Teče javna razprava o samoupravni preobrazbi stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani
Namesto šestih le ena stanovanjska skupnost
Z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil spre-jet leta 1 981, je bilo v Ijubljanskih občinah in mestu Ljublja-na ustanovljenih šest Samoupravnih stanovanjskih skup-nosti.
Kmalu po ustanovitvi le-teh je bilo slišati, da takšna orga-nizacija ni usklajena z 69. členom Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (ta namreč daje možnost ene ali pet SSS, to-rej samo Ijubljanska ali samo občinske). Tako je dve leti za tem bila dana pobuda, da bi v Ljubljani imeli le eno stano-vanjsko skupnost Delegati so jo podprli in tako šele zdaj teče javna razprava v vseh petih Ijubljanskih občinah o njeni konkretni podobi.
In ker gre za življenjsko pomembna vprašanja gospodar-jenja s stanovanji graditve, prenove, stanovanjske zajem-nosti, solidarnosti itd., razprava teče že ves mesec in bo še tekla do konca meseca septembra.
In kakšni so razlogi za ustanovitev ene stanovanjske skupnosti? Razlogovje. več. Prvi izhaja že izomenjenega za-kona, drugi je enotno obravnavanje vseh stanovanjskih vprašanj na območju Ljubljane, kardosedaj ni bilo vselej pra-vilo. Prihajalo je do lokalnega zapiranja in pretiranih ambicij na posameznih področjih graditve in gospodarjenja s stano-vanji. Močan razlog so tudi zahteve delegatov po racionali-zaciji in večji učinkovitosti delegatskega odločanja. Postopki sprejemanja odločitev so bili dolgi in so vključevali veliko število delegatov.
S sedanjim predlogom samoupravne preobrazbe stano-vanjskega gospodarstva ne bo več občinskih samoupravnih stanovanjskih skupnosti in bo namesto sedanjih šest skup-ščin, le ena. S tem se bo skrčilo število delegatskih mest v skupščinah od sedanjih 509 na 84. Prav tako bo občutno manjše število odborov in komisij, ki so pri vsaki skupščini. Sedaj jih je 70, v prihodnje pa naj bi jih bilo 7 ali 10.
Težišče dela bo na konferencah delegacij. Seveda pa tudi predlagana samoupravna preobrazba stanovanjskega go-spodarstva ne bo že kar sama po sebi boljša, racionalnejša, kvalitetnejša in učinkovitejša. Da bomo vse to dosegli, se bo treba temeljito potruditi, še posebej na nivoju temeljnih de-legacij ter konferenc delegacij. Prav konference delegacij bodo najbolj občutljiv in odločujoči člen v delegatski zgradbi predlagane bodoče stanovanjske skupnosti Ljubljane, ker jih bo na območju občine manj (samo 12) in bodo zato vključe-vale mnogo več temeljnih nosilcev delegacij kot doslej. V no-vih konferencah delegacij se bo v prihodnje po novi organi-ziranosti nekoliko združevala prejšnja funkcija konfetjnc in nekoliko funkcije občinske stanovanjske skupnosti. Prav zato bo v javni razpravi treba konference delegacij še poseb-no poudariti, se o njihovem združevanju in funkcioniranju do-bro pogovoriti in se tudi v novi stanovanjski skupnosti za nji-hovo delo namensko organizirati. Le tako bodo cilji nove or-ganiziranosti zadovoljivo doseženi.
Prvi odmevi na javno razpravo v občini Šiška pa kažejo, da občani niso preveč zagreti za eno stanovanjsko skupnost, saj nekateri menijo, da je moto te reorganizacije preživel in neučinkovit. Pomeni le začasen odmik od pravočasnega od-pravljanja ključnih problemov, ki so se dosedaj nakopičili na področju stanovanjskega gospodarstva. V delovni organiza-ciji LEK pa so, denimo, menili, da smo se za eno stanovanj-sko skupnost že opredelili s temelji srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva in v statutu mesta Ljubljane in kaže, da sedaj organizirana javna razprava ne more spre-meniti ničesar.
Menili so tudi, da bi morala nova organiziranost delegat-skega sistema na področju stanovanjskega gospodarstva vplivati tudi na znižanje stroškov poslovanja Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih strokovnih služb. Namreč odpor proti odločanju za eno stanovanjsko skupnost oz. pre-obrazbo delegatskega sistema izhaja iz dejstva, da delegati ne zaupajo več strokovnim službam, ki do sedaj niso upra-vičile zaupanja (ZIL, SPL).
To je seveda le nekaj mnenj, saj javna razprava še ni za-ključena. Več o njej bo mogoče zapisati v naslednji številki
Vida Florjančič