o Mimi Leto IV - Štev. 19 (92) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. oktobra 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 M Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale • Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st -I- IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Od Bazovice do Kamenice en sam glas : Fašizem ne bo prodrl ! V trenutku, ko se borijo in trudijo demokratične sile, da bi premostile težke gospodarske probleme, da bi se rešili iz gospodarske krize, v trenutku, ko se je začel izvajati — ne brez težav — dolgoročni gospodarski sporazum, ki so ga podpisale stranke ustavnega loka in ko se demokratične sile borijo Z.a uveljavitev demokracije v Italiji, stari in novi sovražniki demokracije in svobode — fašisti — podlo napadajo demokratične institucije ter simbole, ki te institucije predstavljajo. V Italiji so najpogosteje tarča fašističnih napadov demokratične pridobitve delavskega razreda, sedeži delavskih organizacij in naprednih ustanov, v naši deželi pa se je vedno fašizem odlikoval z napadi na Slovence, na njihove ustanove, na spomenike in simbole, ki predstavljajo našo nedavno svetlo preteklost. Ni slučajno, da so pred kratkim razdejali spomenik bazoviškim žrtvam, spomenik talcev na Opčinah ter pomazali spominski kamen na Kamenici, ki predstavlja simbol nekdanje avtonomije našega prebivalstva in srečanja med sosednjimi narodi. Za Slovence v Italiji je spomenik bazoviških žrtev sveti oltar. Pa ne samo za Slovence! Bazoviški mučeniki so bili med prvimi v Evropi, ki so prižgali iskro upora, ki so s svojo borbo in smrtjo pokazali narodom Evrope, kako se je treba boriti proti tiraniji, proti fašističnemu jarmu, da se reši človeštvo iz suženjstva in mračnjaštva, da zavladata na svetu demokracija in svoboda! Za fašiste pa je ta spomenik simbol njihovega poraza, poraza njihove kriminalne politike. Evo, zakaj ga je treba uničiti. Napad na ta spomenik, ni samo napad na naš oltar, na to, kar imamo najdrajžjega, pač pa tudi napad na demokracijo in svobodo, na osimske sporazume, na kulturo, na nove človeške odnose, ki slonijo na principih medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, na vse, kar se novega gradi na teh načelih v Evropi in v svetu. Isto velja za naš spomenik na Kamenici, ki nas spominja na našo zgodovinsko preteklost, ko so se naši predniki sami upravljali ter odločali o svojo usodi. Po mnenju nacionalističnih skrajnežev — in tu ne mislimo samo na fašiste — naša mladina ne sme vedeti, da imamo takšno preteklost, na katero smo lahko ponosni. Ponos bi lahko v naših mladih predstavljal nevarnost Z.a celovitost države!!! Rekli smo, da ne mislimo samo na fašiste. Pri vseh teh napadih imajo veliko odgovornost tisti, ki so nam nesporno vladali nad trideset let. Pravzaprav fašisti ne predstavljalo pri nas nobene sile. Na lanskih političnih volitvah so dosegli v petnajstih občinah Beneške Slovenije le 493 glasov od skupnih 16.452 veljavnih glasov. Kako bi si upala tako nepomembna peščica ljudi prepotentno in kriminalno napadati naše simbole in ustanove, če ne bi lahko računala na kritja, potuhe in obrambe? V zadnjih tridesetih letih so nas napadale in preganjale predpostavljene oblasti, ki so se vedno sklicevale na demokracijo, zato ni nič čudno, da prednjačijo v napadih ljudje, ki so izven demokracije! Stranka absolutne večine pri nas goji v svojih lastnih vrstah fašistične elemente, elementi, ki so bili in so še na vodilnih mestih in nam prav po fašistično kratijo naše pravice. To je tudi eden izmed vzrokov, da niso imeli nikoli fašisti pri nas večjih volilnih rezultatov, ker nekdo drugi opravlja njihovo funkcijo. Zato bi ne šlo morda iskat mazače spomenika na Kamenici med prava fašistična gnezda. Lahko so kje drugje in zato jih bo bolj težko odkriti! Toda zgodovina je že zapečatila usodo fašizma in tistih, ki ga podpirajo. Od Bazovice do Kamenice je slišati enoten glas, po slovensko in italijansko: faši- zem ne bo prodrl! To je prišlo jasno do izraza tudi na velikanski protestni manifestaciji proti razdejanju spomenika fašističnim žrtvam, ki je bila v Bazovici v soboto, 24. septembra. Garancija, da ne bodo fašisti prodrli in da bodo propadli vsi tisti, ki jih odkrito ali prikrito podpirajo, obstoja tudi v vedno večjem narodnostnem osveščanju našega prebivalstva. Slovenski narod ne bo nikoli pozabil, da je bil od fašizma obsojen na smrt. Če še živimo, je predvsem zasluga naših lastnih moči. Izidor Predan Množica na protifašistični manifestaciji v Bazovici Srečanje italijanskih in jugoslovanskih partizanov v Vidmu V soboto, 24. septembra, je prišlo v Vidmu do srečanja med delegacijo deželne zveze partizanov VZPI-ANPI in delegacijama republiških odborov ZZB NOV Slovenije in Hrvatske. Do srečanja je prišlo v trenutku, ko je bila demokratična javnost vse dežele seznanjena s kriminalnimi napadi proti spomenikom antifašističnega boja in se pripravljala na odločno protestno manifestacijo proti vsakršnemu oživljanju fažizma. Zato je dobilo srečanje še poseben pomen. Srečanje, ki se je odvijalo v dvorani pokrajinskega sveta v Vidmu, je potrdilo voljo borčevskih organizacij in vseh demokratov z obeh strani meje, da se kot pred tridesetimi in več leti še naprej borijo proti skupnemu sovražniku, za pravičnejšo družbo in za mirno sožitje med narodi. Srečanja sta se poleg obeh delegacij iz Jugoslavije, ki ju je vodil podpredsednik SUBNOR Janko Rudolf in v katerih so bili vključeni predstavniki Zveze borcev iz Ljubljane, Tolmina, Nove Gorice, Sežane, Idrije, Metlike, Kopra, Izole, Pirana, Vrhnike, Zagreba, Reke in Pulja ter delegacije deželnega VZPI-ANPI, ki jo je vodil Federico Vincenti, udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko ter predstavnik videmske pokrajinske uprave odbornik Li-stuzzi. Z brzojavko je srečanje pozdravil tudi vsedržavni predsednik ANPI Boldrini. Po kratkem pozdravu pokrajinskega odbornika Listuzzija je predsednik videmskega ANPI Vincenti, poudaril, da taka srečanja pomenijo nadaljnje zbližanje med narodi in državama ter zoperstavljanje oboroževanju in blokovski delitvi sveta, predvsem pa potrjujejo voljo, da se prepreči vsako obujanje na-cifašizma. S tem v zvezi je poudaril dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslaviljo ter pomen osimskih sporazumov, številna vprašanja ostajajo seveda že nerešena — je dejal — tako zlasti vprašanje narodnih manjšin, kar dokazujejo tako dogodki na Koroškem, kot tudi dogodki na Tržaškem. Prav zato VZPI - ANPI predlaga srečanje med borci in demokrati vseh treh dežel, kjer naj bi se pogovorili o odporništvu in o današnjih nalogah v zvezi z zaščito manjšin. Vincenti se je zahvalil beograjski vladi za priznanja, ki jih je doslej dala italijanskim borcem, ter omenil nujnost, da se italijanskim padlim postavi na jugoslovanskem ozemlju primeren spomenik. Omenil je nato posamezne pobude obeh organizacij za postavitev spomenikov v Beneški Sloveniji. Med bodočimi nalogami pa je Vincenti omenil tudi postavitev še nekaterih spomenikov, izročitev odlikovanja, ki ga je predsednik Tito dodelil zastavi brigade Garibaldi - Trieste. Svoje poročilo je Vnicenti sklenil z obvezo, da se bo VZPI - ANPI še v naprej trudila za krepitev prijateljskih odnosov med državama in za polno zaščito slovenske manjšine. V imenu jugoslovanskih delegacij je nato spregovoril podpredsednik SUBNOR Janko Rudolf. Izrazil je zadovoljstvo vseh borcev ob sklenitvi osimskih sporazumov in nato orisal ustroj večnacionalne Jugoslavije, kjer danes vlada bratstvo med narodi in narodnostmi, države, ki se je s samoupravno ureditvijo odločila za samostojno pot v socializem v prepričanju, da je ta za delovnega človeka najboljša pot. Dober del svojega govora je Rudolf posvetil vprašanju manjšin. Posebej se je dotaknil vprašanja slovenske manjšine v Avstriji ter napadov na antifašistične spomenike, glede katerih je dejal, da niso le napad na pravice manjšin, temveč izraz povampirjenega nacionalizma, nacizma. Zato morajo borčevske organizacije enotno gledati na ta dejstva, ki so grobi napadi na demokracijo in napredek in skušajo skaliti bratstvo in enakopravnost med narodi. V