URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 27 Ljubljana, četrtek 11. decembra 1975 Cena 10 dinarjev	Leto XXXI
1334.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 71. člena, 75- in 317. členij poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 3. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembi sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v SFRJ
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembi sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v SFRJ, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
,St. 0101-77/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.
.Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1335.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 160. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi s prvima odstavkoma 9. in 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1975 sprejela
O D I. O K
o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij
I )
Ustanovi se komisija Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij.
Komisija ima predsednika, podpredsednika in enajst članov. Po trije člani se izvolijo imed delegatov v vsakem zboru Skupščine SR Slovenije, štirje člani pa se imenujejo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
II
Komisija obravnava in prouči aoiocoe samoupravnih sporazumov o združevanju visokošolskih temeljnih organizacij v visokošolske delovne organizacije in visokošolskih delovnih organizacij v univerze ter določbe statutov visokošolskih temeljnih organizacij, visokošolskih delovnih organizacij in univerz, ki se nanašajo na uresničevanje z, ustavo SR Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa in na enotnost sistema dela visokega šolstva; daje stališča, mnenja, pripombe in predloge k tem aktom in predlaga pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije predloge odlokov o soglasju oziroma potrditvi teh aktov.
III
V komisijo Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij se izvolijo izmed delegatov zborov Skupščine SR Slovenije:
za predsednika:
Vladimir G o š n i k . delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
za podpredsednika :i
Marjan Šiftar, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
za člane:
Elica Jelen, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Vilma Manček, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Miroslav N a k r s t, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Branko Popovič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Edo Roblek, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Emil Rojc, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Oto Š t r a s e r, delegat' v Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
Za člane komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih prganizacij se imenujejo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev:
Tilka BI ah a, sekretar za izobraževanje, znanost in kulturo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
Jože Deberšek, predsednik Izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije,
Majda Poljanšek, članica izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za področje vzgoje in izobraževanja,
Mitja Rotovnik, član komisije predsedstva Zveze komunistov Slovenije za idejno-politična vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti.
St. 0201-8/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1336.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. Člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega odstavka 70. člena, 3. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in 335. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 42. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3-9/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. novembra 1975. Zbora občin dne 19. novembra 1975 in Družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Razreši se:
Jože Vidovič, dolžnosti namestnika generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
St. 111-58/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1337.
Na podlagi 26. alinee 335.. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. alinee 3 odstavka 70. člena, 3. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega odstavka 328. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 9. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 15-299/ 65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1975 sprejela i
ODLOK
o Imenovanju republiškega javnega pravobranilca
Za republiškega javnega pravobranilca se imenuje: dr. Anton Skob ir, dosedanji okrožni javni tožilec v Ljubljani.
St. 111-68/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
'	1338.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega odstavka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 91. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbord združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1975 sprejela
O D L O K
o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške
Za sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške se znova izvoli:
Marijan Golob, dosedanji sodnik za prekrške Republiškega senata za prekrške.
St. 111-41/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
'	1339.
Na podagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega odstavka 70. člena, 4. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in tretjega odstavka 328. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 25. in 26. člena" zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS. št. 21-995/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika in pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije
Za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije se imenuje:
Milutin M u ž i č , diplomirani pravnik, vršilec dolžnosti namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
Za pomočnika družbenega pravobranilca samou-upravljanja SR Slovenije se imenuje:
Silva B a u m a n - C e n č i č , diplomirana ekonomistka, vršilec dolžnosti pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
St. 111-114/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
.	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1340.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 6. alinee tretjega odstavka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter v zveri s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani
I
i
Okrožno sodišče v Ljubljani ima 489 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Tatjana A c c e t o , upokojenka, Ljubljana. Titova 66;	'
Nada Adamič, finančni knjjgčvodja. Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, TOZD TMI:
Marija Adlešič, delavka pri stroju, Kovinoplastika, Lož, Stari trg pri Ložu;
dr. Marjan Ahčin,' upokojenec, Ljubljana, Trg MDB 12;
Milojka Aleksič, predmetna učiteljica, Osnovna šola Ivan Cankar, Vrhnika;
Gizela Arhar, šef plansko-analitske službe, Emona Ljubljana. TOZD Hotel Slon;
Ivan Artač, upokojenec, Ljubljana. Cigaletova 7;
Milan Artač, predavatelj, Center strokovnih Šol Ljubljana;
Miro Artnak vodja stekleničenja .Slovin, proizvodnja, kmetijstvo in trgovina. Ljubljana;
Ivo Avbelj, vodja računovodstva, Združene papirnice Vevče. Ljubljana:
Marija Avbelj, upokojenka, Domžale. Kajuhova 10;
Vlado Babnik, avtomehanik, Slovenija-avto, tehnična trgovina, izvoz-uvoz servisi, Ljubljana;
Boris Bačar, socialni delavec. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, Ljubljana;
Vinko Bajželj, upokojenec, Ljubljana, Maistrova 4a;
Drago Balažič, strojni tehnik. Podjetje Avto-tehna, Ljubljana;
Stefan Balažič, kmetijski tehnik, Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana, TOZD Kemija, Mengeš;
Anton B a n č i č , novinar. Združeno elektrogospodarstvo SRS, Ljubljana;
Anica Baraga, socialna delavka, Osnovna šola Franca Albrehta, Kamnik;
Alojz Baraga, upokojenec, Ljubljana, Lampe-tova Ila;
Jože Barbo, avtomehanik, SAP Ljubljana, prometno podjetje, TOZD Avtošpedicija, Ljubljana;
Stane B a r 1 i č, referent za planski obračun. PAP Ljubljana, Podjetje za avtomatizacijo prometa, Ljubljana;
Ludvik Baša, upokojenec, Podpeč, p. Preserje;
Vanda B e 1 a n č i č , vodja pisarne, Krajevna skupnost Stadion, Ljubljana;
Marija Belec, pedagoginja, Osnovna šola Kette Murn, Ljubljana;
Mirjam Belič, strokovni sodelavec, Republiški odbor RK Slovenije, Ljubljana;
Katja Benedik, upokojenka. Ljubljana, Kvedrova 1; i '
Karel Benič. urednik« Sava film, Ljubljana;
Stane Berčič, mizar, Trgovsko podjetje Volan, Ljubljana;
Marko B e r 1 a n , montažer, Radio televizija Ljubljana;
Jelka Bernard, tajnica kriminalistične službe, Uprava javne varnosti Ljubljana;
dr. Frahc B e r n o t, klimatolog, Meteorološki zavod Slovenije, Ljubljana;
Jelka Bertole, delavka. Iskra, združeno podjetje, Krahj, Tovarna polprevodnikov, Trbovlje;
Vida Bizilj, vodja pisarne, Krajevna skupnost Poljane, Ljubljana;
Lado Bizjak, tehnični risar. Itas, industrija transportnih sredstev in opreme. Kočevje;
Mihael B o h o r Č , upokojenec, Ljubljana, Studenec 2a;
Marija Bole. upokojenka. Ljubljana. Vrtača 3;
Helena Bolhar, trgovski poslovodja, Emona, Ljubljana;
Valentin B o 11 i n , delovodja, Lesna industrija
Litija;
Vinko Borovnik, vodja oddelka, Osnovna
šola Vodice.
Dušan B o r š t n a r . vodja raziskave trga, Tovarna sanitetnega materiala Domžale;
Nestor Božič, računovodja, Studentski servis Ljubljana;
Nada Brajnik, komercialist, Iskra commerce, Ljubljana.;
Adolf Bregar, upokojenec, Ljubljana, Vošnjakova 5;
Stana Brezar, upokojenka, Ljubljana, Resljeva 8;
Miha B r g 1 e s , rudar, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Trbovlje;
Anton Bricelj, skladiščnik, Slovenija-sadje, izvozno-uvozno podjetje, Ljubljana;
Franc Brojan, vodja tehnološkega oddelka, Mlinostroj, tovarna strojev Domžale;
Janez Brunček, ekonomski tehnik, Helios, kemična industrija, Domžale;
Danilo B r u n e t, strokovni sodelavec, Zavod za strokovno izobraževanje, Ljubljana;
Franc Bubnič, strojni tehnik, Tovarna vijakov, Ljubljana;
Erika Bučar, lektor. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani;
Bogomir Budič, svetovalec, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, Ljubljana;
Života Budimirovič, hišnik, Osnovna šola Boris Kidrič, Ljubljana;
Aleksander Bulatovič, delavec. Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Betka B u t k o v i č , višji upravni delavec, Skupščina občine Trbovlje;
Milica Caf, psiholog, Zavod za socialno delo občine Izubijana Moste-Polje, Ljubljana;
Janez C a j h e n , tehnolog. Mladinska knjiga, založniško grafično podjetje, Ljubljana, TOZD Tiskarna, Ljubljana;
Stane Cene, vodja transporta, Strojna tovarna Trbovlje;
Franc Cerar, vodja oddelka, Tovarna sanitetnega materiala Domžale;
Josipa Cetinski, gospodinja, Ljubljana, Kersnikova 12;
Rudi Ciglarič, vodja oddelka plastike, Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec;
Andrej Ciuha, vodja sektorja obratovanja, Komunalna Energetika, Ljubljana;
Anica C o n r a d i, samostojni prodajni referent, Strojna tovarna Trbovlje;
Ivanka C o t m a n , upokojenka, Grosuplje, Levstikova 22;
Venčeslav Cvelbar, šofer, Steklarna Hrastnik;
Ciril C ven k, oddelkovodja, Emona Ljubljana, Obrat Mesna industrija, Zalog;
Aleksander C z i ž e k , vodja splošno kadrovskega sektorja, Poslovno združenje tekstilne industrije, TOZD Uniteks, Ljubljana;
Viktor Č a m e r , skladiščnik. Teol, tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana;
Boris čamernik, računski referent, Ljubljanske mlekarne, Ljubljana;
Franc Čamernik, skladiščnik, Hoja, predelava lesa, Ljubljana, TOZD Pohištvo, Polhov Gradec;
Jožica Čampa, tajnica šole, Glasbena šola Vič-Rudnik, Ljubljana;
Marko Čarman, tehnolog lepil, Donit, kemična industrija, Medvode;
Miloš Celar, direktor TOZD Trg, Slovenija-avto, tehnična trgovina, izvoz-uvoz in servisi, Ljubljana;
Amalija Černe, upokojenka, Ljubljana, Ambrožev trg 7;
Drago C e r n o ž , predmetni učitelj, Osnovna šola Polhov Gradec;
Anton Cešnovar, tehnolog časa, Avtomonta-ža, tovarna karoserij, Ljubljana;
Zofija Cešnovar, učiteljica, Osnovna šola Trbovlje;
Jože C o ž, upokojenec, Malo Trebeljevo 12, p. Prežganje;
Tatjana Dečman, frizerka, Brivsko frizersko podjetje Ljubljana;
Slijepo Delo, upokojenec, Ljubljana, Kajuhova 44;
Stane Deržek, mojster v tkalnici, Tekstilna tovarna Motvoz in platno, Grosuplje,
Fani D e ž e 1 a n . kontrolor surovin, Kolinska tovarna hranil, Ljubljana;
