Slovenski glasnik.                                                245
hlapci moji ob nedeljah popoludne lenobo pasli, za denar igrali, ali se celo v krčmo zmuznili. Brez posebnega namena si nedavno naročim „Ljudsko knjižnico" ter jo dam jednemu hlapcev svojih. Da bi videli to izpremembo! Zdaj so se že tri nedelje hlapci vse popoludne na solnci greli, „Ljudsko knjižnico" čitali, zvečer pa ugibali o mladem Ladisu in o Zlatovaščanih. Nobenemu ni prišla na misel igra ali pijača. Probatum est! —
Živ in ozdr avništv o ali nauk *o spoznanji in ozdravljanji vnanjih in notranjih boleznij. Spisal dr. Simon Strupi. Drugi pomnoženi natis; natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani, 1885, v 8. 506 str. Knjiga, katero je že pred več leti spisal znani, zdaj že pokojni dr. Strupi, bivši živinski zdravnik v Ljubljani in pozneje profesor v Pragi, obseza splošna vodila, kako je spoznavati in ozdravljati notranje in vnanje raznovrstne živinske bolezni; pripoveduje, kakšna so jim zdravila; govori o navadnih boleznih domače perotnine in domačih ptičev ter uči, kako je zvrševati razne operacije. Namen knjigi je ta, živino obvarovati vsakovrstnih nevarnostij in boleznij ter živinorejce denarne škode pri živinoreji; pisana je tako, da jo s pridom bere vsak slovenski gospodar. — Knjigo kazi jako starikast in nepravilen jezik.   —
Ljubljanski knjigar Janez Giontini je slovensko narodno slovstvo pomnožil spet s štirimi knjižicami, namenjenimi preprostim ljudem. Prva knjiga je „P avl i h a," druga „Laž njivi Kljukec." Kdo ju ne pozna? „Nemški Pavliha v slovenski obleki'1 je dosle res nosil še prav gorenjski kmetski kožuh, in pisal je še z bohoričico; zdaj mu je Giontini umeril obleko novejšega kroja in naučil ga je pisati gajico ; toda jezik se mu sem in tja še vedno zapleta. V govorici se nam razodeva, da je rojenja Nemec, dasi nosi „slovensko obleko." — „Lažnjivi Kljukec" ima nekoliko bolje namazan jezik in ne zna se nič več, da se je naselil pri nas iz nemške domovine svoje. Knjižica stoji vsaka po 20 kr. — Tretja knjižica je: „Narodne pripovedke za mladino." Spisal Dominicus. I. zvezek. Cena 25 kr. Obseza devetnajst kratkih pripovedek ter stoji 25 kr. — Četrta knjižica ima to vsebino: I. „Cerkvica na skali ali zveza s hudim". Pravljica. Za slovenski narod prosto predelal F. S. — 11. ,Plačilo sveta ali žalostna usoda umetelj-nika". Slovenskemu ljudstvu zapisal S. S. Brdski. Cena 12 kr. Vse štiri knjige odlikujejo močan papir, razločne črke in nizka cena; prve tri vrhu tega še naslovni listi s podobami v barvanem tisku. Marljivemu založniku želimo veliko kupcev.
Jurčičevi zbrani spisi so se zadnje čase začeli nekoliko bolje razprodajati, tako da je, mislimo, zagotovljeno izdavanje ostalih zvezkov. Vendar bi bilo želeti, da bi se oglašalo več naročnikov. Dosle so se na prvih pet zvezkov naročili samo ti gg.: Križnik Gašpar v Motniku; Kronvogel Josip v Celji; Cotelj Ivan, škofov kaplan v Poreči; Krolikowski A., knjigar v Tarnopolu; Maj ar Gašpar, kaplan v Senožečah; Skuhala Ivan, ravnatelj duh. semenišča v Mariboru; Praprotnik Fr., nadučitelj pri D. M. v Puščavi; Kocjančič Josip v Vipolžah; Škerjanec Janez, duhovnik v Harijah; delavsko bralno društvo v Idriji; Gomilšek Josip, uradnik južne železnice v Vidmu; Sadnik Julij v Si Pavlu pri Celji; dr. Turner Pavel v Pesti ; Pe-terman Jos., župnik v Dobrlivesi; Kante M., učitelj v Sežani; Dimnik Ana v Trbovljah ; Ferčnik L., dekan v Žabnici; okrajna učiteljska knjižnica v Krškem ; Roglič Jakob, c. k. kanclist v Vel. Laščah; okrajna učiteljska knjižnica v Kranj i; Musič Janko, c. kr. davkarski pristav v Črnomlji; dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; bralno društvo v Dol. Logatci; Globočnik Viktor, c. kr. notar v Zatičini; Turnšek Anton v Nazaretu; Lavrenčič M. v Hrenovkah;   Tramšek Marko v Hočah;
246
Slovenski glasnik.
