcrci iu polovičarji ne bodo zraven prišli; toliko bolj pa cvangeličun, ki je šc tisto, kar vi v svojem pomenu „orthodox'4 imenujete. Pri orthodoxuih ali vernih protestantih je šc veliko ročajev, za ktere bi se mogli po-prijeinati. Lutrovec. Imenuj mi nektere. And rej čc (prijazno). Icj, ljubi moj, to ti je pred vsem nauk ud presv. Trojice, Boga Očeta . Boga Siua. Buga sv. Duha. V tem smo si edini. Kaj ne" Lutrovec. Je že res. Andreje c. Pa tudi verujemo v 10 zapovedi, kakor sploh, du jc sv. pismo stare in nove zaveze Božja beseda. Lutrovec. Kuj pu da, to tudi jest verujem. Andrej če. Dalje verujemo mi katoličanje, da jc Bog svet iz uič vstvaril, da nas je Siu Božji s svojo kervjo na Kulavurii odrešil, iu du jc s.. Duh biukoštni dan ptišel nad aposteljne in učence. Lutrovec. Tudi to je nmju vera. And rej čc. Iu Gospodovo molitev pač tudi molite, kakor mi ? Lutrovec. Se ve da. Andrejčc. Tudi kerst v imenu presv. Trojice se pri lutrovcih šo opravlja, kulikor vem, verujejo tudi v sodbo, nebesa iu pekel. Lutrovec. Tako je. Andrejčc. Hcs je pa tudi veliko reči, da smo si navskriž. Tu ti jc nojpred nauk od Cerkve, njene oblasti iu vruvnuvc. Mi imamo papeža, škofe in mašnike, iu verujemo, da je cerkev nezmotljiva v verskih rečeh. Vi protestautje pa uiuiate te cerkvene vladbe iu naredbc. Vu«a cerkev, ako se sme tako imenovati, jc v veliko sto Ionu razcepljena. Lutrovec. Ti zopet piikurjaš. A n dej če. Mi ne smeš uič zameriti. Govoriva Ic samo od tegu, kur se je zgodilo (Thatsachen.) Lutrovec. I.e naprej. Andrejčc. Drugu reč, v kteri sc nc zlagamo, jc nauk od 7 sakramentov. Vi imate Ic enega (kerst); k vcčeuiu hočete, du naj dva botu (obhajilo); toda vaši pridigarji ne morejo posvečevati. Lutru vec. Ali je to potrebno? Andrejčc. Kako pu da? Kavno zalo vi tudi nimate sv. maše. Ziaven tega mi verujemo, da so vice ali očiše-vališc za duše umerlih, ki so sicer v Gospodu zaspali, pu niso še prav čisti in brez madeža. I.utruvec. Poznam nektere naših pridigarjev, ki m tudi k temu nagibajo iu verjamejo . du jc očiševalisi po tem življenji. \ n d r j č c Protcsianški nauk pa to ni Tudi ie • tem v zvezi molitev s* ranjce, kteri pri vis tudi ni v navadi. Lat ro vec. To so res tehtne reči. An dre j če. Pa ho tri reči moram omeniti. Mi verujemo 1., da so dobre dela k zveličanju potrebne, vi pa terdite, da vera sama človeka zveliča. 2. Vi menite, da hv. pi#mo le samo je pravi vir za vero, ini terdimo pa, da hv. pismo in besedno izročilo gre skupaj. 3. Mi častimo Mater Božjo in svetnike, vi pa prav nič ne. Manj tehtne reči, ki le disciplino tičejo, bom zdaj izpustil. Lu t ro vec. Kaj pa je storiti? Razpor je, pa je. A ii d rej če. Povedal ti bom pošteno svojo misel, kako bi se morebiti naj bolje dalo polagoma zedinjenje doseči. L u t r o v e e. Kad bi slišal. Andrejče. Jest tako-Ie mislim: Najpred čversto ti-simo na resnice, v kterih se zedinjamo. Opomnim uaj samo to: Ako bi o. pr. mnogi vaših pridigarjev bolj na tanko spol-novali osmo zapoved, ne pričaj krivo zoper svojega bližnjega, bi nikoli ne natvezali naši Cerkvi lažnjivih naukov, postavim, da Marijo molimo, da Kristusovo zasluženje preziramo in se na svoje lastne dobre dela opiramo, du človeško