razpravo, ki je sledila, so nato posegli številni člani delegacij: predstavnik republiškega odbora ZZB Slovenije Drago Švab, predstavnik VZPI-ANPI Arturo Calabria, poslanec Mario Lizzerò, ki se je zahvalil Sloveniji in Jugoslaviji za pomoč po potresu in podčrtal važnost zgodovinske osvetlitve skupnega boja italijanskih in jugoslovanskih partizanov ter nujnost, da se v izvajanje osmiskih sporazumov vključi zlasti obmejno prebivalstvo, predstavnik pokrajinskega VZPI-ANPI iz Gorice Lado Dornik, Pa je prinesel pozdrav vseh slovenskih članov VZPI-ANPI. Na svetovnem anti«izmičnem simpoziju v Vidmu SLOVENSKA TEHNIKA ZA OBNOVO JE NAJBOUŠA Na Univerzi v Vidmu je bil preteklega meseca septembra mednarodni simpozij arhitektov in inženirjev o antisizmični tehnologiji. Simpozija se je udeležil tudi Indijanec, prof. Krishna, predsednik s v e t o v n ega združenja sizmične inžene-rije. Ob navžočnosti največjih sizmičnih strokovnjakov sveta so razpravljali o raznih metodologijah za sanacije od potresa poškodovanih hiš, o preprečanju potresov ter o obnovi. V veliko zadoščenje nam je, da so spoznali na tem svetovnem forumu strokovnjaki, da je slovenska tehnologija od ZRMK v Ljubljani za sanacijo poškodovanih hiš najprimernejša in najboljša, potem ko so si ogledali nekatera gradbišča, na katerih izvaja to tehniko podjetje BENEDIL iz Čedada. Za slovensko antisizmič-no tehnologijo se ne zanimajo samo izvedenci naše dežele in cele Italije, pač pa od celega sveta. Pred kratkim je prišel v Čedad, v spremstvu deželnega sekretarja za rekonstrukcijo, inženirjem Chiavola, in direktorjem C.R.A.D. inž. Contijem, podpredsednik svetovnega združenja anti-sizmične inženerije, prof. Rosenblud iz Mehike. Po obisku na sedežu BENEDIL, si je ogledal občinsko palačo, ki jo popravlja to podjetje z omenjeno tehniko. Še prej pa so obiskali gradbišča, na katerih se izvaja slovenska tehnika, predstavniki pokrajinskih združenj arhitekotov in inženirjev iz Vidma in Pordenona. Za to tehniko so izrazili vsi pohvalo. Po naročilu dežele Furla-nije-Julijske krajine gradi s to tehniko v Špetru BENEDIL 48 poskusnih zidov iz kamna, ki bodo šli na razne poskuse na Politehniko v Milan, Padovo in na ZRMK v Ljubljano. Vse delo opravljajo beneški delavci in strokovnjaki in ne samo v Benečiji, pač pa tudi v Furlaniji. Na to smo lahko ponosni. Narod pastirjev in hlapcev, kakor so nas nazi-vali in vedno zaničevali, vedno imeli za manjvredne, izvaja danes najprimernejšo in najbolj zanesljivo tehniko za obonovo Benečije in Furlanije. Zdaj je še bolj jasno, kako koristna nam je bila pomoč slovenskih inženirjev iz Ljubljane, ki so nam jo nudili preko koordiacijskega odbora za pomoč žrtvam potresa, ki smo ga beneški Slovenci ustanovili takoj po katastrofalni nesreči. Ob koncu delovnega srečanja so prisotni soglasno sprejeli protestno resolucijo o oskrunitvah spomenikov, ki jo bodo odposlali notranjemu ministrstvu. Srečanju je sledila kratka slovesnost, v okviru katere je podpredsednik SUBNOR Janko Rudolf podelil plakete za poseben dopri- nos k delu in razvoju organizacije SUBNOR In k uresničevanju ciljev, za katere se organizacija zavzema. Plakete so prejeli trije bivši furlanski borci: Mario Lizzerò — Andrea, Silvano Bacicchi in Mario Fantini — Sasso ter štirje Slovenci — Lado Dornik, Andrej Rener, Armido Ukmar in Rudi Jančar, (ž.g.) K XSSSS Motiv iz Sv. Lenarta CONGRESSI DELLE SEZIONI P.S.I. DELLE VALLI DEL NATISONE A proposito di una trasmissione radiofonica Festival Avanti! v X Cedadu Festival socialističnega tiska, ki bi moral biti v Čedadu prejšnji teden, je zaradi slabega vremena odpadel, so čedadski socialisti izpeljali v dneh 23., 24. in 25. septembra. Vendar kljub odložitvi praznika niso mogli izpeljati v celoti programa, ki so si ga zastavili, saj je tudi ob koncu tedna bilo precej mrzlo. Kljub temu pa je festival, kar se tiče prisotnosti in sodelovanja ljudi, dobro uspel. V petek zvečer je na otvoritvi nastopil skladatelj in pevec Rocco Bertone, v soboto je igral ansambel Fio-rin, potem pa je nastopal čedadski komik Renzo Malagnini. Nedelja je bila namenjena ljudski glasbi in harmonikarjem: poleg drugih so nastopili tudi harmonikarji iz Nadiških dolin, med njimi nekateri mladi gojenci beneškega glasbenika Antona Bi rtiča, ki dosegajo iz dneva v dan lepše uspehe. Stiki med zadrugami iz Benečije z zadrugami iz Slovenije postajajo vse tesnejši. V letošnjem poletju smo že zabeležili obisk predstavnikov slovenskih zadrug ki so si poleg Tržaške in Goriške ogledali tudi Benečijo, zabeležili pa smo tudi nekatere prve stike med posameznimi z.adrugami. V soboto pa so člani zadružne mlekarne iz Ažle, ki združuje živinorejče iz. skoraj vseh krajev, Nadiških dolin, obiskali nekatere slovenske zadruge kot gostje zadružne zveze Slovenije. Kakih 80 zadružnikov iz Be nečije so poleg predsednika, tajnika in odbornikov mlekarne spremljali tudi predstavniki sindikalnih in zadružnih organizacij iz dežele (Simsig za Alleanzo coltivatori, Cendon in Venica za Coltivatori diretti, Poletto za Federcoop in Della Pietà za Assocciazione cooperative) ter zastopniki furlanske ustanove za razvoj kmetijstva (Salv agno). Beneške zadružnike so na trgu Revolucije v Ljubljani sprejeli predstavniki zadružne zveze Slovenije s predsednikom inž. Andrejem Petelinom na čelu. Po kratkih pozdravnih nagovorih, v katerih so z obeh strani poudarili važnost tesnih medsebojnih stikov med zadružniki iz obeh strani meje, so se gostje iz Benečije v sprem-stru Mare Rupena, ki jih je vodila ves dan obiska, podali na ogled Ljubljanskih mlekarn, kjer so jih sprejeli direktor in njegovi pomočniki. Si stanno svolgendo nelle Valli del Natisone le assemblee sezionali degli iscritti socialisti in preparazione del congresso provinciale organizzativo del partito socialista italiano. Domenica 2 ottobre ha avuto luogo quella di S. Pietro al Natisone. Oltre all’approvazione u-nanime del documento unitario regionale sulle linee politiche che il PSI si stà dando a livello locale, provinciale e nazionale si è discusso pure sulla necessità ed opportunità di rappresentatività di delegati della nostra comunità e della minoranza della Slavia italiana a livello Mlekarno so si ogledali v štirih manjših skupinah, nakar so se z avtobusi popeljali skozi Ljubljano in si ogledali njene znamenitosti ter nato Ljubljanski grad. Dopoldanski del obiska je obsegal še ogled zadružne mlekarne na Vrhniki ter ogled dveh kmetijskih obratov v bližni. Sledilo je skupno kosilo, pripravljeno v šolski menzi, katerega so se poleg gostov udeležili tudi mnogi predstavniki zadružnega in ploh družbenega življenja, kar pomeni, da je kosilo bilo tudi odlična priložnost za razgovor in za izmenjavo mnenj in iskušenj. Una ottantina di Soci del Caseificio delle Valli del Natisone. accompagnata dai dirigenti dello stesso e dai rappresentanti delle associazioni sindacali (Cendon e Venica per la Coldiretti e Sìmcig per l'Alleanza coltivatori) e cooperativistiche (Poletto per la Federcoop e Della Pietà per l'Associazione cooperative), dai rappresentanti dell'Ente friulano economia montana Strazzolini e dott Osgnach e dal rappresentante dell'ERSA Salvagno, ha fatto sabato 24 visita alla Zadružna zveza Slovenije (Unione cooperative della Slovenia). I cooperatori sono stati ricevuti a L|ubljana dal presidente della Zadružna zveza Ing. Petelin e dalla responsabile per le pubbliche relazioni Mara Rupena. Dopo i consueti saluti, nel corso dei quali è stata sottolineata l'importanza degli incontri tra cooperatori delle due regioni confinanti, gli ospiti han- di direttivo provinciale. E’ stato pure approvato unitariamente il documento ufficiale del collettivo femminile provinciale dove si indicava la reale funzione e presenza della donna nella società attuale. All’unanimità è stata pure approvata la mozione che impegna il partito per la realizzazione a tutti i livelli della politica di alternativa socialista, come risposta al potere di governo democristiano nelle Valli e in campo nazionale. Delegati al congresso zonale e provinciale sono stati eletti il prof. Marinig Giuseppe, Blasutig Franco e Sdraulig Giordano. Obenem pa je kosilo