Sonja D e ž j o t, ortopedagogija, Posebna osnovna šola Trbovlje;
France Dimeč, strokovni sodelavec, Skupščina občine Ljubljana-Siška, Ljubljana;
Joži Dimic, tajnica, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana;
Janez Dimnik, šef gradnje, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Jesenice;
Miloš Dimnik, davčni inšpektor, Skupščina občine Ljubljana-Siška, Ljubljana;
Zlata Dimnik-Stojšič, upokojenka, Ljubljana, Komenskega 14;
Mojca D o 1 i n š e k , skladiščni knjigovodja, Av-toljiša, Ljubljana;
Janez Dolničar, upokojenec, Ljubljana, Titova 78;
Cecilija D o 1 š i n a , vodja enote, Vzgojno varstveni zavod Nove Jarše, Ljubljana;
Milan Domadenik, inšpektor, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Carmen Dragan, referent za pripravo podatkov, Združeno PTT podjetje Ljubljana;
Janez Drobnič, vodja nabave, Kovinostroj, tovarna gostinske opreme, Grosuplje;
Martin D r ž a n i č1, samostojni svetovalec, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Podružnica Ljubljana;
Jelka Djukič. vodja strojepisnega biroja. Skupščina SR Slovenije, Ljubljana;
Tone E i n f a 11, ravnatelj, Osnovna šola Smlednik;
Franc Erzar, upokojenec, Ljubljana, Kladez-na 4;
Slava Fabjan, otroška sestra, Vzgojno varstveni zavod Najdihojca, Ljubljana;
Ivan Fajdiga, upokojenec, Ljubljana, Prijateljeva 28;	,	•
Rajko Fajgel, vodja strugarne, Iskra, združeno podjetje Kranj, TOZD Pržanj, Ljubljana;
Oton F a n t u r, kontrolor, Kot, tovarna kovinskega okovja Tacen, Ljubljana;
Zivka Fatur, finančni knjigovodja, ABC, Združena podjetja, trgovina, proizvodnja, gostinstvo, turizem, promet, Ljubljana, TOZD Mavrica, Ljubljana;
Zdenka F e r č n i k , tajnica generalnega direktorja, Ljubljanska banka, osrednja poslovna enota .Ljubljana;
Emil Fijavž, samostojni projektant, Slovenija Projekt, Ljubljana;
Joža Fijavž, gospodinja, Ljubljana, Prijateljeva 3;
Edvard Fister, šef nabavne službe, Teol, tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana;
Franc Furlan, vodja prodaje, Emona Ljubljana, Obrat Mesna industrija Zalog;
Anka Gaber c, upokojenka, Ljubljana, Jadranska 2;
Jasna Gabrijel, analitik, Chemo, trgovsko 1 podjetje s kemično-tehničnim blagom na v,eliko in malo ter uvoz in zastopstvo inozemskih firth, Ljubljana;
Nada G a b r i j e 1 -gospodinja, Ljubljana, Maistrova 8;
Konstantin Gabrovšek, vodja izvozne službe, Toko, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale;
Stanislav Gale, profesor, Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik;
Vido Gale, vodja prodajnega oddelka, Metalka, trgovsko izvozno uvozno zastopstvo in proizvod-, mo podjetje, Ljubljana;
Albin G a 1 o f, upokojenec, Ljubljana, Ob Ljub-
1 Janiči 104;
Elizabeta G a 1 o v i č , strojepiska, Vojna pošta 1132 Ljubljana;
Jože Gašparičj tehnolog, Delo, časopisno in grafično podjetje, Ljubljana;
Anton Gerbec, samostojni obrtnik, Ig 145,
P- Ig;
Polona G e r o n i, stroškovni knjigovodja, Saturnus OZD. kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto oprema. Ljubljana;
Ivan Globokar, upokojenec, Ljubljana, Oma-bnova 33;
Franc Golc, klepar, Iskra, združeno podjetje Kranj, Tovarna elektronskih merilnih inštrumentov Ilorjul;
Marjan Gorenc, prodajalec, Slovenijales — l’rgovina, Ljubljana;
Slavko Gorišek, vodja tehnično prodajnega °ddelka. Mladinska knjiga, založniško grafično podrtje, Ljubljana, TOZD Tiskarna Ljubljana;
Danijela Gorjup, tajnica, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Ljubljana;
Dragica Gornik, učiteljica, osnovna šola Kočevje;
Ivan Gračner, poveljnik gasilske enote, Gasilski dom Trbovlje;
Jože Gračner, vodja splošne službe, Elektro Ljubljana, Enota Trbovlje; 1
Dore Grad, skladiščnik, Žito, živilski kombinat, Ljubljana, TOZD Mlini, Ljubljana;
Marija Grbec, brizgalka lužil, Brest, lesni kombinat, Cerknica, TP Cerknica;
Friderika G r e c s , manipulant, Kemofarmacija, podjetje, za promet s farnfiacevtskim materialom, Ljubljana;
Drago Gregorin, vodja tehnično prodajnega oddelka, Petrol, Ljubljana;
Darinka Grmek, devizni referent, Toko, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale;
Aleksander Gruden, samostojni obrtnik, Pred-struge 16, p. Videm-Dobrepolje;
Julka Gruden, študentka, Ljubljana, Sketo-va 6;
Primož G r u d e n , strojni stavec, Delo, časopisno in grafično podjetje, Ljubljana;
Tone Grum, vodja ekonomata, Emona Ljubljana;
Ivo Gutman, vzgojitelj, Dom učencev strokovnih šol, Ljubljana;
Angela Gvozdanovič, učiteljica, Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana;
Lučka Habič, analitik, Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana, TOZD Kemija, Mengeš;
Stanislava Habjan, socialna delavka, Skupščina občine Litija;
Jože Hafner, ključavničar, Turboinštitut, Ljubljana;
Bdleslav Hiter, šef službe, Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana;
Dalibor Hladnik, sekretar, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana;
Alojz Hočevar', jamski električar, Zasavski premogovniki Trbovlje, .Rudnik Hrastnik;
Janez Hočevar, reklamant, Železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Prometna sekcija, Ljubljana;
Jelka Hočevar, .vodja oddelka, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana;
%
Ana-Mirija H o n z a k , korektor, Delo, časopisno in grafično podjetje, Ljubljana;
Jože Hribar, revirni vodja, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Domžale;
Franc Hrovat, direktor, Komunalno obrtno podjetje Šiška, Ljubljana;
Marija Hrovat, revizor, SAP Ljubljana, prometno podjetje, Ljubljana, TOZD Avtošpedicija, Ljubljana:
Roman H u č, delavec, Kmetijska zadruga Gabrovka;
Peter Hudeček, avtomehanik, Sap Ljubljana, prometno podjetje, Ljubljana, TOZD Avtošpedicija, Ljubljana;
Dušan Hudnik, asistent, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani;
Franc Hvasti, vodja priprave dela, Tiki, elek-trostrojno podjetje Ljubljana;
Janez Igličar, samostojni obrtnik, Notranje gorice 174, p. Brezovica pri Ljubljani;
Anton Intihar, upokojenec, Ig 157, p. Ig;
Franc Intihar, kontrolor, Iskra, združeno podjetje Kranj, TOZD Elektromehanika, Kranj;
Čedomir Isailovič, referent za civilno zaščito, Krajevna skupnost Stadion, Ljubljana;
Ljudmila J a k i n , trgovski poslovodja, Trgovsko podjetje Kočna, Kamnik;
Ludvik Jakopin, vodja konstrukcijskega oddelka, Tuba, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov, Ljubljana;
Janez Jamnik, delovodja pomožnih livarskih sredstev, Kamnik podjetje, Kamnik, Obrat Plastika;
Milan Jamnikar, programer, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana;
Hilda Janežič, upokojenka, Ljubljana, Brd-nikova 19;
Ida Janežič, referent za kadre, Trgovsko podjetje Napredek, Domžale;
Olga Japelj, inšpektor, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Franc Jarc, vodja konstrukcije, Donit, kemična industrija, Medvode;
Jožica Jazbec, referent za splošne zadeve, Iskra avtoelektrika, remont izdelkov, Nova Gorica;
Peter Jeglič, tajnik, Krajevna skupnost Franca Fakina. Trbovlje;
Rajko Jenko, upokojenec, Kočevje, Trate XI V/2;
Ladislava Jeras, materialni knjigovodja, Podjetje za PTT promet Ljubljana, TOZD Telekomunikacije, Ljubljana;
Miha Jeraša, socialni delavec, Prehodni mla-. dinski dom Ljubljana;
Leon Jere, upokojenec, Ljubljana, Jamova 54;
i
Franc Jerina, študent, Logatec, Rovtarska 21;
Stanko Jermol, upokojenec, Ljubljana, Kvedrova 3;
Borut Jernejčič, standardizer, Brest, lesni kombinat, Cerknica; *
Slavka Jovan, tajnica, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana;
Anka Jurše, referent tehničrie dokumentacije, Elma, tovarna elektromateriala, Črnuče, Ljubljana;
Ida Juvan, samostojni razvijalec, Color, tovarna barv in lakov, Medvode;
Lijana K a 1 č i n a , študentka, Ljubljana, Tabor
9;
Mavra Kalin, gospodinja, Ljubljana, Titova 25 a;
Janez Kamnar, poslovodja, Elektrotehna, trgovsko izvozno, uvozno in proizvodno podjetje; Ljubljana, TOZD Elprom, Ljubljana; ^
Bojan K and are, strokovni sodelavec, Osnovna organizacija gluhih Ljubljana;
Stanko Karaš, šef oddelka. Metalka, trgovsko izvozno uvozno zastopstvo in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Ljuben K a r a š o v, psiholog, Elma, tovarna elektromateriala, Črnuče, Ljubljana;
Albert Karlin, svetnik, Commerce, zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana;
Edvard Kaučič, upokojenec, Ljubljana, Celovška 95;
Marija Kaučič, učitelj, Osnovna šola Valentin Vodnik, Ljubljana;
Dušan Kavčič, upokojenec, Predstruge 35, p. Videm-Dobrepolje;
Stane Kavčič, vodja oddelka domače prodaje, Les, poslovno združenje, Ljubljana;
Zdravko Kavčnik, upokojenec, Ljubljana, Novi trg 1;
Justi Kavšek, ravnatelj, Vzgojno-varstveni zavod Stari Vodmat, Ljubljana;
Janez Kern, delovodja, Jugotekstil-Impex, Ljubljana, TOZD Kemična tovarna, Ljubljana;
Alojz K e r s n i č, upokojenec, Ljubljana, Bajtova 8;
Marinka Klemen, učiteljica, Osnovna šola' Brezovica;
Andrej Klun, upokojenec, Kočevje, Podgorska 9;
Dušan Kneževič, tajnik,' Krajevna skupnost Poljane, Ljubljana;
Radoslav Kneževič, upokojenec, Ljubljana, Topniška 70;
Karol Kobe, gozdarski tehnik, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje, Kočevje, TOZD Gozdarstvo, Velike Lašče;
Marija Kobe, vodja oddelka, Inštitut za produktivnost dela in metrologijo Ljubljana, TOZD za kakovost in metrologijo, Ljubljana;
Štefka Kolar, Upokojenka, Ljubljana, Kidričeva 15;
Jana Kolenc, blagajničarka, Strojna tovarna Trbovlje;
Angela Kološa, patronažna sestra, Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Bežigrad;
Franc Koncilija, upokojenec, Kresnice 8, p-
Kresnice;
Jože Končar, šofer, Spectrum, izdelovanje ogledal in brušenega stekla Ljubljana;
Ivan Kosirnik, upokojenec, Vir, Šaranoviče-va 1, p. Domžale;
Boris Korbar, vodja pravne službe, Republiška skupnost otroškega varstva Ljubljana;
Ignacij Koren, ključavničar, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Kovinski obrati;
Ivica Korošec, knjigovodja, Papirnica Količevo, Domžale;
Radimila Korošec, samostojni svetovalec, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana;
Andrej Kos, psiholog, Osnovna šola Ivan Skvarča, Zagorje;
Anica Kosten, kadrovik, Avto Kočevje, Kočevje;
Mara Kostrevc, referent za kadre. Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Ivan Košak, strojni ključavničar, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani;
Boris K o š o r o k , študent, Ljubljana, Ulica talcev 5;
Zanda Kožuh, upokojenka, Ljubljana, Grafenauer jeva 45;
Milka K r a j š i č , računovodja, Strojna tovarna Trbovlje;
Andrej Kralj, točaj, Viator, prometno, hotelsko in turistično podjetje, Ljubljana, TOZD Storitvene dejavnosti;
Janez Kralj, samostojni referent, Termika, Ljubljana;
Vera Kramar, gospodinja, Ljubljana, Kidričeva 5;
Dragan Kramer, upokojenec, Ljubljana, Jamova 62;
Franc Kranjec, upokojenec, Vrhnika, Pot v Močilnik 21;
Franc Kranjec, upokojenec, Ig 133, p. Ig;
Marija Kratochwill, upokojenka, Ljubljana, Slomškova 9;
Milan K r e č, orodjar, Stol, industrija pohištva, Kamnik;
Miha Kregar, upokojenec, Ljubljana, Hudo-vernikova 2;
Jožica Krevs, upokojenka, Ljubljana, Vrhov-čeva 4;
' ••
Maksimiljan Kri čaj, vodja obrata, Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana;
Milan Kristan, upokojenec, Ljubljana, Pod-rožniška 7;
Igor Križaj, analitik za osebni dohodek, Kolinska tovarna hranil, Ljubljana;
Niko Križanec, pomočnik direktorja, Papi-^ografika, podjetje s papirjem in grafičnimi potreb-■sčinami na veliko, Ljubljana;	•
Stane Križman, skladiščnik, Splošno gradbe-no podjetje Grosuplje, Grosuplje;
Nada K r o u p a , upokojenka, Ljubljana, Zupančičeva 14;
Stane Krpan, vzgojitelj, Megrad, gradbeno podjetje, Ljubljana;
Ivo Kusturin, svetovalec, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana;
Alojz Kušar, zasebni kmetovalec, Notranje gorice, p. Brezovica pri Ljubljani;
Jelka Kutin, 'upokojenka, Ljubljana, Linhartova 66;
Fani Kveder - Guček, upokojenka, Ljubljana, Reber 5;
Mira Lakner, analitik, Uprava javne varnosti Ljubljana;
Jože Lakota, vodja kadrovske službe, Donit, kemična industrija Medvode;
Marija L a 1 o š , vzgojiteljica, Vzgojno varstveni zavod Litostroj, Ljubljana;
Bogomir Lapajne, upokojehec, Ljubljana, Poljanska 20b;
Rudolf Laz a rini, upokojenec, Ljubljana, Sojerjeva 48;
Stanislav Laznik, upokojenec, Hrastnik, Taborniška pot 17;
Borika Lekovič, upokojenka, Ljubljana, Kersnikova 12;
Zdenka Lenarčič, vodja grupe, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Franc L e n a r š i č, vodja stolarne, Lesno industrijski kombinat Vrhnika, TOZD Parketarna;