besedo uad Božjo besedo povzdigamo, da je papež antikrist itd.; potlej bi vi ložej spoznali, kje je resnica. ... Lutru vec. Pa tudi jest bi mogel temu v okom reči: Vi katoličanje bi mogli tudi Lutra bolj pri miru pustiti, pa bi se veliko ložej porazumeli. Kad priterdim, da Luter je imel svoje zmote in v veliko rečeh je predeleč zabredel. Kristjan (pride). Kad vidim, da je naš prijatel tukaj. Andrejče. Pomenkovala sva se malo o katoliških iu protestanških nasprotljejih. Kristjan. Prav je. Ne sme pa se Andrejče preveč ugreti pri tacih rečeh. I.utrovec. Me je že dosti zmerno obnašal. (Nadalje rešetajo amerikansko vojsko, generale in Linkolna.) Mjitka Knaff&t. (Spisal dr. J. Sterbenc.) Vsak narod slavi svoje veljavne može. ki so mu na to ali drugo stran koristili, njegovo ime daleč po svetu častilo storili in ga pozabljenja rešili. Ne gleda, odkod izvira in v čem jc to poslavljenje, kajti nekteri je pogumen v boji zoper sovražnike iu ve sukati meč v svoji desnici; drugi se poganja z bistrim umom za pravice, tretji dela veliko koristi za dušni blagor s podukom ali spisovaujem svojih vednost v bukvah; iu še drugi se ukvarja tako ali tako; veseli ga, da mu je kdo ostal veren in da se zanj •ju«ško ponaša. Take može narodu v spominu ohraniti je sleherni človek dolžan. Izmed mož, ki jih narod slovenski ua Kranjskem nikdar ne sme pozabiti, je gotovo ludi Luka KnafTel, čigar življenje načertati sem si namenil, kolikor utegnem. Luka Knalfel ne slovi ravno preveč po svetu, še celo v domovini je komaj semtertje znano njegovo ime. Vzrokov te skoraj neverjetne dogodbe ravno ne vem; mogočo da so v tem, ker je delal in živel zunaj domovine, in čc ju ravno za domovino skerbel, je vendar napravil, da se uživa njegova naredba daleč zunaj domovine; morebiti ludi zato, ker vde-ležoiki njegove nuiedbe — kakor se sploh na svetu godi — le preradi prejetih dobrot pozabijo. Dobro vem, du mu tudi jaz nc boin pridobil one slave, ki mu v resnici gre: moje moči so zato veliko preslabe in m»j trud bi uleguil biti brez vspeha; — vendar pa si nikakor nisem mogel veselja prikrajšali, da bi temu prevelikemu dobrotniku ue postavil tudi majhnega spomenika, kajti v velikih r*čeh ze zado<.tu|e dobra volja! Hvaležnost v»aj to tiija. pa tol.ku več sedanje lelo nj. ko ravuo preslav- •) Spi* j« bil r 'I otf ii j c ii *a -Zl.il! vek' \r. Ijamo slovanska blagovestnika, kterima se ima postaviti spomenik, da sta z gorečo ljubeznjivostjo našim prededom prižgala loč pravo svete vere; moj spis pa noj v tem spomeniku prestavlja moža izmed nas, ki je skerbel, da bi sini unih pravovernih prededov utegnili bistriti um z raznimi vedami in umetnostmi. Luka KnafTel, sem djal, je izmed nas; no Kranjskem jo skoraj neznan; toliko bolj ga poznajo dijaki na dunajskem vseučilisči in gotovo se ga rad ta ali uni spominja, ki je is njegove zaloge denar prejel. Moža, se ve, nobeden teh poznal ni In ga ne pozna, ker kmalo bo dve sto let, kar je šel v mir počivat. Njegovega rojstnega kraja, kje se jo izšolal, krajev, kjer jo pastiroval in delal, nam ne pove nobena listina in nisem mogel bolj iu več pozvediti, kolikor koli tudi sem se trudil. Kolikor jo meni znano, natančnega popisa KnafTelnovega