predstavljalo tudi priložnost za razvijanje družabnosti, saj so Benečani imeli s sabo harmoniko in so tako lahko zaigrali in zapeli ter poskrbeli za prijetno razpoloženje. Na poti nazaj so si beneški zadružniki ogledali še zadružno klet v Vipavi in tako dobili popolnejšo sliko o zadružnem življenju v Sloveniji. Naj še omenimo, da so se ob obisku tudi dogovorili, da bo čez mesec dni prišla na obisk v Benečijo skupina članic slovenskih zadrug, kar bo nedvomno še bolj prispevalo k utrjevanju medsebojnih stikov. no visitato le latterie di Ljubljana, dove il direttore delle stesse ha illustrato le varie fasi produttive di questo grosso stabilimento. E' seguita quindi una visita in pullman alla città di Ljublana, dopodiché i cooperatori delle Valli del Natisone ""sono passati per Vrhnika, dove hanno potuto vedere un'altra latteria e due aziende agricole. Il pranzo, organizzato presso la mensa di una scuola locale, è stato anche occasione di incontro e di scambi di esperienze, tant'è vero che si è protratto nel tardo pomeriggio, rallegrato pure da canti e dalla fisarmonica del socio Na-mor di Drenchia. La visita, giudicata sotto tutti gli aspetti positiva sia dai dirigenti che dai soci del Caseificio, si è conclusa alla cantina sociale di Vipava, altro Importante stabilimento cooperativo della Slovenia. «Cirint pais» è una trasmissione radiofonica regionale realizzata dal giornalista Ottorino Burelli, direttore del settimanale diocesano «La Vita Cattolica», e da Alviero Negro, noto commediografo udinese che scrive in lingua friulana. La trasmissione è settimanale e si prefigge lo scopo, mediante interviste condotte tra la gente, gli operatori culturali e i pubblici amministratori, di evidenziare i problemi culturali, economici e sociali delle comunità rurali del Friuli dopo il terremoto. Il 9 agosto scorso la trasmissione si è occupata del paese di Azzida, nel comune di S. Pietro al Natisone, uno dei più disastrati dal terre- Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je v zadnjih tednih še posebej aktiven, je imel v Čedadu pomembno sejo. Pomembno iz dveh razlogov: f c eni strani zaradi tega, ker so se člani odbora nasploh prvič sestali na redni seji v Čedadu: po drugi zaradi dejstva, da je bila seja skoraj izključno posvečena problematiki mladine iz Beneške Slovenije. Okvirno poročilo o problemih in delovanju mladih iz dolin izpod Matajurja sta podala beneška člana odbora Jožko Kukovac in Lucia Costapera-ria. Temu je sledila razprava o najbolj pekočih vprašanjih, o možnostih njihovega čimbolj učinkovitega reševanja ter o najprimernejših oblikah prisotnosti mladinskega odbora v Benečiji. Zaradi razpršenosti po razmeroma oddaljenih vaseh Benečije mladina nima mnogo priložnosti za srečanja, za pogovore in razprave v materinem jeziku, za izmenjavo izkušenj ter za sodelovanje. V bistvu to onemogoča, da bi mladi imeli svojo organizacijo. Prisotni pa so v raznih pevski zborih in v planinskem društvu Čedad. Pomembno vlogo v delu z mladimi in v njihovem združevanju ima študijski center Nediža, ki med drugim pripravlja že tradicionalna mladinska letovanja Mlada brieza in ki ima v programu za letošnjo sezono organizacijo tečaja slovenskega jezika za mlade. Slovensko planinsko društvo Čedad, ki ima za sabo že nekaj uspelih izletov, sreča- moto nelle Valli. A collaborare alla trasmissione erano stati invitati diverse persone uomini di cultura, rappresentanti dei circoli culturali della zona e pubblici amministratori. L'intento era di presentare al vasto pubblico friulano anche i problemi generali della Benečija, con le sue peculiarità linguistiche, storiche, folkloristiche ecc. Stranamente non hanno risposto all'invito e non si sono presentati aM’appuntamento i responsabili della pubblica amministrazione e i rappresentanti della cultura ufficiale. Ascoltando una trasmissione successiva dedicata alla Val Resia siamo rimasti positiva-mente impressionati dalla nja s planinci iz Kobarida, Tolmina in Nove Gorice, namerava v prvi polovici novembra organizirati pohod v spomin na padle za svobodo na Matajur. Ta manifestacija, ki naj bi postala tradicionalna, bo priložnost za srečanja mladih iz Benečije, z mladimi z Goriške in Tržaške ter iz obmejnega pasu Slovenije. Prav takih priložnosti za spoznavanje je treba pripraviti čimveč, saj med drugim pripomorejo k utrjevanju narodne zavesti. Ob koncu razprave je bilo sklenjeno, da se bo mladinski odbor zavzel, da bo za napovedan pohod na Matajur mobiliziral čimveč mladih. Odbora Mladinskega krožka in Mladinskega centra v Gorici sta s skupne seje 10. septembra v prostorih Mladinskega doma v Bohinju v okviru VI. mladinskega seminarja, na podlagi opažanj in spoznanj naslovila na slovensko mladino v zamejstvu naslednji poviz: V družbi, v kateri živimo, smo stalno priča nenehnim spremembam, še prav posebno na socialno — političnem področju, ki nas kot skupnost neposredno zadevajo in vplivajo na naš razvoj. Zaradi tega smo dolžni, da organizirano delujemo na celotnem zamejskem področju, posebno pa tam, kjer je naša narodnostna skupnost najbolj izpostavljena raznarodovanju. Mladi moramo biti v prvih vrstah pri prizadevanjih za razvoj naše narodnostne skupnosti. Organizirano moramo delovati na vseh področjih, ki zadevajo razvoj in obstoj naše manjšine v Italiji. Kvalunkvizem posameznikov in večjih skupin, ki se na žalost poraja tudi v naši sredini, je negativen pojav, ki nam povzroča hude težave partecipazione del sindaco e delle maestre locali, che con tanto entusiasmo hannno parlato della necessità di conservare il patrimonio etnico-linguistico resiano. Secondo noi è significativo che un atteggiamento di cui sopra si sia verificato in un comune delle Valli del Natisone, dove convegni culturali, conferenze a livello universitario, esperinze di datti-che che tengono conto della realtà etnica e linguistica locale vengono sistematica-mente ignorate e snobbate da istituzioni pubbliche e organismi rappresentativi. Abbiamo la netta impressione che non si voglia neppure accettare un dialogo e discutere di problemi sentiti ormai da buona parte della popolazione. I responsabili della trasmissione «Cirint pais» riguardante il paese di Azzida si sono limitati a fare un discorso prettamente culturale evitando qualsiasi riferimento di ordine politico. Nonostante ciò si sono fatti vivi i soliti critici locali i quali si sono scagliati contro Burelli e Negro sostenendo le ormai note tesi della strumentalizzazione comunista, della «italianità» delle Valli e minacciando di scrivere lettere di protesta ai responsabili della RAI di Trieste! Incredibile ma vero! A parte il fatto che oggi le idee non si combattono più con metodi amministrativi e che i problemi rimangono anche se vengono ignorati di proposito, non possiamo non ricordare ai critici il proverbio italiano secondo cui «gli assenti volontari hanno comunque sempre torto». in ima za razvoj naše skupnosti ne gativne posledice. Kvalunkvizem je služil in še vedno služi le nazadnjaškim silam, oziroma opravičuje njihova teoretična in praktična stališča. Proti raznarodovanju in proti negativnim elementom v sami narodnostni skupnosti se lahko borimo le organizirano. Organizirajmo se zato, po vseh krajih kjer je pač mogoče, v mladinske odseke ali krožke, ter sodelujmo in vključujmo se v razne že obstoječe organizacije (prosvetne, športne, specializirane itd.). Prisotni bodimo na manifestacijah in spominskih svečanostih, pišimo v naše časopise, vključimo se v delo odborov društev, v katerih delujemo, vnašajmo delovnega in borbenega duha v okolje, v katerem preživljamo svoj prosti čas. Le na ta način bomo dosegli svoj cilj, po katerem že vrsto lettežimo, da bo postalo naše sodelovanje bolj množično, pa tudi kvalitetnejše. Mladinca — posameznika pozivamo še posebej, da se posveti branju knjig, revij in dnevnikov, zlasti pa listih, ki izhajajo v Sloveniji zaradi bogatitve materinega jezika, zaradi kulturnega osveščanja in zato, da sledi dogodkom in razvoju v domovini; da izboljšuje svoj jezik; da spoznava in proučuje zgodovino NOB in revolucionarnih gibanj v svetu; da pravilno, organizirano in koristno izkorišča