Rudi Lepša, vodja proizvodnje, Iskra, združeno podjetje Kranj, IEZE Stegne, Ljubljana;
Jože Leskovšek, vodja priprave dela, Zima, podjetje ' Ljubljana;	^
Peter Lešnjak, upokojenec, Ljubljana, Titova 383;
Anica Levar, delavka v proizvodnji, Kemična industrija Kamnik;
Luka L e v i č n i k , tajnik, Krajevna skupnost Tabor, Ljubljana;
Friderik Ličen, avtoklepar, Avtoobnova, generalni remont avtomobilov, Ljubljana;
Marjan Likar, referent avtoparka, Viator, prometno, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana, TOZD Delavnice;
Lado Lindič, mojster delavnic, SAP Ljubljana, prometno podjetje Ljubljana, Poslovalnica Trbovlje;
Angela Lipovšek, upokojenka, Ljubjjana, Wolfova 4;
Marija Ločniškar, samostojna obrtnica, Medvode 135, p. Medvode;
Albin Logar, upokojenec, Ljubljana, Večna pot
61;
Andrej Logar, vzgojitelj, Vzgojni zavod Gorenji Logatec;
Gregor Logar, tajnik Skupščine občine Cerknica;
Marta Longar, referent, Kurivo, veletrgovina s kurivom, gradbenim materialom in lesnimi proizvodi, Ljubljana;
Jana Lukač, upokojenka, Ljubljatla, Hrvatski trg 2;
Ivan Lukančič, kalkulant, Indos, industrija transportnih in hidravličnih strojev, Ljubljana;
Svitan Maintinger, prodajni referent, Petrol, Ljubljana, PE Zalog;
Zvonka Majcen, materialni knjigovodja, Kolinska tovarna hranil, Ljubljana;
Franc Majdič, mojster, izmene, Industrija platnenih izdelkov Jarše;
Marija Majdič, vodja TOZD-a, Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Gradnje, Ljubljana;
Sonja Makarovič, socialna delavka, Stanovanjsko podjetje Dom, Ljubljana;
Boris Malešič, poverjenik, Gospodarski vestnik, časopisno založniško podjetje, Ljubljana;
Milena Malovrh, učiteljica, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana;
Janez Maren, dipl. ing., vodja proizvodnje, Fructal-Alko, sadno-likerski kombinat Ajdovščina, TOZD Alko, Ljubljana;
Ivanka Marinček, namestnik poslovodje, ABC Združena podjetja, trgovina, proizvodnja, gostinstvo, turizem, promet, Ljubljana;
Ivan Mar kan, upokojenec, Ljubljana, Podutiška, blok a/I;
Franc Markelj, direktor, Energoinvest-Kovino-stroj, Grosuplje;
Janez Markovčič, komercialni referent, Kmetijska zadruga Cerknica;
Marjanka M a r p 11, tajnica, Alpe-Adria, turistična organizacija za rekreacijo, izletništvo in letovanje delavcev, Ljubljana;
Marija M a r u c e 1, upokojenka, Ljubljana, Neu-bergefjeva 1;
Blaž Matekovič, tajnik, Krajevna skupnost Poljane, Ljubljana;
Nada Mavsar, študentka, Ljubljana, Crneto-va 38;
Franc Medved, projektant. Železniško gospodarsko podjetje Ljubljana. Projektivno podjetje;
Jožica Medved, referent obračuna osebnih dohodkov, Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana, Progovna enota Ivančna gorica;
Justin Mihelič, zasebni kmetovalec, Selnik 9, P- Ig;
Tano Mikuletič, upokojenec, Ljubljana, Glavarjeva 50;
Mihajlo M i 1 a č i č, upokojenec, Ljubljana, Cesta v Mestni log 38;
Vida Miloševič, vodja praktičnega dela, Višja šola za socialne delavce Ljubljana;
Ivanka M i r č i č , učiteljica, Osnovna šola Franc Rozman, Ljubljana;
Janez Mirnik, instruktor, Helios, kemična industrija, Domžale;
Frane M 1 a d i n i č , distributer, Sava Film, Ljubljana;
Miran Mlakar, referent, Elektronabava, specializirano trgovsko izvozno uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana;
Florjan Mlinar, delovodja, Iskra, združeno podjetje, Kranj, TOZD Feriti, Stegne, Ljubljana;
Marija Mlinar, pomočnik ravnatelja, Vzgojno varstveni zavod Stari Vodmat, Ljubljana;
Marija M o d e c , upokojenka, Ljubljana, Cigaletova 11;
Bogo Modic, (referčnt za varstvo pri delu, Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana-;
Vladimir Mohar, šef transportno komercialne službe, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana;
Tomislav M ii 11 e r , vodja distribucije, Plinarna, Ljubljana;
Rezi N a d r a h , namestnik poslovodje, ABC združena podjetja, trgovina, proizvodnja, gostinstvo, turizem, promet, Ljubljana, TOZD 1. junij, Trbovlje;
Franc Nagode, upokojenec, Pristava 12, p. Polhov Gradec;
Silva Nagode, knjižničar. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS, Ljubljana;
Janez N a k r s t, delavec toplotnih naprav, Komunalna Energetika, Ljubljana;
Branko N e j e d 1 y , monter, Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje;
Milica Nemanič, upokojenka, Ljubljana, Kersnikova 12;
Olga Nograšek, upokojenka, Ljubljana, WoI-fova 31;
Janez Novak, direktor, Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica, TOZD Sodražica;
Janez Novak, obratovodja, Elma, tovarna elek-tromateriala, Črnuče;
Jelko N o v a k , elektromehanik, Elektro Ljubljana, Poslovna enota Kočevje;
Mirko Novak, vodja delovne enote, Svit, industrijski kombinat, Kamnik;
Peter Novak, vodja obrata; Metalka, trgovsko izvozno uvozno zastopstvo in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Polde Novljan, vodja kmetijske kooperacije, Kmetijska zadruga Stična;
Milan Novšak. vodja pasterizacije, Ljubljanske mlekarne. Ljubljana: TOZD Mlekarne. Ljubljana;
Slavko Oblak, direktor TOZD, Viator. prometno, hotelsko 'in turistično podjetje Ljubljana;
Janez Ocepek, monter IMP, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana;
Karel O r a ž e m, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Ribnica;
Joško O š h j a k, upokojenec, Ljubljana, Kidričeva 6;
Nataša Otta, prodajalka, Mercator import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, TE Hrana;
Andrej Pačič, kovinostrugar, LIK, Kočevje;
Jože Paradiž, črkostavec, Ljudska pravica, združeno podjetje, Ljubljana;
Milka Pavlič, referent, Ljubljanska banka, PE Stara Ljubljana;
Vladimir Pavšek, psiholog, Železniški zdravstveni dom Ljubljana;
Ivan Pavšič, tajnik zavoda, Sava film, Ljubljana;
Slavko Penko, inž. metalurgije, šef obratov, Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana;
Rafael P er igo j, komercialist, Reklamservis, podjetje za družbenoekonomsko propagando, Ljubljana;
Boža Perko, referent, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
dr. Bogomil P e r t o t, docent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani;
Jože Peskar, * upokojenec, Ljubljana, Zelena pot 23;
Draga Pešec, gospodinja, Notranje gorice 51, p. Brezovica pri Ljubljani;
Marjeta Petan, evidentičar, Steklarna Hrastnik;
Milan Petelin, referent za materialne posle, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Sekcija za vzdrževanje prog;
Irena Peterlin, materialni knjigovodja, Poklicna kovinarska in usnjarska galanterijska šola Domžale;
Franc Peternel, upokojenec, Ljubljana, Topniška 45;
Vinko Peternel, vodja tiskarne, Elektroinsti-tut Ljubljana;
Jože Peternelj, referent, Skupščina občine Ljubljana-Center, Ljubljana;
Anton Petrič, upokojenec, Turjak, Mali Loč-nik 5;
Jožica Petrovčič, medicinska sestra, Vzgojno varstveni zavod Rezke Dragar, Ljubljana;
Ivan Pintarič, direktor, Mestna ljudska knjižnica Ljubljana;
Vito Pirc, upokojenec, Ljubljana, Gorjančeva 3;
Slavko P i š e k , visokokvalificirani električar. Tovarna filca Mengeš;
Jože Pl a za r, samostojni kontrolor, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Kovinski Obrati;
Ivan Plut, vodja finančnega sektorja, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov;
Janez Podjed, učitelj, Osnovna šola Dolenji Logatec;
Viktor Podobnik, pomočnik direktorja, Blagovno transportni center Javna skladišča, Ljubljana, TOZD Skladišča; *
Jože Podržaj, direktor, Obrt oprema, Ljubljana;
Štefan Polanc, kvalificirani delavec, Podjetje za PTT promet Ljubljana;
Marjan Poljanšek, obratni elektrikar, Svit, industrijski kombinat Kamnik;
Stane P o p 1 a s , analitik, Gradbeno industrijsko podjetje Beton Zasavje, Zagorje;
Božica Popovčevič, upokojenka, Ljubljana, Vošnjakova 5;
Jože Popovič, vodja skladiščne službe, Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana;
Peter Popovič, visokokvalificirani ključavničar, Inkop, industrija kovinske opreme, Kočevje;
Ernest Potrata, rudar, Zasavski premogovniki, Trbovlje, Rudnik Hrastnik;
Anton Poženel, upokojenec, Ljubljana, Vrhov-čeva 2;
Ivanka Pregelj, upokojenka, Ljubljana, Tržaška 20b;
Slavko Preložnik, šef obrata, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, Obrat Velike Lašče;
Vladimir P rež el j, upokojenec, Ljubljana, Cigaletova J;
Momčilo Pribakovič, cenilec škod, Zavarovalnica Sava, Ljubljana, PE Ljubljana;
Karel Primc, skupinovodja, Gradbeno p0djetje Bežigrad, Ljubljana;
Nada Privšek, upokojenka, Ljubljana, Križev-niška 6;
Ciril P r o h i n a r, direktor biroja, Poslovno združenje energetike SRS, Ljubljana;
Stane Prosen, višji inštruktor. Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Ljubljana;
Vilma Prosenc, personalni referent, Kovinoplastika, Lož, p. Stari trg pri Ložu;
Jože Prvinšek, izmenovodja, Industrija usnja Vrhnika;
Viljem Pšeničny, študent, Ljubljana, Mariborska 4;
Alfonz Pucelj, pomočnik socialnega delavca, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Trbovlje;
Milena Puh, .nadzornik čitalnice, Mestna ljudska knjižnica Ljubljana;
Majda Pušnik, stenodaktilografka, SVEA, lesna industrija Zagorje;
Janez Rak, skladiščnik, Svilanit, Kamnik, TOZD Frotir;
Štefan Rakovec, zasebni kmetovalec, Vnanje gorice 7,0, p. Brezovica pri Ljubljani-
Silva Rapuž, prodajalka, Mercator import-ex-port, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, TOZD Vrhnika;
Janez Razpotnik, direktor skupnjh služb, Tovarna elektro porcelana Izlarfe;
Stanko Rebrača, vodja komercialnega oddelka, Dinos, podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami, Ljubljana;
Milan Rems, strojni ključavničar, Strojna tovarna Trbovlje;
Ivanka Remžgar, finančni knjigovodja, IMKO, kovinsko podjetje, Ljubljana;
Jože R e n a r , direktor Mercator import export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, TOZD Grmada;
Leopold Renko, referent, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Zagorje;
Stane Repar, mojster vzdrževanja, Tekstilna tovarna Motvoz in platno, Grosuplje;
Vida Repi na, študentka, Šmartno pri Litiji 62;
Miloš Rijavec, načelnik oddelka, Skupščina občine Vrhnika;
Mihael Rode, upokojenec, Črnuče, Ceneta Stuparja 97a;
Marina Rozman, tajnik zavoda, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana;
Vojko Rožanc, tehnolog brusilnice, Elma, tovarna elektromateriala, Črnuče;
Jože Rupnik, dipl- ing. gozdarstva, načelnik oddelka, Skupščina občine Logatec;	(
Anton Rus, ekonomski tehnik, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje;
Hinko Rus, direktor, Trgovsko podjetje Potrošnja, Zagorje;
Uljana Salamon, gospodinja, Trbovlje, Gimnazijska 22a;
Ana Sedej, vodja pisarne, Krajevna skupnost Tabor, Ljubljana;
Anita Sedej, komercialni referent, Elektrovod, obrtno nabavno prodajna zadruga elektrotehniške obrti SRS, Ljubljana
Slavko S e d e j,'glavni TT mehanik, podjetje za PTT promet Ljubljana:
] Zlata S e i f r i d , profesor, Pbkljcna šola Domža-
ie;
Milan Seme, vodja kadrovske službe,'Slovenij a-avto, tehnična trgovina, izvoz uvoz in servisi, Ljubljana;
Breda S g e r m . referent, Hermes, zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana;
Bojan Simonič, samostojni svetovalec, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana;
i
Boža S k i t e k , referent finančne službe, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Zlata Slapnik, višji tehnolog, Tovarna usnja, * izdelava vseh vrst svinjskega usnja, Kamnik;
Karol Smrekar, vodja skladišča, Saturnus, OZD, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto oprema, Ljubljana;
Silvo Snoj, upokojenec, Ljubljana, Snojeva 1;
Anton Sojer, visokokvalificirani ključavničar, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS, Ljubljana;
Andrej Sporen, strojni inženir, Engineering Kranj, Poslovna enota Ljubljana;
Branko Sršen, izmenovodja, Sijaj, razsvetljava in galvanizacija, Hrastnik;
Stanko Stele, vodja inventurne komisije, Ju-gotehnika, trgovsko podjetje s tehničnim materialom, Ljubljana;
Stanislava Stopar, učiteljica, Osnovna šola Janka Kersnika, Brdo, p. Lukovica;
Alojz Stradar, jamomerec, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Hrastnik;
Janez Stranjšek, samostojni tehnolog, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana;
Rozalija Strasser, poštni referent, Podjetje za PTT promet Ljubljana;
Niko Stražišar, kontrolor finih izdelkov, Geološki zavod Ljubljana;
Anton Strojan, rudar. Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Zagorje;.