dr. Ambrožič Fr. v Ljubljani; dr. Mravljak Anton v Ljutomeru; Murnik Ivan, ces. svetovalec v Ljubljani; Lenarčič Jos. na Vrhniki; dr. Jenko L. v Ljubljani; Apih Jos., profesor v Novem Jičinu. —
Na prve tri zvezke so se naročili: Zirovnik Josip, učitelj v Cirknici; Cvek Valentin, učitelj v Sežani; Mehle Ivan v Ljubljani; Vončina Fr. v Idriji; Žvab Lovro v Trstu; Ferluga Štefan, učitelj na Opkinah; Godnič Jos., kaplan v Solkanu; Strelec Ivan pri.Sv. Marku; Knez Anton v Šiški; Heric Martin v Mariboru; Wratschko Oskar v Trstu; Zotman Drag v Sisku; Kronvogel Jos. v Celji; Rudolf Fr. v Metliki; Maselj Fr., c. kr. lajtnant v Dun. Novem Mestu; Mažgon Anton, administrator v Trstu; Zunkovič M., c. kr. kadet v Mostaru; Skolaris Anton v Vipolžah; Brumen Anton, c. kr. sod. adjunkt v Postojini; Lipold Jos. v Mozirji; Rudež Kari, graščak v Gracarjevem Turnu; Korman Fr., župnik v Možici; Valentič Jos. v Lazaretu; Wetušek Jos. v Lehnu; Zelenik Jos. na Dunaj i; Potočin Vinko, posestnik na Zidanem Mostu; Murovec Ivan, kaplan v Koboridu; Primož č Janez v Idriji; Irgl J. v Ungvaru; Koželj M., kaplan v Košani; ,, Triglav" v Gradci; Erjavec Fr., c. kr. prof. v Gorici; Ciglar V. v Ksaveriji; Gaberšek Fr., učitelj v Ratečah. ; Vencajz Ivan, c. kr. okr. sodnik v Krškem. —
Na dalje so naročili: g. Inglič Jakob, c. kr. šolski ravnatelj v Idriji 9 knjig; g. Vencajz Ivan, c. kr. okr. sodnik v Krškem 15 knjig ; gg. bogoslovci v Ljubljani 27 knjig ; Jereb Gregor, c. kr. brzojavni uradnik v Trstu 30 knjig; Hauptmann S., učiteljski pripravnik v Mariboru 10 knjig; Leban Ign., gimnazijalec v Gorici 10 knjig; učiteljski pripravniki v Ljubljani 44 knjig ; Zupančič Ivan, dijak v Kopru 38 knjig; tretješolci gimn. v Ljubljani 8 knjig; četrtošolci v Ljubljani 8 knjig, gojenci „Alojzijevišča" in osmošolci v Ljubljani 84 knjig; Blaž Jos., osmošolec v Celji 58 knjig, Slavik Ed., gimn. v Trstu 12 knjig; šestošolci v Ljubljani 32 knjig; Strancar Albert, osmošolec v Novem Mestu 30 knjig ; g. Skalja v Ljubljani 18 knjg.
Naročnina za prve tri zvezke nevezane znaša 2 gld. 40 kr., za lepo vezane pa 4 gld. — Prvih 5 zvezkov stoji nevezanih 3 gld. 50 kr., ukusno vezanih pa 6 gld. — Dijaki dobivajo Jurčičeve zbrane spise nevezane po 60 kr., vezane po 1 gld. izvod. Naročnino prejema g. dr. Jos. Stare v Ljubljani. Knjigo prodajata tudi knjigarja J. Giontini in Kleinmaver et Bamberg v Ljubljani.
Zlasti je želeti, da bi po večjih krajih, n. pr. v Kranji, Škofji Loki, Postojini, Kamniku, Cerknici, Celji, Mariboru, Ptuji i. dr. kakšen delaven rodoljub nabral kaj naročnikov ter naročnino poslal g. dr. J. Staretu v Ljubljano. Ali morebiti bi bilo še bolje, da bi ljubeznive dame naše, katerim je pokojni Jurčič spisal toliko lepih povestij, že iz same hvaležnosti do pisatelja storile kaj za to, da bi se njegovi spisi vspešneje prodajali. Marsikdo še ni naročen na Jurčičeve spise, ker se mu ne ljubi pisati ponje; a naročil bi se, da mu kdo drug preskrbi knjigo. Vrhu tega je pa pri takem razprodajanji knjig tudi odbor na dobičku, ker mu ni treba plačevati knjigarjem izdatnega rabata.
Četrti zvezek, ki bode   obsezal štiri lepe povesti, izide sredi meseca aprila.
Viktor Smole f, netjak Preširnovega prijatelja Andreja Smoleta in poslednji moški te imovite ljubljanske rodovine, umrl je po kratki bolezni 10. marcija t. 1. v 42. letu svoje dobe. Temeljito omikan, darežljiv, vesel, zgovoren in ljubezniv, kakor pokojni strijc njegov, bil je Viktor Smole priljubljen vsakemu, kdor je občeval ž njim. Največje veselje mu je bila velika njegova privatna knjižnica in zbirka dragocenih starinskih stvarij. Obe zbirki in vse ostalo premoženje svoje — okoli 130.000 gld. — volil je deželnemu muzeju „Rudolphinum" v Ljubljani.