svoj prosti čas. Pozivamo ga tudi, da sledi in budno spremlja socialno — politično dogajanje v italijanski državi ter da se vključuje v njene napredne tokove. Slediti je potrebno tudi dogodkom v svetu, da razumemo vzroke nevarnih žarišč, zapletov in razpletov, da spoznamo problematiko držav v razvoju in gibanja neuvrščenih. Pri vsem tem moramo slediti in zavzeto spremljati problematiko in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter se aktivno zavzemati za njeno enakopravnost in globalno zaščito. To bomo najbolje storili, če se bomo vključili v organizirano delo naših društev in ustanov. Ovce v Topolovem. Lepo Jih je videti. Sedaj so že popasle prve jim določene travnike, zato so jih odpeljali na širše senožeti, na Brjezo, blizu Sv. Martina Zadružniki iz Ažle na obisku v Sloveniji Ogledali so si ljubljanske mlekarne in druge zadružne obrate I soci della latteria di Azzida hanno visitato la Slovenia SESTANEK MLADINCEV V ČEDADU PREGLED DANAŠNJIH PROBLEMOV BENEŠKE MLADINE Spectator Poziv mladih iz Gorice ORGANIZIRANO MORAMO DELOVATI ZA RAZVOJ NAŠE MANJŠINE Redattori - Redakcijski odbor : Ferruccio C lavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT Importanti iniziativa della nostra emigranti CHIESTO LO SLITTAMENTO DELLA DATA DEL 10 OTTOBRE come termine ultimo per la presentazione delle domande relative alla Legge regionale 30 per la riparazione delle case danneggiate dal terremoto. ISTITUITA UNA CONSULTA TECNICA riservata agli emigrati, in collaborazione con il Comitato di Coordinamento per gii aiuti ai terremotati del Friuli orientale. TELEFONATE AL 00/39/432/71190. SOLLECITATO UN INCONTRO CON L’ASSESSORE REGIONALE AL LAVORO ED ALL’EMIGRAZIONE, DAL MAS. INVIATE OLTRE 500 LETTERE INFORMATIVE AGLI EMIGRANTI SPARSI IN TUTTA EUROPA. Dimostrando una volta ancora la sua vivacità e la sua preoccupazione di servire gli interessi dei lavoratori emigrati l’Unione emigranti sloveni ha preso l’iniziativa di richiedere che la data del 10 ottobre fissata come scadenza ultima per la presentazione delle domande per ottenere i benefici della Legge regionale 30 per la riparazione delle case, fosse rinviata per quanto riguarda i lavoratori emigrati. E' evidente che i lavoratori residenti all'estero Dopo un'ampia consultazione delle nostre Sezioni in Italia ed all’estero relative ai problemi più sentiti dai nostri soci e dagli emigrati del Friuli-Venezia Giulia, in par-ticolar modo dopo il terremoto, gradiremmo proporre alla Sua attenzione alcune di queste osservazioni. Le richieste più spesso espresse dagli emigrati vertono principalmente su due temi. Il pruno riuarda il drammatico problema della casa per quanto concerne l'impossibilità di usufruire dei vantaggi delle disposizioni della L.R. 48 del 1974 relativa alla disciplina regionale in materia di edilizia abitativa per mancanza di fondi. Questo problema è particolarmente sentito ora che la grave crisi occupazionale che investe l'Europa costringe molti emigrati a rientrare. Inoltre abbiamo colto molto chiaramente la volontà degli emigranti di partecipare attivamente all'opera di ricostruzione delle zone terremotate, volontà che non fa che aumentare i rientri. Ci sembra quindi opportuno insistere sull’urgenza del rifinanziamento della L.R. 48, e nello stesso tempo, considerate anche le particolari condizioni del dopo-terremoto, allungare il periodo entro il quale l’emigrante può bene- V Bardu izročeni ključi 13. hiš, ki jih je podarila S. R. Slovenija. Članek v prihodnji številki A Lusevera consegnate le chiavi di 13 case, dono della R. S. della Slovenia. L’articolo nel prossimo numero » m wmà. i ì I Élllll ■ ■ V Wwmmà - rii ■ hanno maggiori difficoltà per effettuare le pratiche necessarie sia per la distanza che per la scarsa informazione che possono ricevere. E’ stato inoltre istituito un centro d'informazione tecnica riservato agli emigranti che possono telefonare per ottenere tutte le informazioni utili, relative alla presentazione della domanda. Qui sotto il testo della lettera inviata all’Assessore Dal Mas. fidare di particolari agevolazioni, sempre in riferimento alla stessa legge. Il secondo rilievo che vorremmo fare concerne le o-biettive difficoltà nelle quali si trovano gli emigrati di e-seguire in tempo le pratiche relative alla L.R. 30, legge che riguarda la riparazione delle case danneggiate dal terremoto. Qui vogliamo ancora ribadire la necessità di un sensibile slittamento del termine di presentazione della domanda per quanto riguarda i lavoratori emigrati. Inoltre sarebbe più che opportuno elaborare un sistema di collocazione abitative^ provvisoria per quegli enti-ranti che rientrano, anche temporaneamente e che riparano la propria abitazione. Convinti della Sua sensibilità nei confronti dei proi blemi dell'Emigrazione ci permettiamo di sollecitare un incontro per meglio illu-strarLe quanto sopra accennato. Nell'attesa di un Suo cenno di riscontro Le porgiamo i nostri più distinti saluti. Luciano Feletig presidente dell’Unione Emigranti Sloveni Ferruccio Clavora membro effettivo del Comitato Regionale dell'Emigrazione In preparazione una interessante indagine sugli emigranti. Positiva valutazione da parte della Comunità Economica Europea L’Istituto di ricerche sloveno di Cividale ha in programma la realizzazione di una importante indagine sulle intenzioni di rientro degli emigranti, tenendo conto della particolare situazione creatasi con il terremoto e la ricostruzione. Il terremoto che ha drammatica-mente sconvolto il Friuli ha maggiormente evidenziato la preesistente grave situazione socio-economica di alcune zone colpite, e tra queste, in modo particolare l’area montana. Il dibattito sulla ricostruzione, ed in modo particolare quello avvenuto in sede di Comitato regionale dell'emigrazione, ha messo in luce l’importanza per la buona riuscita di questa difficile impresa, dell’aporto dei lavoratori emigrati originari delle zone terremotate. I-noltre va tenuta presente la delicata situazione creatasi per gli e-migrati in seguito alla grave crisi occupazionale che investe il mondo industrializzato. E’ comunque prevedibile un sensibile aumento del flusso dei rientri che è pertanto auspicabile orientare e programmare per evitare situazioni difficili per le aree di accoglimento. L’indagine è quindi chiamata a dare risposte utilissime sia per quanto riguarda una politica dei rientri da inquadrare nel più ampio disegno della programmazione socio-economica, della ricostruzione delle zone terremotate, che per quanto riguarda tutti gli aspetti che interessano direttamente le comunità locali, programmazione dei posti di lavoro da creare, piani di edi- lizia popolare, ecc. Inoltre l’indagine fornirà indicazioni circa i programmi di formazione e riqualificazione professionale da organizzare, anche in coerenza con quanto dispone la Legge 546 all'articolo 1, lettera f). La Comunità Economica Europea cosciente dei gravi problemi che si pongono all'emigrazione oggi e della necessità di organizzare il reinserimento di questi emigrati e delle loro famiglie nelle aree di origine dopo aver valutato molto positivamente l’iniziativa ha anche deciso di sostenerla finanziaria-mente. Per l'Istituto questo è un ulteriore riconoscimento della sua serietà e della qualità del suo lavoro. Per dare concreto inizio all’indagine si aspetta ancora la risposta delle Comunità montane delle Valli del Natisone e delle Valli del Torre. Per quanto riguarda la Comunità Montana delle Valli del Natisone il Presidente Macorig ed alcuni membri del Direttivo sensibili alla delicata problematica si sono già espressi ufficiosamente in modo favorevole. Nella foto in alto: Valerio Pozzi, di Torreano dopo 18 anni di emigrazione in Svizzera, a Ettingen, da pochi mesi lavora alla Faber dove si è bene inserito sia dal punto di vista umano che tecnico-professionale. NOTIZIE UTILI DALLA FRANCIA I congedi pagati per i lavoratori edili Tutti I salariati che possono giustificare 1800 ore di lavoro tra II 1.o aprile e il 31 marzo dell'anno suces-sivo in una o più imprese edili o di lavori pubblici, beneficiano di un congedo rettribuito (ferie) di 4 