Marija Stuchly, finančni knjigovodja, Kamin, podjetje za zaključna dela v gradbeništvu, Ljubljana;
Andrej Suhadolnik, ekonom, Mladinsko okrevališče Rakitna, p. Preserje;
Jože Suhadolnik, zasebni kmetovalec, Rakitna 32, p. Preserje;
Slobodan Sunesko, vodja kadrovske službe, Jugostekstil-impex, Kemična tovarna Moste, Ljubljana;
Ivan Suvorov, vodja oddelka, Združene papirnice Vevče, Ljubljana;
Majda Svete, analitik, Teol, tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana;
Nada Svete, učiteljica, Osnovna šola Riharda Jakopiča, Ljubljana;
Rado S veti c, upokojenec, Ljubljana, Gerbičeva , 7;
Vasja šabec, tajnik, Elektrotehna, trgovsko izvozno uvozno in proizvodno podjetje, Ljubljana;
I
Danijel Ščuko vt, upokojenec, Ljubljana, Kvedrova 14;	*	.	■
Franc Šebenik, samostojni obrtnik, Ljubljana, Tržaška 315;
Sanda šega, socialna delavka, Skupščina občine Cerknica;
Polde Šimnovec, upokojenec, Ljubljana, Zelena pot 13;
Andraž Šinkovec, študent, Ljubljana, Vošnjakova 10;
Matija Škafar, učitelj, Osnovna šola Stična, podružnica Višnja gora;
Alojz Skr jan c, vodja pravne službe, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, Grosuplje;
Bibijana Škrjanc, učiteljica, Osnovna šola Jože Moškrič, Ljubljana;
Franc Škrjanc, tehnični vodja, Emona Ljub-jana, Obrat Govedoreja Domžale;
Alojz Škulj, poštar, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Pošta Rob;
Jana Š n u d r 1, pravnik-pripravnik, Blagovno transportni center Javna skladišča, Ljubljana;
Janez Soline, referent za reklamacije, Slove-nija-avto, tehnična trgovina, izvoz uvoz in servisi, Ljubljana;
Mimi Špeglič, upokojenka, Hrastnik, Za Savo
16;
Alojz Špende, dipl. ing. strojništva, glavni projektant, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan Kamnik;
Jože Štepec, direktor elektronskega centra, Ljubljanska banka, Ljubljana, Centrala Ljubljana;
Vesna Štrajn, študentka, Ljubljana, Bičevje 4;
Franc štrekelj, upokojenec, Ljubljana, Stranska vas 48;
Vinko Šušteršič, upokojenec, Turjak 15;
Andreja T a u b e r, vodja obdelave, Inštitut za sociologijo in filozofijo Ljubljana;
Ivan T e k a v e c , dipl. inž. gozdarstva, direktor, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Kamnik;
Nadja Todorovič, samostojni analitik, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, Strokovna služba Center;
•
Alojz Toplikar, upokojenec, Trbovlje, Vrez-kovo 79;
Matjaž Tratnik, sekretar, Zarja, obrtno in montažno podjetje Kamnik;
Franc Trtnik, visokokvalificirani delavec, Aurodent, zlatarstvo, čiščenje in predelava dragih kovin, Ljubljana;
Franc Trtnik, tehnolog, Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana;
Darja Truden, študentka, Dolenji Logatec, Partizanska 8;
Rudi Turk, vodja izmene, Žito, živilski kombinat, Ljubljana, TOZD Pekama;
Miro Tušek, upokojenec, Ljubljana, Japljeva
II;
Ivan Ulčnik, upokojenec, Ljubljana, Stranska pot 11;
Franc Umek, zasebni kmetovalec, Blatna Brezovica 11, p. Vrhnika;
Jure Urankar, komercialni referent, Trgovsko Podjetje Kočna, Kamnik;
Žarko Urankar, obratni elektrikar, Hidrometal, podjetje za izdelavo opreme čistilnih naprav, Mengeš;
Alojz Urbič, sekretar Občinske konference ZSMS Litija;
Franc Valenčič, upokojenec, Moravce 36, p. Gabrovka;
Jože V e d r a 1, šef obratov vzdrževanja, Kanalizacija, komunalno podjetje Ljubljana;
Alojz. Venturini, vodja pletilnice Angora, tovarna pletenin, Ljubljana;
Valčntin Verčič, vodja predelave, Kmetijska zadruga Stična;
Branko Vesel, fakultetni predavatelj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;
Miranda Vičič, predkalkulant, Energoinvest, Sarajevo, TOZD Tovarna Transformatorjev Črnuče;
Cvetka Viler, vodja šole, Osnovna šola Grosuplje, Podružnica Šmarje-Sap;
Hedvika Virant, psiholog, Skupščina občine Ljubljana Šiška, Center za socialno delo, Ljubljana;
Matjaž Vizjak, novinar, Mladinska Knjiga, založniško grafično podjetje, Ljubljana;
Branka V o j v o d i č , nabavno prodajni referent, Inštitut Jožef-Štefan, Ljubljana;
Marija Volavšek, socialna delavka. Občinski odbor Zveze, prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rud-nik, Ljubljana;
Jože Vovk, vodja plansko terminološke službe, Utensilia, tovarna tekstilnih potrebščin, Ljubljana;
Mara Vovk, upokojenka, Kočevje, Kidričeva 5;
Vida Vrabec, samostojni referent, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrala Ljubljana;
Franc Vrečič, prometno komercialni referent, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Prometna sekcija, Ljubljana;
Stane Vrhovec, vodja skladišča, IMP, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, TOZD TEN, tovarna elektro naprav;
Vili Vrhovec, tehnični urednik, Državna založba Slovenije, Ljubljana;
Mara Vršeč, učiteljica, Osnovna šola Hinko Smrekar,, Ljubljana;
Janko Vršič, dimnikar, Dimnikar, podjetje Ljubljana;
Jurij W a g g e r , samostojni komercialni referent, Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana;
Pavle Weinberger, referent, Energoinvest Sarajevo, Tovarna elektromotorjev in elektro opreme Varnost, Zagorje;
Juriča Zadravec, dipl. ing. elektrotehnike, vodja razvojnega področja, Iskra, združeno podjetje Kranj, TOZD Avtomatika, Ljubljana;
Marjan Zajc, komercialist, Slovenija ceste, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana, TOZD Nizke gradnje;
Stane Zajc, montažni delavec, Iskra, z'druženo podjetje, Kranj, Industrija elementov Ljubljana, TOZD Tovarna specialnih elementov;
Jože Zakrajšek, traktorist, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, TOZD Gozdarstvo, Velike Lašče;
Marica Zavrl, trgovska pomočnica, Mercator import export, podjetje ža trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, PE Dolsko;
Ilija Zec, upokojenec, Ljubljana, Kersnikova
12; '
Denis Zidarič, sanitarni inšpektor, Skupščina mesta Ljubljana, Uprava za inšpekcijske službe, Ljubljana;
Tončka Zorc, vodja računovodstva, Zavod ing. Stanka Bloudka, Ljubljana;
Anton Zore, referent, Kurivo, veletrgovina s kurivom, gradbenim materialom in lesnimi proizvodi, Ljubljana;
Janez Zorman, laborant, Železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Centralne delavnice;
Janez Z rim e c, skupinovodja, Petrol, Ljubljana, TOZD Avtopark;
Marica Zrimšek, gospodinja, Ljubljana, Vošnjakova 10;
Nada Zupančič, evidentičar, Tovarna usnja, izdelava vseh vrst svinjskega usnja, Kamnik;
Zvone Žagar, vodja nagrajevanja, Svilanit, Kamnik;
Berta Žargi, otroška sestra, Vzgojno varstveni zavod Milan Majcen, Ljubljana;
Marija Željan, upokojenka, Ljubljana, Povše-tova 20;
Biserka Žemva, administratorka, Industrija usnja Vrhnika, Biro Ljubljana;
Anica Žgajnar, oblikovalec, Iskra Commerce, Ljubljana;	i
Srečo Žitnik, nabavni referent, Sovenijales — Trgovina, Ljubljana, TOZD Sora, Medvode;
Vlasta Žlebnik, prodajni referent, Pivovarna Union, Ljubljana;
Alojz Žorž, upokojenec, Ljubljana, Glavarjeva 42;	<
Jože' Žot, ključavničar. Kovinska industrija Ig;
Anton Žunič, kovinostrugar, Iskra, Združeno podjetje, Kranj, industrija elementov in zabavne elektronike IEZE, Stegne, Ljubljana;
Alojz Žužek, upokojenec, Ljubljana, Potrčeva 4.