Slovenski glasnik.
247
Literarna zapuščina Krilanova. Pokojni J. Pagliaruzzi — Krilan je ostavil šest zvezkov pripovedek, epičnih in liričnih poezij, katere, zbrane v jedno knjigo, še to Isto uredi in na svetlo da, Pagliaruzzijev sorodnik, prečestiti gospod deželni šolski nadzornik Anton Klodič vitez Sabladoski. Zbrane poezije Krilanove bodo pokojnemu pevcu pač najlepši spomenik.
Josip Petkovšek. Nova moč med našimi, slikarstva se učečimi rojaki je g. Josip Petkov šek, doma z Vrda pri Vrhniki. Izobraževal se je, prišedši od vojakov, nekaj časa na beneški akademiji, pozneje pa se je preselil v Monakovo in je slikal v specijalni šoli prof. Seitza. Pred letom je prišel v Pariz in si ustanovil tam svoj aielier, poleg tega pa obiskaval slikarske šole pri profesorjih Boulangerju in Cabanelu. Dolgotrajna očesna bolezen pa je prisila našega rojaka, da je ostavil Pariz in se vrnil zopet v Monakovo, kjer biva sedaj že par mesecev. Kakor smo se prepričali, ima gosp. Josip Petkovšek jako lep talent za kolorit in dela njegova kažejo posebno razvit čut za tako zvani ,,genre';. Vsled tega se peča tudi najrajši s prizori iz domačega življenja in ravno sedaj ima v delu večjo podobo, ki predstavlja zanimiv dogodek v slovenski kmetski koči. — Mlademu rojaku v Monakovem želimo mnogo vspeha!                                                                                         J. S.
Društvo slovenskih pisateljev se z novega snuje v Ljubljani. Znano je, da se je tako društvo osnovalo že leta 1872. v Ljubljani; a ker je bilo osnovano na tesnosrčnem stališči jedne politične stranke, živelo je kratko dobo in potem umrlo brez vse slave. Upajmo, da se sedanji snovatelji, po izkušnji poučeni, ognejo tistih napak, ki društvu leta 1872 niso dale niti delovati, niti živeti. Društvu slovenskih pisateljev bode namen, z raznovrstnimi sredstvi pospeševati slovensko literarno delavnost in podpirati slovenske pisatelje z denarno pomočjo. Pravi ud društva more biti samo slovenski pisatelj, kateri je pisal ali piše za tisk v slovenščini, naj stanuje, kjer koli. Pravi udje plačujejo po 3 gld , podporni po 6 gld. na leto; ustanovniki po 50 gld. jedenkrat za vselej ali v petih letnih obrokih. Takoj po veliki noči skliče g. dr. Jos. Vošnjak v Ljubljano osno-valni zbor. Opozarjamo pisatelje in sploh razumnike slovenske, da mnogoštevilno pristopajo in vsak po svoj:h močeh podpirajo to prekoristno društvo. Veliko imamo mladih nadarjenih pisateljev, potrebnih gmotne pomoči, a tudi nekoliko onemoglih starejših zaslužnih pisateljev, katerim skrb za vsakdanji kruh jemlje čas in veselje do literarnega posla. Obojim pomagati z združenimi močmi, bilo bi plemenito, bilo bi domoljubno delo; zatorej : Bog daj srečo!
Za „"Narodno Šolo". Literamo-zabavni klub v Ljubljani je na korist tega društva, ki z učnimi pripomočki podpira slovenske šole, priredil troje javnih predavanj. Dne 19. marcija je g. dr. Bleiweis vitez Trste niški govoril o bolezni uma, dne 22. marcija g. prof. An d rej Senekovič ob električni razsvetljavi in dne 25. marcija g. dr. Janko Babnik o slovanski ženi. Prvo in tretje predavanje je bilo v dvorani narodne čitalnice, drugo v prirodoslovni dvorani ljubljanske realke. Imena odličnih gospodov predavateljev, zanimivi predmetje, o katerih so govorili, in lepi namen, za katerega so je skladala vstopnina, privabili so k tem predavanjem toliko gospode in deloma tako odlične, kolikor je o jednacih prilikah še nismo videli zbrane v Ljubljani. Zategadelj je bil pa novčni vspeh jako lep; nabralo se jeza »Narodno Šolo" okoli 230 gld.!
Razne novice. Videmski dnevnik ,.11 Cittadino Italiano". Giornale religioso-politico-scientifico-commerciale prinaša od svoje 47. št. dalje prevod dr. Tavčarjeve povesti „Vita vitae meae". — G. advokat K. Podrecca  je dal na svetlo brošuro