življenja nikjer nimamo. Novice leta 1851 v štev. 10, 19, 20 iu 22 o njem le prav malo povejo; prav za prav naznauujejo le njegovo oporoko in pa poganjanje graškega vseučilišča, da bi se založbe (štipendije) Knaflelnove delile tudi med oridotne dijake. Leta 1862 je popisal gonp. dr. Ford. Zupančič, advokat in sedanji nadzornik ali oskerbnik KnafTelnovo zalogo, njen sedanji stan, kteri popis je izišel ua svitlo v Rurichovi tiskarnici na Dunaji; meni ga je blaga roka v Ljubljani v pregled in porabo dala. Posnel bom tedaj iz omenjenih virov, kolikor mislim, da bi utegnilo mojemu uumenu streči, in pridjal bom nekaj drugih verstic, ki jih naj prevdarijo možje, ki „K!iulTeliiu" vživajo. KnafTelnovo vstanovilno ali založno pismo sc glasi v slovenski prestavi vse po bc«edi tako-Ie: V imenu presveto, nedeljivo Trojice, Boga OtMa, Sina iu svetega Duha. Amen. Spoznam in pričam s tim vsakemu jaz Juri Wohinitz, dohtar modroznaiistva in obeh pravic, dvorni iu soduji advokat, redni učitelj zakonika, kouzistoriului svetovavec dunajskega škofijstva, in sedaj rektor magnifikus slavnega starodavnega dunajskega vseučilišča : kot doverševavec oporoke pokojnega, častivrednega, v Bogu duhovnega, tudi visokoučenega gospoda Luka KnafTel-a, dohtarja svetega pisma iu bivšega fajmoštra v velikem Hussbachu, da je tedaj slavno vspominjeni gospod Luka Kuaffcl v imenovani oporoki in zadnji volji, kakor uasleduje po besedi, storil in mi zapovedal namesti njega bogoljubno založbo in vstauo-vitvo napraviti z njegovim premoženjem, ki mu ga je do-brotljivi Bog podaril s svojim bogatim blagoslovom, on gospod KnafTel tudi s pridnostjo in varčnostjo ohranil — za sedaj za štiri kranjske mladenče, kteri bi se toliko go-toveje čednosti in bolj pridno uku poprijel!; k čemur je on zapustil: hišo, ktero je kupil pri svetem Jakopu v mestu, in pristavo v Griucingu, kije bila zavolj dolžnih 4000 zid. prodana, in jo tudi v njegovo lastnino prišla; iz teh dohodkov naj se narpoprej kuharici, po imenu Ani, ki mu je v zadnji bolezni zvesto služila in stregla, vsako leto, dokler živi, v živež plača sto goldinarjev, drugi dohodki pa, kar jih ostane nad potrebnimi davki in stroški, naj se med 4 revne kranjske dijake v enake dele razdelijo, in kadar imenovana kuharica uinerje, priraste unih sto goldinarjev založbi, in tadanji nadzornik naj jih po svoji previdnosti dvema drugima dijakoma podeli. Ker pa nepremakljivo premoženje na deželi ne douaša vselej enakih dohodkov, ampak večkrat (posebno v vinskih krajih) manj kot jc glavnice na njih, je tedaj velel, da nuj se iincuovanu pristava proda, v denur zmeni, in uu obresti dene. Tako se je tudi zgodilo, iu pristava še z enim vinogradom se jc prodala za -1000 goldinarjev in 50 tolarjev, iu sicer z vednostjo In privoljenjem slavnega vseučilišča. Tega denarja se je gotovih 3000 naložilo na obresti po 5 od sto, drugo pa, kar se je več pri prodaji skupilo, se je gotovo prištelo ali vrajtalo slavnemu vseučilišču. Tedaj ostuue za omenjeno zalogo iiiieuovuiiu hiša pri sv. Jakopu, in namesti prodane pristavo »kupljenih 3000 gold., kterih dohodnih obresti naj se imenovani kuharici 100 gold., in kar nad davki in stroški za popravo ostane, štirim revnim