settimane e 6 giorni lavorativi, al quali I giorni festivi pagati, liquidati dal datore di lavoro. Se il numero delle ore lavorative è inferiore, la durata del congedo pagato è stabilita sulla base di 2 giorni di riposo per 150 ore di lavoro ai mese. Le ore che danno diritto al congedo pagato sono costituite dalle ore di lavoro effettivo, le 160 ore del congedo precedente, le ore di infortunio sul lavoro o di malattia professionale (al massimo un anno), come pure dalle ore di «intemperie», prese in conto per I 3/4. ATTENZIONE! Anche se nell'impresa non si lavora, il SABATO è sempre considerato come giorno dante diritto. SCELTA DEI CONGEDI Nelle nostre professioni, i congedi pagati si prendono nel periodo che va dal 1.o Maggio al 30 Aprile dell'anno sucessivo. Nel caso l'Impresa si fermi durante Il congedo pagato, il datore di lavoro ne deve informare il personale almeno due mesi prima. Questo periodo è troppo corto per I salariati che devono prevedere una locazione nel posti di vacanza! Con i delegati del personale esigete che le disposizioni per i congedi pagati siano presi all’inizio dell’anno. In caso di partenze alternate, per fissarle, il datore di lavoro deve tener conto di diversi criteri: — la situazione della famiglia del salariato; — l'anzianità nell'impresa; — la data delle vacanze scolastiche per i salariati che hanno dei figli; — le possibilità di congedo del coniuge. ATTENZIONE! Al fine di evitare la rottura del contratto di lavoro, tutti i salariati che desiderano superare i 28 giorni di congedo, devono ottenere un’autorizzazione scritta del loro datore di lavoro. Tutti i datori di lavoro che prolungano il congedo al di là delle 4 settimane, saranno debitori del salario corrispondente alle ore di lavoro perse a tale titolo. PREAVVISO DURANTE IL CONGEDO Se il preavviso è stato dato prima della data fissata per la partenza in ferie, questo è sospeso durante l'assenza per il congedo pagato. Il salario che si ammali durante il congedo pagato non può SENZA L'ACCORDO DEL DATORE DI LAVORO, prolungare il suo congedo di un periodo equivalente alla durata della malattia, e con il relativo certificato della malattia, che gli sarà prescritta dal medico. Dopo la domanda, a mezzo lettera raccomandata, da inviare all'Inizio della malattia e con il relativo certificato, se il datore di lavoro rifiuta la prolungazione, il salariato dovrà riprendere il lavoro alla data prevista o a quella fissata dal medico per la ripresa del lavoro, se la data della fine del congedo è superata. IL PAGAMENTO DEI CONGEDI Per percepire le sue indennità di congedo pagato, il salariato deve inviare tutti i FOGLI BLU, ottenuti entro il 1.o APRILE e il 31 MARZO, un mese prima della data di partenza alla «Caisse» figurante sul foglio fermato al 31 marzo. Non dimenticarsi di aggiungere il tagliando del vaglia relativo al congedo pagato dell'anno precedente. Fate attenzione affinchè i vostri fogli bleu siano correttamente com- pilati, portanti il vostro nome e cognome, il numero di securitè sociale, il salario lordo percepito e il tasso orario medio dell'ultima paga, il numero delle ore di intemperie e di infortunio sul lavoro o di malattia. Prima di spedirgli annotate tutte queste indicazioni sui fogli grigi, che dovranno restare in vostro possesso, per eventuali reclamazioni. ATTENZIONE! Se al momento della sua domanda di pagamento indirizzata alla Caisse il salariato giustifica un salario o-rario medio superiore a quello figurante sul suo ultimo foglio (31 Marzo), egli dovrà aggiungere alla sua domanda un’attestazione padronale del tasso del salario orario medio della sua ultima paga, per percepire, di conseguenza, la sua indennità. Per ottenere questo tasso, voi dovete dedurre dal salario lordo i premi e le indennità convenzionali, quali: pasti, piccola trasferta, equipaggiamento, rischio altezza etc. AMMONTANTE DEL CONGEDO Esistono due metodi di calcolol II più favorevole dev'essere applicato al salariato (Esigetelo!). SIA il dodicesimo del salario lordo, deduzione fatta dalle diverse Indennità, aumentate della somma del congedo percepito l'anno precedente, dalla somma percepita come «intemperie», come pure le somme che l'interessato avrebbe percepito durante il periodo di infortunio sul lavoro (attestazione padronale); SIA ì 2/25.mi del prodotto del numero di ore determinato all’inizio di questo articolo, per il tasso medio orario dichiarato sull'ultimo foglio di paga o l’attestazione padronale. A l'indennità così ottenuta, va aggiungendo per tutti i salariati che giustifichino 1800 ore nel corso dell’anno (da aprile a marzo), un premio di vacanza del 30%. Le ore di «malattia» non professionale, non sono prese in considerazione per il calcolo dell'indennità di congedo pagato, tuttavia esse sono considerate per dare il diritto al premio vacanze. FRAZIONAMENTO DEI CONGEDI I datore di lavoro non può frazionare le 4 settimane di congedo senza l'accordo dell'interessato. Se l'accordo è realizzato per piazzare una e due settimane nel perio do tra il 1.o Novembre e il 30 Aprile, dovrà essere dato e retribuito dal datore di lavoro un congedo supplementare; — 2 giorni supplementari se il resto del congedo è almeno uguale a 6 giorni. — Il giorno supplementare, se è uguale a 3, 4, o 5 giorni. DAL BELGIO Sabato 27 agosto Remo Floreancig di Obranche di Drenchia si è sposato a Ta-mines con la Signorina Clai-re Gallez. I due novelli sposi assicurano che insegneranno la nostra lingua ai loro figli ... Speriamo che siano tanti! Comunque tanti auguri a Claire e Remo e . .., arrivederci nelle Valli. UN SERVIZIO Dl FERRUCCIO C LAVORA II problema dello sviluppo socio-economico delle Valli del Natisone è al centro del dibattito in corso tra le varie forze politiche alla ricerca di una intesa per smuovere la Comunità montana dal suo immobilismo. Aggravata dal terremoto e dalle sue conseguenze tragiche, la situazione di decomposizione culturale, sociale ed economica non concede tempi lunghi per la messa in moto di meccanismi di riequilibrio interno e quindi di rinascita a tutti i livelli. D’altra parte sarebbe illusorio credere che l’iniziativa in un settore sia sufficiente ad imprimere una inversione di tendenza atta a modificare sostanzialmente lo stato di fatto attuale. Ormai si impone un'azione globale che investa tutti i settori produttivi, che garantisca la possibilità di costruirsi una casa nel proprio comune, che metta a disposizione degli abitanti i servizi sociali indispensabili ad una vita normale, che sdrammatizzi il problema linguistico-cultu-rale con una soluzione accettabile per la maggioranza della popolazione e quindi isolando quegli elementi che in prima persona o tramite altri impediscono alla popolazione di vivere la propria identità. Questa serie di articoli, che potrà anche essere discontinua nel tempo, si propone di dare un contributo per una migliore conoscenza di noi stessi, di favorire la presa di coscienza dei valori e delle capacità di cui è portatrice la nostra gente; vuole inoltre approfondire alcune tematiche che forse non sono state sufficientemente trattate ma che oggi investono la nostra Società, il problema della donna, del tempo libero, ecc. Si vuole infine fare meglio conoscere alcuni uomini delle nostre Valli che vediamo più per la funzione che esercitano che per quello che sono, e cioè dei politici, degli amministratori, degli imprenditori, degli esponenti di circoli culturali, ecc. In sostanza vorrei mettere in luce quanto la gente delle Valli sia ancora carica di ricchezza umana e di valori genuini, e che questo patrimonio può essere l'elemento determinante del nostro riscatto se debitamente coadiuvata da una decisa volontà politica che purtroppo oggi sembra mancare. Il primo articolo della serie aveva come quadro una delle più importanti fabbriche della zona industriale di Cividale, la FABER, ditta che occupa un gran numero di valligiani. Al momento di andare in macchina apprendiamo dei problemi sindacali sorti alla FABER. Ci è sembrato opportuno fare slittare la pubblicazione dell’articolo di un numero per poter eventualmente dire qualcosa anche in proposito. Visita