St. 111-12/75
Ljubljana, dne 3. decembra 1975.	t
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1241.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 47. in 49. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72, št. 26-243/73 in št. 45-384/^3) na 42. seji dne 2. decembra 1975 sprejel
SKLEP
o razdelitvi deleža SR Slovenije kot njenega prispevka h kritju razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom v starostnem zavarovanju kmetov za leto
1974
I
SR Slovenija je iz svojega proračuna za leto 1974 nakazala skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije decembra 1974 kot svoj delež v prispevku družbenopolitičnih skupnosti h kritju izplačevanja pokojnin in drugih stroškov obveznega starostnega zavarovanja kmetov v letu 1974 znesek 35,000.000 din. ,
V	prejšnjem odstavku nakazani prispevek SR Slovenije se boratu:
1.	znesek 11,200.000 din za. kritje računske razlike v letu 1974 po 43. členu in po 1. točki prvega odstavka 47. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov;
2.	znesek 18,010.587 din za pokrivanje dela prispevka za obvezno starostno zavarovanje kmetov, odpisanega zp leto '1974 zavarovancem po 44'. do 46. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (za pokrivanje razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom);
3.	znesek 5,700.000 din za namen, določen v 47. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
II
V	2. podtočki drugega drugega odstavka prejšnje točke določeni znesek se porabi za pokrivanje odpisanega dela prispevka na območju spodaj navedenih občin in v naslednjih zneskih:
1. Lenart	din 650.700
2. Lendava ,	1,527.031
3. Ljutomer	457.421
4. Murska Sobota	2,420.502
5. Ormož	420.294
C. Šentjur pri Celju	1,094.187
7. Šmarje pri Jelšah	3,664.753
8. Trebnje	469.355
9. Črnomelj	150.289
10. Gornja Radgona	462.727
11. Ptuj	1,810.033
12. Grosuplje	265.550
13. Brežice	611.393
14. Ribnica	47.084
15. Dravograd	44.976
16. Slovenske Konjice	54.450
17. Krško	356.991
		din
18.	Litija	99.000
19.	Slovenj Gradec	169.626
20.	Slovenska Bistrica	705.787
21.	Laško	130.455
22.	Sevnica	227.354
23.	Tolmin	304.440
24.	Radlje ob Dravi	185.019
25.	Ajdovščina	69.543
26.	Cerknica	186.120
27.	Mozirje	72.475
28.	Idrija	15.611
29.	Ilirska Bistrica	’	84.397
30.	Kočevje	78.783
31.	Škofja Loka	266.903
32.	Žalec	220.512
33.	Ravne na Koroškem	154.942
34.	Novo mesto	388.179
35.	Metlika	47.506
36.	Sežana	104.199
III
Občine, navedene v II. točki tega sklepa, iz svojih proračunov zagotove skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije razliko med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom, če ta razlika na območju posamezne od teh občin presega znesek, določen za posamezno od teh občin v II. točki tega sklepa.
Občine, ki niso navedene v II. točki tega sklepa, same iz svojih proračunov v celoti in neposredno zagotove skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije sredstva v višini razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom, ki nastane na njihovem območju.
IV
Ta sklep se objavi v. Uradnem listu SRS.
Št. 420-48/67	j
Ljubljana, dne 2. decembra 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
1342.
Zaradi pomena, ki ga imajo varstvo, obnova, gojenje in vzdrževanje gozdov, zlasti še varstvo gozdov pred požari, na Kraškem gozdnogospodarskem območju za SR Slovenijo in občine na Krasu ter za delovne ljudi in otočane v Slovetoiji in Kraških občinah, sklenejo v skladu z zakonom o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Kraškega gozdnogospodarskega območja, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežahi, izvršni sveti skupščin občin Sežana, Postojna, II. Bistrica, Ajdovščina, Nova Gorica, Koper, Izola in Piran ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o skupnem financiranju gozdarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območju
1.	člen
1.	Za gozdarske dejavnosti posebnega družbenega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območju se po tem družbenem dogovoru šteje:
—	varstvo gozdov pred požari,
—	obnova, gojenje in vzdrževanje gozdov.
2.	Za dejavnosti iz prejšnjega odstavka se Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo na Kraškem gozdnogospodarskem območju, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani, izvršni sveti občinskih skupščin Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Nova Gorica, Koper, Izola in Piran ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) zavezujejo, da bodo združevali sredstva za financiranje del v teh dejavnostih.
3.	Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Kraškega gozdnogospodarskega območja in Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani združujeta svoja sredstva, ki jih na podlagi zakona o gozdovih zbirata za namene iz prvega odstavka tega člena, občine Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Nova Gorica, Koper, Izola in Piran ter SR Slovenija pa v združena sredstva prispevajo svoja proračunska sredstva.
4.	Udeleženci združujejo svoja sredstva pri Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani, ki vsa skupno dogovorjena dela izvede, obračuna in opravlja tudi administrativno-tehnične zadeve v zvezi s tem družbenim dogovorom.
2.	člen
1.	Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani izdela poseben petletni program del za dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena. Program je sestavni del tega družbenega dogovora.
2.	Na podlagi petletnega programa del iz prejšnjega odstavka izdela zavod programe del za posamezna leta. Letne programe del sprejme samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Kraškega gozdnogospodarskega območja, potrdijo pa jih udeleženci.
,	3. člen
1.	Udeleženci se zavezujejo, da bodo z združenimi sredstvi zagotovili izvedbo petletnega programa del iz
prejšnjega člena, pri čemer bodo od skupnega zneska zagotovili:
— Samoupravna interesna	skupnost	za	"/o
gozdarstvo Kraškega gozdnogospodarskega	sJtev
območja in Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani	31
— občine Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Nova Gorica,
Koper, Izola in Piran	14
— SR Slovenija	55
2.	Občine na Krasu, udeleženke tega družbenega dogovora, prispevajo svoja sredstva na podlagi solidarnosti, obsega potrebnih in v programih iz 2. člena tega družbenega dogovora predvidenih del, ter gospodarske moči posamezne občine. Na podlagi teh kriterijev se občine sporazumejo, da v okviru skupnega zneska, ki ga prispevajo vse občine po 3. alineji prejšnjega odstavka, prispevajo občine Sežana 3,5 Vo, Postojna 2,2%. Ilirska Bistrica 2,4 0/o, Ajdovščina 0,3 °/o, Nova Gorica 1,4 % in občine Koper, Izola in Piran skupno 4.2 %.
3.	Sredstva, ki jih za izvršitev del po programih iz prejšnjega člena prispevajo občine in SR Slovenija iz svojih proračunov, se združujejo brez. obveznosti vračanja.
4. člen
1.	Udeleženci imenujejo za realizacijo tega družbenega dogovora skupen odbor, pri čemer vsak udeleženec imenuje po enega člana.
2.	Odbor iz prejšnjega odstavka kontrolira izvedbo v letnih programih predvidenih del in vsako leto do 31. decembra daje svoje soglasje k'pređviđenim cenam za posamezna dela, ki so programirana za prihodnje leto.
3.	Na podlagi dogovorjenega obsega del po 2. členu tega družbenega dogovora in cen za posamezna dela po prejšnjem odstavku zagotovijo udeleženci vsako leto svoj prispevek v združena sredstva. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Kraškega gozdnogospodarskega območja in Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani zagotovita ta prispevek iz svojih sredstev, občine na Krasu in SR Slovenija pa v svojih proračunih.
i	5. člen
‘ Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpišejo Samoupravna interesna-skupnost za gozdarstvo Kraške-’ ga gozdnogospodarskega območja in Zavod za pogozdovanje in melioracijo, Krasa v Sežani, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti občinskih skupščin Sežana. Postojna. Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Nova Gorica, Koper, Izola in Piran.
6. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu SRS.
Za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Republiški sekretar za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Kraškega gozdnogospodarskega območja, Sežana Predsednik
Milan Pečar 1. r.
Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani Direktor
Silvester Čehovin, dipl. inž. 1. r.
Skupščina občine Sežana Predsednik izvršnega sveta
Jože Rener 1. r.
Skupščina občine Postojna Predsednik izvršnega sveta
Jože Simšič 1. r.
Skupščina občine Ilirska Bistrica Predsednik izvršnega sveta
Jože Grilj 1. r.
\
Skupščina občine Ajdovščina Predsednik izvršnega sveta
Metod Ceket, dipl. prav. Lr.
Skupščina občine Nova Gorica Predsednik izvršnega sveta
dr. Vinko Mozetič 1. r.
Skupščina občine Koper Predsednik izvršnega sveta
Darjo Valentič 1. r.
Skupščina občine Izola Predsednik izvršnega sveta
Ivo Hajšek, dipl. inž. 1. r.
Skupščina občine Piran Predsednik izvršnega sveta
Roman Krejačič 1. r.
St. 321-026/74
Ljubljana, dne 13. oktobra 1975.
1343.
Proizvajalci opečnih izdelkov in Gospodarska zbornica SR Slovenije sklenejo na podlagi 143. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in v zvezi s 43. členom zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 2/74)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o internih standardih za opečne izdelke
1.	S tem samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela, ki proizvajajo opečne izdelke, predpisujejo interne standarde.
2.	S tem standardom se določajo tisti standardi, ki niso predmet JUS standardov in ki jih določi za to ustanovljena komisija pri Biroju gradbeništva Slovenije in veljajo le za področje SR Slovenije, kjer imajo podpisnice lega sporazuma svoj sedež.
3.	Komisija je stalna in dela na sedežu Biroja. Sestaja se po potrebi. Komisijo ustanovijo podpisnice. Naloge komisije so izdelava predlogov za interne standarde. Interni standard je sprejet takrat, ko ga verificira najmanj 2/3 podpisnic. Komisija izdela za svoje delo poslovnik.
4.	Organizacije združenega dela se obvezujejo, da bodo spoštovale ta sporazum tako, da bodo pri izdelavi opečnih izdelkov upoštevale s tem sporazumom določene standarde.
5.	V primeru, da bodo podpisnice kršile ta sporazum, bodo veljale zanje kazenske določbe zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov, in sicer iz členov 64, 65, 66 in 67.
6.	Ta sporazum velja za vse organizacije združenega dela, ki so ga podpisale.
7.	Sestavni del tega sporazuma so vsi interni standardi, ki so jih podpisnice sprejele z 2/3 večino, od katerih hrani en izvod Gospodarska zbornica SRS, IO združenja TOZD gradbeništva in IGM iti enega Biro gradbeništva Slovenije.
8.	Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki je predviden za njegov sprejem. K temu sporazumu pristopijo tudi organizacije, ki tega sporazuma niso podpisale.
9.	Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas in traja vse dotlej, dokler obstajajo interni standardi in se ne spremenijo v JUS standarde.
10.	Sporazum je veljaven, ko ga podpišejo pooblaščeni organi organizacij združenega dela proizvajalk opečnih izdelkov in predstavnik Gospodarske zbornice SR Slovenije.
11.	Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Vsaka podpisnica dobi en izvod tega sporazuma. Original sporazuma se hrani v Biroju gradbeništva Slovenije.
12.	Samoupravni sporazum o internih standardih stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporaba pa je obvezna od 1. 1. 1976. dalje z vsemi določili.
Sporazum so podpisali:
Gospodarska zbornica SR Slovenije, Ljubljanske opekarne, Opekarna Črnuče, SGP Slovenija ceste — Opekarna Mengeš, Opekarna Radomlje, IUV Igrad — Opekarna Vrhnika, Kranjske opekarne, Zasavski premogovniki — Rudnik Trbovlje — opekarna, Opekarna Zalog Novo mesto, Rudnik rjavega premoga — Opekarna Kanižarica, Salonit Anhovo — Opekarna Brežice, Keramična industrija Liboje — Opekarna Ložnica—Žalec, Opekarna Ljubečna/Celje, Opekarna Loče, Opekarna Košaki/Maribor, Opekarna Maribor —Radvanje, SGP Stavbar Maribor — Opekarna Pragersko, Opekarna Zabjak/Ptuj, GP Ograd — Opekarna Ormož, Opekarniško podjetje Gornja Radgona, Križevske opekarne, SGP Konstruktor Maribor — Gradbenik Lendava — opekarna, Goriške opekarne, IGM Ruda — Opekarna Izola.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
1344.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, je na seji dne 25. novembra 1975 ugotovila, da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Po-Ije, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje,'Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje na svojih sejah od 7. do 14. novembra 1975 obravnavale devetmesečno poslovanje s.kupnosti in v skladu s
3.	odstavkom 13. člena družbenega dogovora sprejele naslednji
SKLEP
Prispevek za zdravstveno 'varstvo in zdravstveno zavarovanje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela po stopnji 1,47 predpisani s sklepi občinskih zdravstvenih skupnosti v Uradnem listu SRS 7-300-304/1975, prenehajo obračunavati in plačevati in odvajati organizacije združenega dela ter druge organizacije in zavezanci od 1. novembra do 31. decembra 1975.,
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. novembra do 31. decembra 1975. leta.
St. 430-61/75
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana
Predsednik Francka Strmole 1. r.