dijakom enako razdeli, vendar naj se s hišo tako ravna, da nadzornik sme rabiti in vživati brez všteve v novozidanem nadstropji sgornjo sobo in klet, ki gre k nji, v kteri sobi je g. Knaffel vselej prebival in jo rabil, kadar je tu bil. Zastran volitve dijakov pa je v svoji oporoki napravil, da pervi naj vživa založbo njegov lastni stričnik Andrej Matevsik (Mattheu-schig), dokler bo živel, drugega je imenoval mojega lastnega sina Jutja Antona Ililarija Bohinca (Wohiultz), sedaj petošolca t ki ga naj Bog v svojo čast in slavo dolgo ohrani), dokler se bo šolal; druga dva aH vprihodnje še več jih imenovati je izročil v mojo kot uadzornikovo in mojih prihodnjih naslednikov razvidnost, da naj se voli po moji volji. Ker tedaj njegova zaloga edino in samo to iše, da Božjo čast povikša, in da za blagor in zveličanje njegove duše prosi, tirja tedaj dolžna hvaležnost že sama na sebi, da se za prejete dobrote dobrotniku hvaležnost ska-suje, torej vstauovim in ukažem v Imenu večkrat imenovanega pokojnega gospoda KuafTel-a, da dijaki, ki bodo te založbe vživali, so dolžni za dušo ranjcega gospoda vstauovitelja vsako sveto nedeljo v letu 3 očenaše in ravno toliko češcnaniarij z aposloljsko vero vred ua čast in slavo presvete Trojice bogoljubuo obmoliti, tudi o velikih praznikih kot o Božiču, Veliki noči, Binkoštih in vsih svetnikov dan se spovedati iu obhajati; (udi vsako leto v dan njegove smerti ali o obletnici (ki je 29. junija) zanj pri sv. maši biti in zraven en rožeukranec moliti. Kteri bo zoper to z vednostjo delal in teh pogoj ne bo opravljal uli so sicer pohujšljivo obnašal, nuj naravnost za-ložnino zgubi in drugi za to sposoben naj jo prejme. Ko pa jaz dohtar Bohinic (Wnhinitz) kot pervi iu od samega gospoda vstauovitelja izvoljeni nadzornik po Božji volji umerjeni, uaj bo gospod rektor magnifiku* in častita kon-zistorija tukašnjega slavnega in starodavnega vseučilišča na Dunaji pooblasten, izvoliti in nadomestiti zu mene druzega nadzornika iz pravoslavnega oddelka, in pa kolikor mogoče, dohtarja kranjskega naroda, ker on utegne bolje poznati osebe narodnih dijakov. Taki naj potem prejema obresti iu dohodke to zalogo, naj jih razdeluje revnim dijakom, kakor je že rečeno, in naj slavnemu gospodu rektorju magnitiku in častiti konzistorlji nar manj vsako dve leti da pravi preštev (obrajt), naj pomanjklivosti prešteva pričakuje iu jih resnično pojasni, drugač pa naj se škoda zavolj kakega pogreška ali nemarnosti na njegovem in njegovih dedičev premoženji poravna. V pričanje tega sem to zalogo na pergamont spisal, jo lastnoročno podpisal in pečatnik pritisnil. Tako storjeno na Dunaji 6. novembra 1676.tt P. P. JurlWohlnltz s. r,, obeh pravic dohtar, sedanji rektor magnifikus. (Dalje nasled.) Ogled po Store na hem hi iiopM. Il Ljubljane. Cesarsko korarstvo „ad baculum" v ljubljanski stuljnici, ki je bilo po smerti gosp. dekana Ka-rola Zorn-a izpraznjeno, so mil. knez in škof blagovolili podeliti mnogozasluženemu v. č. gospodu J u n e z u P o k I u-karju, profesorju pastirstva in odrejnišlvu, namestnemu sve-tovaveu pri kn. škofi|ski zakonski sodnil, bivšemu spovedniku pri čč. gg. (Jršuliuaricah v Ljubljani itd. Ker jo s tem častnim povišanjem