dei medici della Slovenia nelle nostre Valli Un grosso gruppo di medici della Slovenia ha fatto in questi giorni visita alla nostra Reigone, Il gruppo ha visitato la Val Canale e la Val Resia, dove ha potuto seguire una simpatica manifestazione di folklore locale con canti, musiche e balli. Il giorno seguente, dopo un incontro con gli operatori culturali della Slavia che hanno illustrato al gruppo le atti- vità dei Circoli Sloveni della Provincia di Udine, il gruppo ha proseguito lungo l’itinerario previsto, visitando alcuni paesi terremotati della Val Torre, la città di Cividale e la grotta di San Giovanni d’Antro che sta acquistando una sempre maggiore popolarità tra i turisti che giungono nelle Valli del Natisone. GIORGIO MATTEUCIG: GLI OFIDI DELLE VALLI DEL NATISONE NELLAMBITO DEI BENI CULTURALI ED AMBIENTALI DELLE STESSE Il prof. Giorgio Mattèucig, dell'Istituto di Zoologia della Facoltà di scienze dell'Università di Napoli, non ha bisogno di presentazione in quanto ci siamo occupati di lui varie volte ed abbiamo pubblicato alcuni suoi interventi anche sul nostro giornale. Diremo soltanto che è figlio della Benečija, che vive s lavora a Napoli e ché è l'autore di numerose pubblicazioni scientifiche nel campo della biologia. Attualmente sta completando una ricerca sul comportarmento degli animali e delle piante nel recente terremoto che ha sconvolto il Friuli. Da tempo si occupa dei problemi della sua terra d’origine ed uno dei suoi ultimi lavori è dedicato agli «Ofidii delle Valli del Natisone nell'ambito dei beni culturali ed ambientali delle stesse». (Napoli, 1977, pagg. 97). Si tratta di una indagine scientifica sui viperidi e sui colubridi (serpenti) delle Valli del Natisone, intese in senso stretto, condotta in loco nel 1974, dopo le notizie allarmanti pubblicate dalla stampa nazionale che registrava un aumento improvviso delle vipere nella nostra zona. Lo studio del prof. Mattèucig non si limita ad esaminare i rettili con rigore scientifico (il testo è corredato da esaurienti fotografie, da cartine geografiche e nitidi disegni) ma allarga il discorso anche ai beni ambientali in genere, alla fauna e alla flora, senza dimenticare l’uomo concreto che qui vive con le sue peculiarità culturali. Si tratta cioè di una «Ricerca globale» che t en conto di tutto l’habitat in cui il retile si muove e non setoriale, condotta unicametne in laboratorio. Secondo il prof. Mattèucig le Valli del Natisone rappresentano un territorio di transizione e di ponte tra l'Europa Centrale, meridionale e l'Est europeo. Proprio qui infatti si registrano gli influssi sia del clima alpino come di quello mediterraneo; di conseguenza accanto alla flora e alla fauna alpina convive la flora e la fauna mediterranea. Le Valli, per la loro posizione geografica, sono anche il luogo di transito per diverse specie animali provenienti dall'Est europeo. A ragione dunque si può affermare che «tale zona è di enorme importanza scientifica». Naturalmente lo studioso, sensibile agli animali e alle piante, non poteva ignorare la fauna umana che qui vive da circa 1300 anni; di conseguenza, propugnando la salvaguardia dell'ambiente in genere non poteva non rivendicare la tutela della minoranza slovena locale «che porta con sè antichissimi e modernissimi valori umani, storici, culturali e I nguistici dei quali la collettività nazionale non può privarsi senza gravissimi danni, tanto più grandi se inavvertiti». L’autore, dopo aver dato essenziaili cenni storici sull'insediamento degli sloveni sul territorio, dà anche utili indicazioni per ulteriori indagini sui problemi delle Valli. Lo studio del prof. Mattèucig può diventare uno strumento prezioso in mano a quegli insegnanti ed educatori che intendono portare all'interno della scuola la problematica globale del territorio in cui gli studenti vivono e si presta egregiamente anche per ricerche d’ambiente. Qualche riserva del tutto marginale su alcuni dati: la piovosità alle pendici del Matajur, secondo l’osservatorio idrografico di Montemag- giore (Savogna) è di circa 4.000 mm all’anno e non di 2.800; la neve sul Matajur dura in media dai 60 ai 90 giorni all'anno e non 20. A pag. 86 c'è una citazione di Sergio Salvi, tratta dalle «Lingue tagliate» (1975) secondo la quale i Veneziani avrebbero dato alla Benecia il diritto di battere moneta. Sembra che questa affermazione non corrisponda alla verità. Ringraziamo il Prof. Mat-teucig per aver riportato a pag. 26 la trascrizione di uno scongiuro contro i serpenti, raccolto nelle Valli da Andreina Ciceri (S.F.F. 1972). E’ la chiara dimostrazione della quasi completa ignoranza del dialetto sloveno, della lingua letteraria slovena e della grafia slovena da parte della Ciceri. Alla Andreina, ma soprattutto al consorte prof. Luigi Ciceri, diamo un consiglio da amico: interessatevi un po' di più della vostra madrelingua friulana e lasciate ad altri più preparati di voi il compito di scrivere sugli «slavi» del Friuli. Eviterete così di coprirvi di ridicolo. B. Z. la foto : Giorgio, Beppo e Claudio Puller, appreazati lavoratori di cis di Pulfero REZIJA V kraju Rop bodo zgradili športno igrišče Nihče se ni bolj razveselil novice kot rezijanski nogometaši, da je dežela že nakazala 50 milijonov lir za gradnjo športnega igrišča. To so bile dolge sanje tamkaj šnih mladincev, ki so vedno upali, kot je bilo v načrtu, da bodo uredili igrišče v kraju Varkota, a potresi so to preprečili in tam so sedaj prefabricirane hiše. hiše. Kraj Rop je ob provincialni panoramični cesti, ki vodi proti Stolbici in je zelo primeren za prakticiranje tega športa, ker so tla kame-nita in poraščena s travo. če ne bo zaprek, bodo z gradnjo pričeli že prihodnjo pomlad. V Osojanih še pet novih hiš darilo dobrosrčnih ljudi Dne 15. septembra je gospodar podjetja Della Valentina iz Sacile izročil štirim družinam iz Osojanov ključe štirih prefabriciranih hiš, ki jih je to podjetje postavilo in darovalo najpotrebnejšim, katerim je potres porušil dom. Tudi supermarket «Lavoratore» iz Vidma bo dokončal te dni gradnjo ene prefabricirane hiše v Osojanih. Uslužbenci tega supermarketa so jo gradili ob nedeljah, s sredstvi pa so pomagale še druge furlanske trgovine in podjetja. Zborovanje o zakonu 30 po Benečiji Zborovanja in sestanki v zvezi z deželnim zakonom št. 30 so v vsej Benečiji v polnem teku. Sestanke sklicujejo občinske uprave, stranke in druge organizacije, da informirajo prebivalstvo o postopkih, ki jih predvideva deželni zakon za popravilo po potresu poškodovanih hiš. V torek, 4. oktobra, je tako zborovanje organizirala čedajska sekcija KPI. Zakon so orisali odvetnik Batto-cletti, bivši poslanec Mario Lizzerò in področna tajnica Fabiana Brugnoli. široka debata, v katero so prisotni posegali tako z vprašanji kot tudi z odgovori (saj so bili v dvorani tudi ljudje, ki se iz poklicnih ali drugih razlogov na zakon spoznajo), je bila še en dokaz, da je zanimanje za zakon veliko, čeprav ostaja še vrsta vprašanj odprtih. Povedano je bilo tudi, da nekatere sile ljudi odvračajo od posluževa-nja zakona, kar se dobro vidi tudi v številu vloženih prošenj, ki je tik pred iztekom roka še dokaj skromno. Na zborovanju so tudi seznanili prisotne z akcijo, ki jo je furlanska KPI začela v po potresu prizadetih krajih: gre za to, da se delegacije odgovornih predstavnikov stranke podajajo v prizadete kraje in ugotavljajo dejanski položaj in potrebe ljudi, pa tudi morebitne nerednosti pri izvajanju zakona in obnovi nasploh. Festival dell’Avanti a Cividale Si è svolta a Cividale in Borgo Brossana nei giorni 23-24-25 settembre la festa dell’Avanti! che era stata rimandata per il cattivo tempo. Il programma previsto, abbastanza intenso, non ha potuto aver luogo a causa del freddo, ma nonostante tutto si è avuta una buona partecipazione popolare. Venerdì sera (23) i festeggia- menti si sono aperti con il cantautore Rocco Bertone. Sabato 24, oltre alla musica del complesso Fiorin, ha partecipato il comico civida-lese Malagnini Renzo. Domenica 25 settembre, nell’ultimo giorno dei festeggiamenti, si sono esibiti i fisarmonicisti delle Valli del Natisone, fra i quali anche i