Moravci, dne 24. oktobra 1975.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVA GORICA
1345.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) in 2. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 26. novembra 1975 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o osnovah za obračunavanje pri-prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1975
1.	člen
Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje m o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1975 (Uradni list SRS, št 8/75 in 21/75) se dopolni tako, da se za 2. členom doda nov 2a člen, ki se glasi:
»2a člen
Za osebe iz 2. člena tega sklepa za katere se ugotavlja dohodek iz dejavnosti, pa ta dohodek ne dosega niti neto zneskov iz X. zavarovalnega razreda po 2. členu tega sklepa, se za določitev osnov 'za obračun prispevka za leto 1974 uporabljajo najnižje osnove določene v II. točki sklepa o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejaivnosti (Uradni list SRS, št. 21/74) oziroma za obračun akontacije prispevkov za leto 1975 pa najnižje osnove iz 2, člena tega sklepa.« 2
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 06^108/75
Nova Gorica, dne 26. novembra 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
1346)
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75), 13. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) ter občinskih družbenih dogovorov Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje na svojih rednih sejah dne 2. decembra 1973 sprejele
SKLEP
V
o spremembi stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto
1.	člen
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela — osnova bruto osebni dohodek — v višini 1,47 °/o se zmanjša od 1. I. 1975 na 1,20 °/o.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 420-95
Datum, dne 2. decembra 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti
Črnomelj
Krško
Metlika
Novo mesto
Trebnje
Predsednik skupščine
Anton Horvat, inž. 1. r. Kristjan Pavliha 1. r. Peter Štefanič 1. r. Roman Čelesnik 1. r. Tomaž Povšič 1. r.
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
• ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
6. člen
1347.
Na podlagi 48. člena temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ,, št. 24-469/65), 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 30-38/68), 4. točke drugega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XXV.—LIL k Ustavi SR Slovenije (Uradni.list SRS, št. 51-287/71), 19. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-54/ 74), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. '7-31/73 in 16-145/74), 26. in 27. člena zakona o organizaciji cestnega prometa z motornimi vozili (Uradni list SRS. št. 4-18/71), 2. člena ustavnega zakona o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17-793/75) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975 in na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 sprejela
O D I. O K
o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani
1.	člen
S tem odlokom se ureja opravljanje storitev javnega prevoza potnikov in prtljage z avtotaksi vozili na območju ljubljanskih občin.
Določila tega odloka veljajo za vse, ki opravljajo avtotaksi službo na območju ljubljanskih občin.
2.	člen
Avtotaksi služba mora delovati 24 ur na dan po enotnem programu vse koledarske dni v letu.
K programu delovanja avtotaksi službe, ki ga morajo predložiti izvajalci avtotaksi službe, daje soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Avtotaksi vozilo vozi lahko le voznik, ki ima lastnost delavca v organizaciji združenega dela, v okviru katere je organizirana avtotaksi služba ali voznik, ki ima za takšno delo obrtno dovoljenje.
Avtotaksi prevoz potnikov in prtljage se sme opravljati samo z vozili, ki izpolnjujejo poleg splošnih pogojev tudi pogoje iz tega odloka. 4 5
4.	člen
Prevozi z avtotaksi vozili se opravljajo z avtotaksi postajališči ali z mesta, ki ga določi naročnik.
Avtotaksi je dolžan ustaviti vozilo in sprejeti potnika na poziv tudi, če je na kratki vožnji, oziroma ima prosto vožnjo.
5.	člen
Urad za promet pri Skupščini mesta Ljubljane določi lokacijo in način obratovanja vozil na avtotaksi postajališčih.
Za uporabo avtotaksi postajališča iz 5. člena tega odloka plačujejo koristniki uporabnino.
7.	člen
Avtotaksi postajališče mora biti označeno s predpisanim prometnim znakom, številko postajališča 'in cenikom za prevoze z avtotaksi vozili.
Na avtotaksi postajališču morajo biti označeni prostori (boksi) za parkiranje vozil. Na začetku in na koncu avtotaksi postajališča je treba izpisati označbo »TANI«.
Opremo avtotaksi postajališč določa urad za promet Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Na avtotaksi postajališču se vozila razporejajo po času prihoda. Prvi voznik mora biti na avtotaksi postajališču v vozilu ali v neposredni bližini vozila. Dnevna služba se opravlja od 5. do 22. ure, nočna služba pa od 22. do 5. ure.
9.	člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan v delovnem času prevzeti vsako naročilo, ki se zahteva neposredno ali po telefonu, ne glede na dolžino vožnje.
Voznik avtotaksi vozila ni dolžan voziti vinjenih in napadalnih oseb niti oseb, ki bi s svojimi stvarmi, obleko ali na kakšen drug način poškodovale vozilo, razen v primeru dajanja pomoči osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače.
10.	člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan Sprejeti tudi potnikovo prtljago/če ta skupaj s potniki ne presega nosilnosti avtomobila.
11.	člen
Na avtotaksi postajališču lahko izbere potnik vozilo po lastni izbiri.
Potnik lahko naroči prevozno storitev na avtotaksi postajališču, po telefonu ali med vožnjo, če je vozilo prosto.
12.	člen
Cilj vožnje določi potnik, ki naroči vozilo.
Naročnik določi ali se bo z vozilom vozilo več potnikov na enakih ali različnih relacijah, vendar največ toliko, za kolikor je vozilo registrirano.
13.	člen
Voznik avtotaksi vozila je dolžan zahtevano vožnjo opraviti po najkrajši oziroma najprimernejši poti.
Voznik mora imeti ves čas vožnje vključen taksimeter po predpisani tarifi, ki ga vključi v trenutku odhoda.
14.	člen
V	primeru, da voznik ne more dokončati začete vožnje, je dolžan v najkrajšem času zagotoviti drug< vozilo.
15.	člen
Z najdenimi predmeti v vozilu se postopa po pred-oisih o najdenih predmetih.
16.	člen
Avtotaksi vozilo mora biti opremljeno tako, da ima:
1.	svetlobni napis »TAXI«,
2.	svetlobni napis »zasedeno« — »prosto«,
3.	taksimeter v brezhibnem stanju,
4.	cenik avtotaksi storitev,
5.	napis na nezasteklenem delu levih in desnih sprednjih vrat vozila,
6.	izpolnjene razen splošnih pogojev še dodatne tehnične in druge pogoje po tem odloku,
7.	interno registrsko številko.
17.	člen
Upravni organ za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljane evidentira avtotaksi vozilo in izda interno registrsko številko na podlagi obrtnega dovoljenja in na podlagi potrdila o opravljenem tehničnem pregledu za avtotaksi vozilo.
Ploščica za interno registrsko številko je štirioglate oblike, velikost 10 X 20 cm, rumene barve s črnimi črkami, na levi strani ploščice je napis »TAXI Ljubljana«, na desni pa interna registrska številka.
Ploščica iz prejšnjega odstavka tega člena je pritrjena z vijaki na zunanjo desno stran vozila.
18.	člen
Svetlobni napis »TAXI« se namesti na sredino sprednjega dela strehe.
Ponoči mora biti znak razsvetljen.
Svetlobni napis »•TAXI« mora biti v velikosti najmanj 21 X 8 cm. Črke so rumene barve na črni podlagi.
19.	člen
Svetlobni napis »zasedeno« — »prosto« mora biti • nameščen na prednjem vetrobranskem steklu v velikosti najmanj 4 X 18 cm in mora biti ob vsakem času aktiviran.
•	20. člen
Taksimeter mora biti usklajen s predpisanim cenikom in zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli meril in plemenitih kovin in pregledan vsako leto. Potrdilo o pregledu taksimetra mora voznik imeti pri sebi.
Taksimeter mora biti nameščen tako, da je viden potnikom.
21.	člen
Cenik avtotaksi storitev mora biti pritrjen v avtomobilu spredaj na vidnem mestu s tiskanimi črkami višine 6 mm tako, 'da potnik lahko sam odčita ceno storitev.
22.	člen
Napis na nezasteklenem delu levih in desnih sprednjih vrat avtotaksi vozila mora vsebovati zlasti:
a)	napis »TAXI«,
b)	naziv organizacije združenega dela, ki ima taksi službo, oziroma ime in priimek zasebnega prevoznika,
c)	točen naslov in telefon.
Minimalna višina črk pod a in b je 80 mm in debeline 7 mm, za črke pod c pa velja minimalna višina črk 50 mm in debeline 5 mm.
23.	člen
Avtotaksi vozilo mora razen splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje tehnične pogoje:
1.	Biti mora tehnično pragledano vsakih 6 mesecev pri pooblaščeni delovni organizaciji.
2.	Imeti mora štiri vrata, ki se odpiraj b v smeri vožnje in mora biti registrirano za najmanj 4 osebe, računajoč tudi voznika.
3.	Vozilo mora imeti brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje.
4.	Vozilo mora imeti brezhiben gasilni aparat in varnostne pasove na prednjih sedežih.
24.	člen
Opremljenost avtotaksi vozila ugotavlja pooblaščena organizacija za opravljanje tehničnih pregledov.
Izvajalec tehničnih pregledov izda posebno potrdilo o opremljenosti avtotaksi vozila v skladu s tem odlokom. Potrdilo mora biti vedno v vozilu.
25.	člen
Za pridobitev obrtnega dovoljenja mora voznik avtotaksi vozila poleg splošnih pogojev izpolniti še naslednje pogoje:
a)	poznati mora mesto Ljubljana in njeno neposredno okolico, kar dokaže s tem, da opravi poseben izpit po določenem programu pri turistični zvezi Ljubljana,
b)	predložiti mora potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku.
Pristojni občinski organ mora preveriti, če prosilec izpolnjuje zahtevane pogoje.
Pogoje pod a) in b) mora izpolnjevati tudi voznik družbenega sektorja avtotaksi službe.
26.	člen
Avtotaksi vozilo mora biti ves čas uporabe in obratovanja čisto in redno vzdrževano.
27.	člen
Zasebni voznik avtotaksi vozila mora tekoče voditi delovno knjigo, katere kopija služi kontroli, druga pa davčni upravi za ugotavljanje dohodka. V delovno knjigo se vpišejo vse opravljene vožnje in znesek plačila za vsako opravljeno vožnjo.
Vozniki taksijev družbenega sektorja vodijo dnevne delovne liste, iz katerih so razvidni vsi podatki iz prvega odstavka tega člena.
28.	člen
Cene avtotaksi storitev so pod družbeno kontrolo. Soglasje k cenam avtotaksi storitev daje Skupščina mesta Ljubljane.
Iz cenika avtotaksi storitev morajo biti razvidni pogoji in način zaračunavanja avtotaksi storitev.
29.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja inšpekcija za cestni promet po 26. in 27. členu zakona o organizaciji cestnega prometa z motornimi vozili. Nadzor nad zaračunavanjem avtotaksi storitev opravlja tržna inšpekcija.
30.	člen
Z denarno kazjijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba:
1.	če dopušča, da vozi avtotaksi vozilo voznik, ki nima lastnosti delavca v združenem delu (3. člen),
2.	če ne poskrbi, da vodi voznik predpisane delovne liste .(27. člen),
3.	če vozilo nima posebnega potrdila iz 24. člena,
4.	če dopušča, da voznik ne obračunava storitev po odobrenem ceniku (28. člen),
5.	če ne prilagodi svoje poslovanje določilom tega odloka (33. člen).
Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, kakor tudi voznik avtotaksi vozila družbenega sektorja, se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev.
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek nosilec obrtnega dovoljenja:
1. če vozi avtotaksi vozilo voznik, ki ni nosilec obrtnega dovoljenja (3. člen),
'	2. če ne vodi tekoče delovne knjige (27. člen),
3.	če vozilo nima posebnega potrdila iz 24. člena,
4.	če ne obračunava storitev po odobrenem ceniku (28. člen).
31.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik avtotaksi vozila družbenega sektorja ali nosilec obrtnega dovoljenja:
1.	če ustavi vozilo na avtotaksi postajališču^ ki mu ni določeno z odločbo urada za promet (5. člen),
2.	če se pri uporabi avtotaksi postajališča in sprejemanju potnikov oziroma naročil za vožnjo ravna v nasprotju z določili 4., 8., 9. in 10. č!ena tega odloka,
3.	če ne pelje po najkrajši oziroma najprimernejši poti do cilja ali če pri vožnji ne vključi' taksimetra (13. člen),
4.	če ne zagotovi v najkrajšem možnem času drugo vozilo, če sam ne more dokončati vožnje (14. člen),
5.	če avtotaksi vozilo nima brezhibnih naprav V vozilu (16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24. člen).
32.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pooblaščene organizacije združenega dela, če ne skrbi za redno vzdrževanje naprav na avtotaksi postajališčih (7. člen).