ueeništvo za pustirstvo izpraznjeno, torej mil. knez iii škof z naslednjim razpisom naznanujejo častitljivim gg. duhovnom, čas puskušnje in druge pogoje za to častno službo. Nro. 691. K o n k u r h - V e r I a n t b a r u n g. An der hienigen theologischen Diocesan -Lehranstalt ist das Lehramt der Pastoral-Thcologie mit dem Gehalte jahrlicher 840 fl. Oest. W. in Erledigung gekommen. Behufs der \Viederbesetzung dieses Lehramtes vvird der Konkurs hierorts den 13. und 14. Oktober I. J. abge-halten vverden. Jene Priester, vvelehe dafOr zu konkurriren gedeuken, habeu am Vortage der Konkursprttfung sich in der fb. Or-dinariatskanzlei unter Ueberreichung ihrer vorschriftmussig gestempelten, gehorig dokumentirten Bittgesuche anzumel-den, Tags darauf um 8 Chr Vormittags zur schriftlichen KoukursprUfuug in der fb. Ordinariatskauzlei zu erseheinen und am zvveiteu Konkurstagc zur bestimmten Stuude iiber einen bcliebigen selbstgevvahlten Gegenstand eiuen miiiid-liehen Vortrug iu sloveuischer Sprache za halten. FUrstbischufliches Ordinariat l.aibach deri 1. Juni 1864. Bartholomiius, Bischof. Il IJubljnne. 6. t. m. smo dobili to-le pismo: V Southumplon-u ua Angleškem 31. maja. Da obljubo spolnim, še enkrat pred svojim odhodom iz Kvrope sporočilo poslati, sprejmi, predraga „Zgudnja Danica," te verstice. Zadnji duu svoje iiuzočnosti ua Dunaju dobim li-t iz Pa-derborua, da oudi taki. ki ves častitljiv Man. kteri koli. * mnič-Ijmmi psovkami obkladajo. tla to gadolzenje ni majhno. ker take crnlc psovke s t- kakor o>t* in seršeni zaležt-jo v vsake usta vsili stanov in starost in sc ti vsaki priliki v mirne in nr.1..|/nc juletuji-jo in jib pikajo. Otroke in pohaline. ki radi vsako pres.-rno ree posnemajo, bi bilo treba velikrat opominjati. kako je it> pregrešno. ko cele članov r s tacimi psovkami umu/ujejo. \red. Ii Tominskcun, 22. moj« P. O. Novi časi ao nastopili tudi po naših tomiiiHkih hribih, tudi tukaj ho očitno kaže, da so ljudje začeli dramiti ne iz spanja nevednosti. Preti nekoliko dnevi potovaje po mili domovini sim se tega dovolj prepričal. Prepričal sem se pa tudi, da pri naših neljacih ali kinetik veje domoljubni iu keršanski duh ob enem, ter sini jasno spoznal, da le z ze d i n j e uj o in tega dvojega more se priti k pravemu namenu, po kterem mogli bi vsi enako željno hrepeneti. Ko nim bil obiskal več duhovnov tomiiiHkc dekanije, me pot pripelje do farne cerkvo sv. Vida ua Goro. Lepe so okolice njene. Kamor oko oberneš, povsod boš videl rodovitno polje, potakujeno h sadovitim drevljcm, zelene senožeti lil loge. Kaj lepa pa je tudi cerkev. Znotraj je prostorna in krasna, trije altarji jo kinčijo ; veliki altar hv. Vida, desni stranski altar sv. Jožefa iu levi Marije Device, kraljice sv. Rožeukranca. Ne morem (udi, da bi Gorjanom očitno ue pohvalil njih lepega, zares prijetnega petja pri službah Božjih. Človeku, ako ima keršausku čutje, se mora veselju sercc topiti. Ondotno pevstva prav lep darček poklada na altar nlave Božje, ker hc iz proste volje brezplučiluo t;če težkih iu izverstnih čvetero- in šestospevov pod vodstvom neke urne pevkinje. Bog jim njih (rud poveriti gori v družbi med nebeškimi kori ! K<\! je Hej norega po širokem