ragazzi del m.o Anton Bir-tič. RAI RADIO TRST A NAPOVEDUJE: Od 4. oktobra dalje bo Radio Trst A oddajal vsak torek od 15.35 do 16.30 TOP LESTVICO, ki jo bodo sestavili na podlagi glasov mladih bralcev. Izrežite glasovalni kupon, izpolnite ga z vsemi podatki, napišite katero popevko predlagate, izvajalca in pošljite na naslov: RAI - Radiotelevisione Italiana - Postaja Trst/A -Ulica Fabio Severo, 7 - Trst, v kot pa pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk bo objavljal nedeljski Primorski dnevnik, ob torkih pa boste popevke poslušali po radiu. Opozarjamo vas, da se ta lestvica nanaša izključno na popevke in zato ne pride v poštev narodnozabavna glasba. Sodelavci bodo ob koncu meseca nagrajeni. SESTAVLJAJTE TOP LESTVICO! Izpolnite glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI-Radiotelevisione Italiana - Postaja Trst/A - Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. TOP LESTVICA - RADIO TRST A IME IN PRIIMEK : NASLOV : GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: NM Mario Galanda iz Ažle vleče s traktorjem za sabo svojo hišo Ljepa je nediška dolina kjer naša pesem odmeva PISE P ET AR MATAJURAC IV. Famoštri in druge zgodbe v Sv. Lenartu « Cerkev Sv. Ivana u Cele je zazidu mojster Andrej iz Škofje Loke 1477. leta. Pred kratkem so jo postrojih po načrtih arh. V.Z. Simonittija iz Špetra. Landarska jama je bila u stoletjih zavetišče za ljudi iz Nadiške doline. U hudih cajtih, u vojskah, so se skrivali u jami pred preganjalci. Znana je zgodba o Ijepi slovenski kraljici Vidi, ki se je zatekla v jamo s svojimi sudatji, da bi se rešila pred kraljem Hunov, Atilo. Po tej zgodbi je Anton Aškerc zložil pesem «Kralj Atila in slovenska kraljica»: ČEDAD TRAGIČNA SMART MLADEGA PUOBA U soboto, 17. septembra, je zgubiu življenje u cjestni nesreči sin naše družine, ki živi u Čedadu, Silvano Paus-sa. Imeu je samuo 19 ljet. Nesreča se je zgodila blizu Gruppignana, ko se je mladi Silvano pelju mimo z motorjam. Ne vje se, kakuo se je zgodilo, da je mladi puob zgubiu kontrol nad vozilom. Po nesreči so ga hitro odpeljali u špitau, a je za malo ur potle že umaru. Njega mama je Ernesta Rajnik Silvano Paussa Chiuch iz Hrastovjega, tata pa Mario Paussa ( Candolin ) iz Kravarja. Silvano je biu dobar dje-lovac in bardak puob. U veliki žalosti je zapustu mamo, tata, sestre in brate. Njega pogreb je biu u Čedadu u pandjejak, 19. septembra. Ohranili ga bomo u ljepim spominu, žalostni družini pa izrekamo naše globoko sožalje. TIPANA Umrla je najstarejša žena izViškorše Na hitro je umrla v Vi-škorši Ana Tomasino, ki je bila najstarejša žena te vasi. Stara je bila 85 let. Med prvo svetovno vojno je bila «portatrice» in zato so ji da- Jakob in Šiman sta se dogovorila, da bosta ukradla tele an orjehe. Da bi jih ne obedan videu, sta sklenila, da bosta odarla an slekla kožo telet u britofski kapeli, ki so jo imenoval martvaška kljet. Zmenila sta se, da bosta tuo opravla tisto nuoč pred Božičem. Šiman je jau, da ukrade orjehe, Jakob pa tele. Tisti, ki pride prej u mart-vaško kljet, naj počaka tega drugega. Dogovorila sta se tudi za uro. šiman je ukradu orjehe brez velikih težav. Iz brjega je stopu na paju od kume-tuške hiše an odnesu žaki naravnost u martvaško kljet. (Jaku je Jakoba, da parnese tele. Za Jakobam pa ni bluo ne sledu ne smradu. Od obe-dnega kraja ni teu prit. Kadar se je naveliču čakat, je odvezu žaki, nabasu no malo orjehu u gajufo an šu iz bri-tofa sedet na štenge, ki peljejo iz Podutane do cjerkve. Uzeu je u ruoke kaman an začeu tučt orjehe. Butine je metu dol po štngah. Bližala se je Ura noči. Mežnar je paršu gor, da bi jo odzvonili. Kajšnih trideset metru pod štengam se je ustavu an prestrašeno poslušu: «Tok, tok, tok», Potle se je nekaj tačilo po štengah: taktaktaktaktak. (šiman je metu orjehove bu- li medaljo kavalirja. Bila je vsem zelo priljubljena, ker je bila dobrega srca in pridna delavka. V videmskem špitalu je umrl 71-letni Luigi Tomasino - Jevh po domače. Pokopali so ga na domačem pokopališču v Tipani. V Švici pa je umrl 60-letni Ermenegildo Baloch, Brešan, kjer so ga tudi položili k zadnjemu počitku. Sorodnikom vseh naših rajnkih izrekamo naše globoko sožalje. VIŠKORŠA Smart mlade žene U sredo, 10. avgusta je u-marla u videmskem špitalu Delia Michelizza. Imjela je samuo 31 ljet. Zapustila je staro mamo in otroka, ki ima 12 ljet. BARDO «Karitas» iz Avstrije podarila pet hiš in dva socialna centra za stare ljudi Prejšnji mesec so v Njivici in v Zavrhu otvorili dva socialna centra za stare ali žine). Tisti dan so bli podko-pal Žuana Marijančnega. «Sigurno, da je on, ki straši. Že je gospuod famoštar pozabu kajšno molitev par pogrebu, da ga ni lepuo pod-kopu!» je pomislu mežnar. Tiho se je obarnu in kadar je biu kajšnih s tuo metru od kraja, je začeu letjet ku zajac. Vas prestrašen je parsa pu u faruž. «Kaj ne boš zvoniu Ure noči? Je že pozno!» je zar ju famoštar, kadar ga je zagle-du. «Ne, jo ne bom! Kuo ste podkopu Žuana Marijančnega? Gor straš, pujte poslušat! mu je odgovoriu mežnar. «Nu, ne bodi norac, tajšne pravljice so za otroke an babe, ne za može. Pojdi an odzvoni Uro noči!» ga je okregu famoštar. «Ne, ne grem, če ne greste za mano!» je skoraj joče pro-testiru mežnar. «Kuo čješ, da grem za tabo, saj vješ, da me martrajo preti an raumatizmi, da ne morem hodit.» «Saj vas ponesem!» je prosu mežnar. «Če si takuo neuman, pa nesi me!» Mežnar je zadeu famoštra korošk in ga nesu gor po štengah. Kadar sta bla že na pu poti, se je začulo spet ropotanje: taktaktaktak. «Al Čujete ki?« je uprašu osamele ljudi, ki sta jih podarili avstrijski direktni obdelovalci zemlje potom dobrodelne ustanove «Karitas». V teh dveh centrih je protora za 20 ljudi, ki so ostali sami in imajo podrto hišo. Vsak ima svojo spalnico, dnevna soba, ki služi za jedilnico in rekreacijo, pa je skupna. Tudi higijenske naprave so moderno urejene. Brez teh centrov, bi bili sami in ubogi ljudje slabo sistemirani ali pa bi morah oditi v druge domove, morda celo izven province. Komun Bardo je zato zelo hvaležen tej ustanovi, ker bo mogel zadržati doma tudi najrevnejše, ki so se rodili na tem področju in z žulji in košem na hrbtu z ljubeznijo obdelovali košček zemlje in držali pokonci hišico, ki je danes ni več. Istočasno so otvorili tudi pet hiš za pet družin, ki jih je podarila «Karitas». Ceri-moni j e so se udeležili predsednik te ustanove, zastopniki direktnih obdelovalcev zemlje iz Koroške, deželnih in provincialnih oblasti in zastopnik videmske nadškofije. Ob zaključku se je bardski župan Sergio Sinic-co zahvalil darovalcem in podaril spominsko medaljo avstrijski «Karitas». mežnar prestrašeno. Ropotanje se je ustavilo. «Ne, nič ne čujem. Nesi me naprej!» je kuazu famoštar. šiman je poslušu na varhu šteng težkuo sapanje, ki se mu je bližalo. Mislu je, da nese Jakob tele. «Je biu cajt, da si paršu. Hjfro nesi ga u martvaško kljet, da mu snamema kožo!» je zarju. Gospuod famoštar je skočna kot blisk iz mežnarjovih raman. Mežnar ga je daržu iz strahu ku s klješč. «Za uha daržaj ga, za uha, da ti ne uteče!» je arju Šiman. Gospuod je mažnarju spu-knu an leten ku str jela dol proti faružu, mežnar pa za njim: «Počakite, počakite, kaj vas ne martrajo vič preti?» šiman je ostu gor na varhu šteng in začeu klet: «Preklet norac, že tle ga je imeu, pa mu je pustu uteč!» Nikdar se ni izvjedelo, zaki ni mogu prit Jakob na «apun-tament» an zaki ni parnesu telet. More bit, da se je pomislu. Pravijo, da je tudi Šiman mazaj nesu orjehe, kjer jih je biu uzeu. Tajšnih poštenih tati ni vič donašnji ddn na svjete, pa rečite kar čjete. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Kralj Atila, Hunov veliki voj, beneške ugleda ravnine; pohotnost užge mu do njih se takoj, zamičejo brž ga skomine. «Prehodil zares sem že dosti sveta, podjarmil ga s svojim sem mečem: Krasnejše dežele pa nego je ta, ni, bogme, je — to vam pa rečem! In ker je prelepa — ah, moja zato ta zemljica bodi slovenska! Dobiti je pač ne bo pretežko, kraljica ji samo je ženska!» In Atila reče in zemlja bobni, vsa trese se plan plodovita; to niso potresa podzemske moči, to konj so vam hunskih kopita! Kobilic je roj na Benečijo pai, žre, pase po njej se poceni; to Hunov je divja in gladna drhal, ki krade in ropa in pleni. Kresovi po zemlji beneški gore, oj, svetli nebrojni kresovi; Bog vas se usmili, ubuogi ljudje — gorijo vam vaši domovi! Zveri prilomastile skok so na skok morit med orače beneške. Čuj krik njih in vik in jok, vzdih in stok! Koljo jih vzerine človeške. Hun vlada ob Nadiži bistri povsod, ni varnega več pred njim zida. Kje vojski domači zdaj trdni je kot Kje zdaj ti, kraljica si, Vida? Pod Krasom, kjer skalnata stena zija, kjer širi se Landrijska jama, tam našla skrivišča je sama... Pred Vido prijaše Hun kosmat in grd: «Predaj se kar sama nam rada! Če nočeš, meč Atilov tvoja bo smrt, pogine ti tabor od glada!» «Gladu in pesjanov se jaz ne bojim! Tu vzemi za dar si meh žita, k rojakom povrni tja hitro se ž njim, če vojska še vaša ni sita. Čuj kolikor zrnja ti hrani ta meh, vreč žita še toliko imamo — po tajnih donašajo nam ga hodeh — nikdar se vam mi ne udarno!» Ustraši kralj Atila sam se zelo odgovora hrabrega Vide; Benečiji lepi da rajši slovo ter z dolgim nosom odide. Ko Vida hotela pa peči je kruh, zmrači se prekrasno ji lice: Odnesel bil Atilov je ogleduh poslednji ji mernik pšenice. — Trdnjava Slovencev današnji še dan tam zovi se Landrijska jama; spominja se dan, ko je bežal Pesjan, spominja kraljica se sama. (Konec prihodnjič) V Lombaju emigranti popravljajo staro kapelico Težak je koš, ki ga mora pri nas kmet nosit. Pod košem je Remigio Trusgnach iz Topolovega KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Como di Rosazzo UMARU JE PAULO VOGRIG Ga ne bomo vič videli nasmejanega in veselega obraza, kot smo ga bili navajeni videt in srečavat. Paulo Vogrig, star 69 ljet je na hitro umaru u Corno di Rosazzo, u nedjejo, 2. oktobra, zvečer, kjer je že vič ljet ži-veu z družino. Zivljenska pot našega dragega Pavlicja je bla posuta s tarnjam, a on je biu used-no zmjeraj veseu, pozabu na njega križe, tako da je dajau kuražo žalostnim in nesrečnim ljudem. Usem je rad pomagu an usi so ga im j eli radi. Ušafal smo ga zmjeraj usjerode, kjer ga je bluo potrjeba. Njega tata je umaru u A-meriki in mama je tudi mlada umarla. Pustila je bla tri otroke. Rjedak an granak je biu kruh, ki so ga jedli na juškjem. Vizi je umaru, ko je biu še mlad puob. Starejši brat, Neto, minator u Belgiji, je pred par ljeti glih takuo na naglo umaru, kot Pauli sada. Družina rajnkega Paula je bla iz Gorenjega Brda, u grmiškem komunu. Paulo je napravu uso uejsko, potle doma ni bluo djela. Potem, ko se je oženu z Maljo Canalaz iz Kanalca, je šu tud on djelat u belgi j anske miniere. U Belgiji je zaslužu penzion kot invalid, u Como di Rosazzo pa je s sinam Germanam kupu hišo, kjer je želeu preživjet njega zadnje dni. Lahko bi biu živeu lepuo, saj penzion ni biu slab, pa je paršla zaharbtna smart in mu pre-targala nit življenja. Pobrala ga je družini in usem nam, ki smo ga imjeli radi. Biu je naročnik in zvest bralec Novega Matajurja. Ka-kuo je biu parjubjen an spoštovan, je pokazu njega velik pogreb, ki je biu u Cor-nu u torak, 4. septembra. Njega, spomin nam bo ostu za zmjeraj u sarcu. Rajnik Pauli Vogrig DREKA Naši komunski novici U soboto, 24. septembra, sta se poročila par Sv. Miklavžu Liviana Namor iz Podbarloga in Maurizio Domeniš iz Ažle, oba uradnika (impiegata). Liviana je tudi odbornik (assessore) našega komuna in parva ženska, ki ima tajšno odgovornost u kamu-nu. Poroka Liviane Namor je ložla na dobro voljo tudi našega šindaka, Sergia Zuf-ferlija, saj se je «objesu» preča za njo. Oženu se je u soboto, 1. oktobra, u cerkvi Device Marije na Krasu. Po-ročiu je Zufferli Loretto, Drejcovo iz Gorenje Dreke. On ima 29, ona pa 24 ljet. Mladim novičam želimo dosti sreče u njih skupnem življenju. Maša za jagre na planini Naš mons. Valentin Birtič je napravu tudi ljetos, kot usako ljeto, mašo za dreške jagre na Planini, blizu Tru-šnjega. Zbrali so se usi jagri in poslušal gospuodovo pridigo, naj ne ubivajo po nepotrebnem. Kajšan hudo-mušnik je jau, da bi bluo buj prav, če bi napravli mašo za zajce, ki so jih postrelili, kot za jagre. Pomagat je trjeba te šibkim. Na vsak način so za nekaj ur živeli zajci brez skarbi in strahu, saj ko je gospod molu, so ble tudi jagarske puše tiho. SPETER Kongres socialistov U nedejo, 2. oktobra, je biu u špetru kongres sekcije PSI. Na kongresu so govorili o usjeh problemih, ki se tičejo naših dolin. Temu kongresu bojo sledili še drugi po usjeh naših komunskih šecijonah. Sabata 8 ottobre aperti i magazzini di Bruno Totolo Calzature - Pelletterie - Articoli sportivi : CIVIDALE DEL FRIULI - Piazza della Resistenza GRANDE SCELTA PREZZI MODICI V soboto 8. oktobra Je odpri v v Čedadu veletrgovino Bruno Totolo za Krzna, obutev in športne artikle. Nahaja se na trgu Rezistence. VELIKA IZBIRA ZMERNE CENE Podbonesec U soboto, 27. avgusta, sta se poročila u Landarski jami Radavelli Renato (29 ljet) iz Romano Lombardo (Bergamo) an Succaglia Daniela iz španjuta (25 ljet). Daniela ima še devet bratov in sestri an je parvikrat, da so se po 14. ljetih zbrali usi kupe. Parložnost za tuo-ie lepuo srečanje je bla pru poroka od Daniele. Mladim novičam želimo puno zdravja in sreče u skupnem življenju. * Novica Radavelli Renato in Succaglia Daniela C R N I VRH U soboto, 1. oktobra, sta se poročila Pio Speco gna (Danielu) in Concetta Cen-cig (Sirkuova). Z noviči se je veselila usa vas. Mlademu paru želimo puno sreče u življenju an puno zdravih otruok. SOVODNIE U soboto, 10. septembra, sta si objubila večno zvestobo Loszach Mario — Tonhu iz Duš in Maria Zuanella — Ruončanova iz Matajurja. Poročila sta se u Landarski jami, živjela pa bosta u Čedadu. Pru 10. septembra sta se poročila u Matajurju tudi Mario Vogrig (Piskul) iz Gabrovlce in Pia Franc (šuošova) iz Matajurja. Živjela bosta u Gabrovici. Use lepuo in dobro želijo novičam žlahta in parjatelji. SREDNJE OBLICA Viola trak u šindakovi družini U petak,16. septembra, je šindakova žena, Luciana Sa-ligoia, Gabriella, porodila u čedajskem špitalu lepo čiči-co, kateri so dali ime Alessandra. Mali Alessandri želimo puno zdravja u življenju, ki ga ima pred sabo. Smart mladega moža iz Srednjega Qualizza Gianfranco, star 43 ljet, je zgubiu življenje u cjestni nesreči. Padu je z Lambretto blizu Lamujega, nad Gorenjo Mjerso. Odpeljali so ga u videmski špi-tau, a mu ni pomagala o-bedna zdravniška pomoč. Zavojo hudih telesnih poškodb je kmalu umaru. Zapušča dva otroka. Žena mu je umarla letošnje pomladi. Imjela je samuo 35 ljet. Otrokam, ki sta ostala samote od tata in mame, bo trjeba pomagat. Umaru je Kocijan iz Gniduce U soboto, 17. septembra, je urnam u čedajskem špitalu Dugaro Štefan, Kocijanu iz Gniduce. Star je biu 84 ljet. Njega pogreb je biu u Gorenjem Tarbju u nedeljo, 18. septembra. Družini izrekamo naše globoko sožalje. GRMEK Asfaltirali bojo cjesto iz Klodiča do Platea Pred kratkem so začeli djelat na ejesti, ki pelje iz doline mimo Dolenjega Brda do Platea in Kanalaca. Zidajo potrebne zidove, «ku-nete» in širijo cjesto, da jo bojo asfaltiral. Djelo opra-vja firma ILSER iz Reane in bo koštalo 87 milijonov lir. Tudi otroci iz Topolovega in Platea se šolajo v Klodiču Od 20. septembra, od kar se je začela šuola, vozijo na šuolo u Klodič tudi otroke iz Topolovega in Platea. Tuo velja tud za otroke, ki hodijo u otroški vrtec (asilo). Lepuo je, da so jim preskar-bjel za menzo, takuo da se ne vračajo lačni damu. šuole so zaparli u Topolovem in Platcu, ker je bluo premalo otruok in se ni vič splačjevalo komunu, da bi plačjavu učitelje za djelo, ki bi ga lahko opravili u Klodiču. Med večjo skupino otrok se bojo tudi topolov-ški in plaški vič naučili. RICORDA ZF Per m tiranti ■ ringhiere " serramenti m e altre lavorazioni in ferro ZUFFERLI FIORENZO Liessa di Grimacco MACCHINE CALCOLATRICI MACCHINE PER SCRIVERE e ogni altra attrezzatura per ufficio Sconti speciali a scuole e studenti Vendita ingrosso e minuto Assistenza toe CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. De Rubeis 15/17 - Tel. 73432 RAČUNSKI STROJI STROJI ZA TIPKANJE in vse druge potrebščine za urad Posebni popusti za šole in študente Prodaja na drobno in debelo Tehnična pomoč