33.	člen
Izvajalci avtotaksi storitev morajo prilagoditi svoje poslovanje določilom tega odloka najkasneje v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.
34.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj avtotaksi storitev na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 5-63/73 in 26-729/74).
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1030/preds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975. 1
1348.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 22-255/72) ter 17. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975 in na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod
1.	člen
Odlok o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod (Uradni list SRS, št. 1-14/75 se spremeni tako, da se:
a)	pod točko 1. v 4. členu doda nova četrta alinea, ki se glasi: »— neposredno z lokacijsko dokumentacijo se ureja tudi del zazidalnega otoka ITSC 1/2 — območje Tekstilne tovarne Medvode, ki obsega zem'jišče s parcelnimi številkami 116/1, 117, 131, 115/2 in 136/9 k. o. Preska,«
b)	pod točko 2. v 4. členu se spremeni druga alinea tako, da se glasi: »— ITSC 1 razen zemljišča s pare. št. 118/1, 117, 131. 115/2 in 135/9 k. o. Preska, ISC 2, MeP 4 A«.
Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja to spremembo. je pod šifro projekta 2063 v septembru 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2.	člen
Na zemljišču Tekstilne tovarne Medvode s citiranimi 'pare. št. splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve po določilih 5. člena citiranega odloka, ne velja.
3.	člen
Ta sprememba mora biti označena v vseh obveznih grafičnih prilogah noveliranega urbanističnega načrta Medvod.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1034/preds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975.
Predsednik,
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
\
1349.
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 22-255/72) ter 17. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975 in na 10. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem programu za oo-močje mesta Ljubljane
1.	člen
Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane , (Uradni list SRS, št. 28-628/72) se spremeni tako, da se ukine območje, ki je po urbanističnem programu opredeljeno kot površina za gradnjo počitniških objektov — S\V 201 Rašica.
Urbanistična dokumentacija, ki ponazarja ukinitev zazidalnega otoka SW Ž01 Rašica, in ki jo je pod šifro projekta 2004/75 v marcu 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Ta sprememba se označi v vseh obveznih grafičnih prikazih ter v tekstualnem gradivu, navedenem-v enajsti in dvanajsti alinei 5. člena odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane, ter se mora upoštevati ob njegovi novelaciji.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1033'preds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1350.
Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5/68), 35. in 36. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74), 3. člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju, delovnem področju, organizaciji in načinu dela .skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljub-. Ijane ter 42. in! 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975 in na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 sprejela
SKLEP
o prenosu ustanoviteljske pravice do Demonstracijskega eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine 1
1
Ustanoviteljske pravice, ki jih ima Skupščina mesta Ljubljane do Demonstracijsko eksperimentalnega
centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine, Ljubljana, Kržičeva 9, se s
1.	1. 1976 prenesejo na Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane.
2
Ta sklep velja do dneva, ko ga sprejme Skupščina mesta Ljubljane.
St. 1032/preds.-75
Ljubljana, dne 2X. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1351.
Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 183. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975, na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 m na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1975 spreje!a
SKLEP
o izvolitvi dveh sodnikov za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani
Za sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani se izvolita
Meta Bernardi in
Maruša Tavčar.
St. 1036/preds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1352.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27, novembra 1975, na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1975 sprejela .
SKLEP
o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I v Ljubljani
Za sodnika občinskega sodišča I v Ljubljani se izvoli
Mojca Modie-Zule.
St. 1037/prcds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975.
St. 27—11. XII. 1975
URADNI LIST SRS
Stran 1413
1353.
I
Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 183. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975, na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1975 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika za prekrške v organu zd kaznovanje prekrškov v Ljubljani
Dolžnosti sodnika za prekhške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani se razreši
Petra Kovačič.
St. 1035/preds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1354.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975, na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1975 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika občinskega sodišča II v Ljubljani
Za sodnika občinskega sodišča II v Ljubljani se izvoli
Jana Nograšek.
Št. 1038/preds.-75
Ljubljana, dne 27. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1355,
Na podlagi III. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1975 in na 16. seji zbora občin dne 27. novembra 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane
Na območju mesta Ljubljane veljajo naslednje cene za avtotaksi storitve:
—	startnina	„
—	od najbližjega taksi postajališča do pozivnega mesta (dostava vozila) za km
—	s stranko prevožen km (polni km)
—	obratovalna — čakalna ura
—	kos prtljage (ročna prtljaga se ne Zaračunava)
—	v nočnem času od 22. do 5. ure s stranko prevoženi kilometri (polni km)
II
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26-730/74).
III
/
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1031/preds-75 .
Ljubljaha, dne 27. novembra 1975
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
uln
7.00
3.00
6.00 48,00
1,00
9,00
1356.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/ 74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 123. seji dne 24/novembra 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za potek obvoznice na odseku Črnuče—Dolgi most
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana je pod šifro 2023 v avgustu 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ter se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/119/67) javno razgrne.	,
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen in sicer:
—	v avli Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1,
—	v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/1,
—	v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proleterska c.' 1,
—	v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1,
—	v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik,
Trg MDB 7,	/	/
ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 11. decembra 1975 do 10, januarja 1976.
St. 1462/2-75
Ljubljana, dne 24. novembra 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
1257.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 15-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 123. seji dne 24. novembra 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega piana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo posebne šole VZ Janeza Levca ob Dečkovi ulici
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana, je pod šifro projekta 2055/75 v oktobru 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ter se v skladu z določilom prvega odstavka
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Magistrata, Mestni trg 1. v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Parmova ulica 41/1 in v prostorih krajevne skupnosti Savsko naselje
ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 11. decembra 1975 do 10 januarja 1976.
St. 1463/1-75
Ljubljana, dne 24. novembra 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Sušter 1. r.
•
CELJE
1358.
Na podlagi 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 142. člena statuta občine Celje sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje dne 2. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo
1.	člen
V odloku o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradni list SRS, št. 11-256/74) se 3. člen spremeni in se glasi:
Poseben prispevek se plača kmetijski zemljiški skupnosti tudi od spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za gramoznice, peskokope, glinokope in kamnolome v višini 10 din od kvadratnega metra.	\
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/74-3
Celje, dne 2. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
GROSUPLJE
1359.
Na podlagi 180. in 182. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 24 junija 1975, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. junija 1975 sprejela
SKLEP
o pooblastilu Izvršnega sveta skupščine občine za potrjevanje samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih statutov
I
Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da potrjuje samoupravne sporazume o ustanovitvi in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in njihove statute ter spremembe in dopolnitve, s tem, da predhodno obravnava vse predloge in pripombe, ki so bile dane v javni razpravi.
II
Izvršni svet skupščine občine mora letno poročati občinski skupščini, katere splošne akte samoupravnih interesnih skupnosti je potrdil oziroma zavrnil.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-6/75
Grosuplje, dne 24. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1360.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 3/73), v skladu s statutom krajevne skupnosti Dob ter na podlagi sklepa delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Dob 2 dne 6. novembra 1975 je svet krajevne skupnosti Dob dne 6. novembra 1975 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občinskih cest I. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365
I
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občinskih cest 1. reda, krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365 na območju krajevne skupnosti Dob, ki obsega naslednja naselja: Dob, Breg pri Dobu, Boga vas, Škofije, Pokojnica, Sela pri Dobu, Podboršt, Hrastov dol, Rdeči Kal, Sad, Bučarjev Kal, Male Pece in Trnovica.
II
Na referendumu glasujejo vsi volilni upravičenci (vključno mladoletniki, ki so v delovnem razmerju), ki so vpisani v volilnem imeniku naselij iz I. točke tega sklepa.
III
Referendum bo v nedeljo, 14. decembra 1975 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. Izvede ga volilna komisija KS Dob.
IV
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Dob Glasovnica
za referendum dne 14. 12. 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občinskih cest, krajevne poti in odseka republiške ceste št. 365 na območju KS Dob, ki bi bil predpisan za dobo 5 let (60 mesecev) od 1. 1. 1976 do 31. 12. 1980, s katerim bi se zbralo približno 1-,000.000 din (en milijon).
Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bi se uporabila za sofinanciranje modernizacije cest po naslednjem vrstnem redu in višini:
1.	Boga vas—Dob—Šentvid pri Stični
(železniška postaja)	40 0/o
2.	Hrastov dol—Rdeči Kal—Dob	27®/»
3.	Podboršt—Sela pri Dobu—Dob	13 °/»
4.	Radohova vas—Škofije—Pokojnica	20®/»
Ce bo z republiško skupnostjo za ceste dosežen sporazum o zagotovitvi manjkajočih sredstev za modernizacijo odseka republiške ceste št. 365 Radohova vas—Škofje—Pokojnica, bo določen odstotek sredstev zbranih s krajevnim samoprispevkom porabljen za prioritetno modernizacijo te ceste.
Samoprispevek naj bi plačevali:
— po stopnji 2 ®/» od čistega osebnega dohodka iz delovneea razmerja vključno nagrade, dopolnilno delo in dplo na domu.
—	po stopnji 3 */» zavezanci, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev,
—	po stopnji 5«/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim je davek odmerjen v pavšalnem letnem znesku,
—	po stopnji 5®/» kmetijski proizvajalci, osnova za- odmero samoprispevka pa je katastrski dohodek, od katerega se odmerja prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto,
—	500 (petsto) din letno od motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov ter traktorjev).
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, v nasprotnem primeru pa besedo »proti«.
V
Za zbiranje sredstev in nadzor nad porabo sredstev zbranih s samoprispevkom, je pristojen svet krajevne skupnosti Dob.
VI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
krajevne skupnosti Dob
Alojz Bregar 1. r.
IDRIJA
1361.
Na podlagi 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k cenam za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se daje soglasje k cenam za geodetske storitve občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve (geodetska uprava Idrija) izven upravnega postopka.
2.	člen
Cene za opravljene storitve iz prvega člena tega
odloka znašajo:
dir
—	za terensko delovno uro geodetskega
strokovnjaka	70
—	za pisarniško delovno uro geodetskega
strokovnjaka	60
—	za pisarniško uro drugih delavcev
geodetske uprave	40
—	za eno uro dela pomožnega delavca —
figuranta	*	25
3.	člen
Ustvarjeni dohodki iz drugega člena tega odloka se stekajo v finančni načrt uprave Skupščine občine Idrija.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o zaračunavanju stroškov za geodetske storitve katastrskega urada izven upravnega postopka (Uradno glasilo občine Idrija, št. 8/66 in 8/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 038-13/75
Idrija, dne 25. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
1362.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o izločitvi sredstev bivšega družbeno investicijskega sklada občine Idrija iz kreditnega sklada Ljubljanske banke, podružnica Nova Gorica
1.	člen
V drugem členu odloka o izločitvi sredstev bivšega družbeno investicijskega sklada občine Idrija iz kreditnega sklada Ljubljanske banke — podružnica Nova Gorica (Uradno glasilo občine Idrija, št. 8/72) se besedilo »svet za gospodarstvo skupščine občine Idrija« nadomesti z besedilom »izvršni svet skupščine občine Idrija, ki s svojim sklepom določi pogoje za uporabo teh sredstev«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-25/72
Idrija, dne 25. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
1363.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
SKLEP
O potrditvi sporazuma o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini Idrija
1
Skupščina občine Idrija potjrjuje sporazum o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini Idrija, ki so ga sklenile Temeljna izobraževalna skupnost, Temeljna skupnost otroške-
ga varstva, Temeljna kulturna skupnost, Temeljna telesnokulturna skupnost, Občinska skupnost socialnega skrbstva, Občinska štipendijska skupnost, Občinska skupnost zaposlovanja in Občinska raziskovalna skupnost.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 025-5/75
Idrija, dne 25. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
1364.
Na podlagi II, točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
SKLEP
o razporeditvi delovnega časa in o uradnih dnevih upravnih organov občine Idrija
1.	člen
S tem sklepom se določa delovni čas za upravne organe občine Idrija v okviru petdnevnega delovnega tedna.
2.	člen
Delovni čas upravnih organov občine Idrija traja skozi celo koledarsko leto, torej od 1. januarja do 31. decembra:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure
—	v sredo od 6. do 16. ure
Med delovnim časom imajo delavci pravico do polurnega odmora in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10. do 10.30 ure, v sredo pa od 12. do 12.30 ure.