sretn ? Na Dunaju je zbrauu sinoda luteraiiskcga in helvcti-škega verstva. Se Ic štiri seje je imela, pravi neki duuujsk list, iu žc jc svet napolnjen z njenimi tožbami, pritožbami, tirjatvami iu sklepi. Poslanstva hodijo k vladarju, k ministrom, iu se poganjajo ondi za svoje (irjatve, kterim pripisujejo veljavo in pravice od nepomljivih časov. Casništvo domače in tuje rabijo zu se, iu prijcinujo ga nc le pri njegovih simpatijah (sočutji), ki so mu že tako nuklonjene, temuč šc sami ga h spisi pasejo.... Pač bi bilo želeti, da bi mlučui in zaspani katoličani z enako nerčnostjo hc po-gunjali za svojo Cerkev, njene pravice in naprave. Preti drugim protestantje išejo, kolikor je l<; moč, gladko pot napraviti prestopom v njih verstvo, in pii tem sr sklicujejo nu s v d j ..patent," kterega sc z vso čverstosijo derže; katoličani pa sami ravno ta čas h svojimi lastnimi nogami ,,konkordat" teptajo iu tako sami h svojo glavo v blato rijejo ! Protestantje, pravi uni spis, svoj putent tako obračajo in razlagajo, tla bi bil katoliški Cerkvi v škodo, in bila bi ona v oziru na protestunštvo „ecclesia pressa," česar pa visoki postav odajavec ui mogel namerjati. V ta namen je sinoda razglasila prošnjo do vlude, ktera zlasti zadeva versko odrejo otrok in njili prost picstop k protestanštv u h starši vred, potlej zakonske reči, iu svečenstvo, ako bi kdo izmed njega apostaziral, da bi mu dodeljeni redov i katoliške Cerkve v ničimur več ne bili zaderžek. Reči so tehtne, za ktere je tu poganjanje, ali katoličanje bodo ne mura pu svoji stari navadi iu „pohlevuos(i" molčali iu lako utegne res piiti, da bo čez kuj časa vsaka majhna pcšica drugovercev imela veči prostosti kakor nezmerna večina katoličanov. Iu kilo se bo temu čudil, ako katoličanje molče, kadar jc treba govoriti iu ko drugi tožijo, prosijo, prigovarjajo, pišejo, govorijo itd. (Jui (ucet. cousentiro videtur. Dopis iz Fraukobrodu v „Armonio" šlesvik-holšteinsko reč močno posvetlujc. Pravi da je zmiraj terdil, du Av-strija iu Prusija hočete, nuj sc Slcsvik-llolštciti od Danijo odterga in pride poti oblast Augustenburgovo. Sama Anglija, ki ui hotla slišati o Augustcnbiirgu, češ, tlujc Napoleonovo orodje, jc zdaj naj bolj goreča zanj. Srednje iu mule nemško deržave so sc velikima čezdalje bolj bližale iu od tistih dob jc bila zagotovljena svoboda Slesvik-llolšteiuova. Dopisnik bi hotel viditi, kako bi se kdo ustuvljal Germani! . bi ima 70 milijonov naj bolj olikanih prebivavcev in uaj boljši vojake v Kvropi t so menda vender tudi Slovani iu Madjari vmes!) in za Germanijo stoji Rusija z milijonom baganetov. Bava-rija se ohrani v naj boljši prijaznosti z dunajsko vlado. Bavarski minister Schrenk jo zmiraj pospeševal avstrijansko hegemonijo v okom zoper Prusijo; Avstrija ni nikoli pozi* rala sebi podložnih narodov, teinuč jih je vselej ohranila, spoštovaje njih avtonomijo in predpravice. Priča jo Lom-bardija, toliko let bivši pod Avstrijo, ki je naj boljši ital-ska okrajina. O Bavarii dopisnik z veseljem govori, ker je nar bolj katoliško kraljestvo na Nemškem, in pa ker so bili Parci nar bolj goreči za vojvoda Augustenburškega, kteri danes zmaguje, in za njegove pravice, ki so poslednjič priznane. F