3.	člen
Nevabljene stranke sprejemajo upravni organi občine Idrija:
—	ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure
—	ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so
uradne ure v sprejemni pisarni, prijavni in matični službi vse delovne dni ves delovni čas.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta*sklep, preneha veljati sklep o razporeditvi delovnega časa in o uradnih dnevih občinskih upravnih organov (Uradno glasilo občine Idrija, št. 4/72).
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-20/75
Idrija, dne 25. novembra 1975.
1365.
Na podlagi 11. člena zakona o urnanistienem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 252. člena statuta občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 6. novembra 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Zagoda
1
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Zagoda, ki ga je izdelal Atelje za projektiranje pri Obrtnem komunalnem podjetju Idrija pod št. 195/75, november 1975.
2
Predlog zazidalnega načrta se javno razgrne v prostorih oddelka za urbanizem Skupščine občine Idrija in v prostorih krajevne skupnosti Idrija.
3
Predlog zazidalnega načrta se javno razgrne za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge k predlogu zazidalnega načrta občani, delovne in druge organizacije.
St. 350-10/75
Idrija, dne 6. novembra 1975.
-	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Grofi 1. r.
LENART
1366.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in dogovoru o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16-730/75) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini
Lenart
1.	člen
V odloku o najvišji stanarini v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 13-621/75), se spremeni 6. člen in glasi;
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1975 dalje.«
2.	člen
Ta odlok začle veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/73
Lenart, dne 21. novembra 1975.
PredsedniK
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
1367.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Urani list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Lenart
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča (v nadaljnjem besedilu; splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov.
Splošna prepoved velja, dokler ne postane odločba o razglasitvi pravnomočna, vendar nadalje tri leta od uveljavitve tega odloka.
2.	člen
Splošna prepoved velja za zemljišča v območjih, ki so predvidena za gradnjo v zazidalnih okoliših: Lenart v Slov. goricah, Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Močna, Selce, Voličina in Zg. Ščavnica.
Meja posameznega območja, za katero velja splošna prepoved je razvidna iz kopije katastrskega načrta v merilu 1 :2880 (grafični prikaz) in popisa parcelnih in prirodnih omejitev posameznih zazidalnih okolišev, ki sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Izjemoma se sme na območju, za katerega velja splošna prepoved izvajati:
1.	parcelacija
—	pri razdelitvi skupnosti premoženja,
—	dedovanju,
—	prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, ob pogoju, da je parcelacijo v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom predvidela pooblaščena strokovna organizacija;
2.	graditev	\
—	stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, za katere je izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje,
—	komunalnih naprav za potrebe obstoječih objektov, ki niso predvideni za rušenje,
—	pomožnih objektov,
—	prezidavanje in obnavljanje obstoječih gradbenih objektov, ki niso predvideni za rušenje,
ob pogoju, da je graditev v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom posameznega območja.
4.	člen
Grafični prikaz posameznega območja, za katero velja splošna prepoved je stalno na vpogled pri upravnem organu za urbanizem Skupščine občine Lenart, zavodu za urbanizem Maribor in geodetski upravi Maribor.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični in gradbeni inšpektor Skupščine občine Lenart. -
Stran 1418
URADNI LIST SRS
11. XII. 1975
St. 27
6.	člen
Ta odlok začne veljati ošmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-25/72
Lenart, dne 21. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
Popis parcelnih oziroma prirodnih omejitev posameznih zazidalnih okolišev, za katere velja splošna prepoved v občini Lenart
I. Ureditveni okoliš Lenart zajema dete k. o. Lenart, Zg. Zerjavci, Zamarkova, Radehova in Sp. Porčič
Meja fioteka od izhodiščne točke pri mostu na potoku Velka na regionalni cesti št. 11/387 po levem bregu regulirane struge potoka Velka do meje k. o. Lenart, naprej v k. o. Zg. Žerjavici po levem bregu predvidene struge reguliranega potoka Velka preko pare. št. 77, 79, 100, 101/1, 914/3, 906/1, 905/2, 909/4 do mostu na regionalni cesti št. 11/346, po novi trasi iste regionalne ceste do severne meje pare. št. 926/1, pp južni meji pare. št. 921/2, 923/1, 983, 1043 do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol po tej lokalni cesti do tromeje k. o. Zg. Žerjavci—Varda—Lenart od tu po južni meji pare. št. 233/1 v smeri jug preko pare. št. 233/1, 227. 236, 240, 221/2, 238/1, južni meji te parcele do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol pri pare. št. 238/4 naprej po zapadni trasi ceste Lenart—Jurovski dol, do predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto Maribor—Radgona, po severnem robu rezervata te ceste preko pare. št. 218, 219, 190/2, 185/2; 183, 182. do potoka Globovnica na meji s k. o. Zamarkova, od tu poteka meja v k. o. Zamarkova po severnem robu predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto preko pare. št. 693, 690, 688, 686. 1342/2, 682/1, 726, 725/1, do severozapadnega roba pare. št. 727/2, preko pare. št. 727/3, 728/1 in regionalne ceste št. 387, nato po vzhodni meji pare. št. 659, 650, 661,662, 663, 664, 643. 644, 199, 188 do severovzhodnega dela pare. št. 171 v jugovzhodni srperi preko pare. št. 173, 174/1 do lokalne ceste pare. št. 1342/2, ob severnem robu trase te lokalne ceste do pare. št. 42, ob severnem robu pare. št. 42, 41/1. 44/3, po severnem robu trase lokalne ceste pare. št. 1345 do poti na Kamenšak pare. št. 1346/2, po poti na Kamenšak v smeri severovzhod do mostu na Globovnici, po desnem bregu regulirane struge Globovnica do meje k. o. Zamarkova, po isti strani struge Globovnica v k. o. Radehoča do vzhodne meje pare. št. 486. preko struge Globovnice po zapadni meji pare. št. 446, 443/3, 443/4, 443/1, 443/2, 422 do severozapadne meje k. o. Radehova, po katastrski meji do regionalne ceste št. 11/346, po južni meji regionalne ceste 11/346 do križišča s krajevno potjo pare. št. 697 k. o. Radehova, od tu po vzhodni meji ceste pare. št. 697 k. o.Ra-dehova, p0 jugovzhodni meji pare. št. 218, 216, 211/1, 210/2. 203/1. 204. 189, 188, jugovzhodni meji pare. št. 178, južni meji pare. št. 154/2, 154/3, 157/1, 157/3, po katastrski meji k. o. Radehova do regionalne ceste 11/346. severni meji regionalne ceste 11/346 v k. o. Lenart in nato po zapadnih mejah pare. št. 593, 541, preko pare. št. 74/1 do OJ-6 po vzhodni meji 0.1-6 do pare. št. 32/1. po severni meji pare. št. '34/3 preko pare. št. 390/1, 396/1 preko lokalne ceste pare. št. 665 v vzhodni smeri preko pare. št. 398, 399/1, 399/2, 400, 409/2, 414/1, preko struge Velke do pare. št. 414/5, levem bregu struge Velke do pare. št. 436/1 v k. o. Sp. Porčič od tu naprej v vzhodni
smeri preko pare. št. 437, 433, 432, 426/2, 426/3 do severne meje pare. št. 406/1 vzhodne meje pare. št. 429 po lokalni cesti pare. št. 1164/2 do pare. št. 407/1, preko te lokalne ceste po vzhodni in severni meji pare. št. 458 k. o. Sp. Porčič, v ravni črti do pare. št. 451 in severozahodni meji te pare. št. do lokalne ceste pare. št. 1158/4; po vzhodni meji lokalne ceste pare. št. 1158/4, 1161, preko regionalne ceste št. 11/387 do severozapadne meje pare. št. 1160/1, do melioracijskega jarka pare. št. 1085/3. po melioracijskem jarku pare. št. 1085/3, 1089/6 do potoka Velke in nato do izhodiščne točke pri mostu Velka na regionalni cesti 11/387.
II.	Zazidalni okoliš Benedikt zajema del k. o. Benedikt
Meja poteka od izhodiščne točke ob regionalni cesti št. 387 na severni meji pare. št. 527 in 530/1 do potoka Drvanja ter ob levem bregu struge potoka Dr-, vanja obide pare. št. 500/1 vse do k. o. Trije kralji, nato poteka po mej k. o. Trije kralji do lokalne ceste pare. št. 1145/10 in ob njej do potoka ob vzhodni meji pare. št. 499/1. 494, 493, 488/1 do lokalne poti pare. št. 1145/9, naprej poteka po lokalni poti pare. št. 1145/8 do južne meje pare. št. 458, 452/1 in 459/1, kjer prečka regionalno cesto št. 387, po južni meji pare. št. 460/1 do lokalne poti 1145'7, preko te poti v zapadni smeri preko pare. št. 460/6. 429/1, 428/1, v južni smeri preko pare. št. 428/1, 640, 427/2, južne meje pare. št. 641, v jugovzhodni smeri preko pare. št. 637, 472 do lokalne poti 1145/1, v jugozapadni smeri preko potoka Drvanja in pare. št. 502/1, 503 do lokalne poti 1143/1 po tej lokalrti poli v južni smeri do južne meje pare. št. 532 ob njej do regionalne ceste 387 ter ob njej do izhodiščne točke.
III.	Zazidalni okoliš Cerkvenjak zajema dele k. o. Cerkvenjak in Cogetinci
Meja poteka od izhodiščne točke ob regionalni cesti št. 351 na severni meji pare. št. 61/1 v vzhodni smeri preko pare. št. 63, 64, 65, 71, 73, 77, 78, 81, 86/1, 87, 90/2. 92/3, 107/1. 108/1, 102, preko lokalne ceste pare. št. 792 in pare. št. 110/1, 4/11 (stavbišče) 111/1, 112/1, 118/2, 118/1, 121, 4/6 (stavbišče), 123/1, 123/2, 125/2, 126/1> nato v severni smeri preko pare. št. 126/2, 793, 135, v zapadni smeri po južni meji pare. št. 136/2, 138. 144/4, 144/1 v severovzhodni smeri preko pare. št. 144/4, 149/2, 149/1, 147, v severozapadni smeri do južne meje pare. št. 165/1, v vzhodni smeri preko pare. št. 164, 173, 176/1, 181/1, 188, v južni smeri preko pare. št. 188, 187, v vzhodni smeri preko pare. št. 187, 184, 186, 193/1, 198/1, 203/3. 202, 203/1, v severni smeri do lokalne poti pare. št. 794, v vzhodni smeri preko pare. št. 207, 210/1, 210/2, 219/1, 219/3, 223/2, 211, 223/1, 225/1, 229/1, 229/2 v severni smeri preko pare. št. 228/2, 230/1, 231 so meje k. o. Cerkvenjak in regionalne ceste št. 351 ob tej cesti v zapadni smeri do zapadne meje pare. št. 668 k. o. Cogetinci v severni smeri preko pare. št. 667, 665/2, v severozapadni smeri preko pare. št. 665/2, 651, 650, 649/1, 645 do lokalne ceste pare. št. 1299 preko te ceste v severni smeri preko pare. št. 643, 644, v jugozapadni smeri preko pare. št. 644, 611, 639/3, 636/2, 636/1 v južni smeri preko pare. št. 636/1, 636/2, 637 do južno moje k. o. Cogetinci, po meji te k. o. do tromeje k. o. Cogetinci—Brengova—Cerkvenjak, nato po meji k. o. Cerkvenjak v zapadni in južni smeri do pare. št. 9 v južni smeri preko pare. št. 16, 26/1, 27, 30/1, 33, 35/3, 35/4, 40/1. 39, 43, 44, 55, v zapadni smeri preko pare. št. 55, 45, 49, 47, 46, nato po zapadni meji k. o. Cerkvenjak do izhodiščne točke.
IV.	Zazidalni okoliš Gradišče zajema dele k. o. Sv. Trojica (Gradišče) Stari Porčič in Zg. Senarska
Meja poteka od izhodiščne točke priključka lokalne poti pare. št. 484 k. o. Zg. Senarska na lokalno cesto pare. št. 482 v južni smeri do pare. št. 252/3 v vzhodni smeri preko pare. št. 242/3, 244/1, 245/2, 247/1 do lokalne ceste pare. št. 485, po tej cesti v južni smeri, nato v vzhodni smeri preko pare. št. 250/3, do zapadne meje pare. št. 250/2 v severozapadni smeri preko pare. št. 250/2, 248/1, 248/2, 227/3, 231/4, 231/3, 228/2, 217/1, 216, 213 v zapadni smeri preko pare. št. 213, 208/2, 208/1, 207, 204/1, 204/2, 202/2, 201, 199, 197, v severovzhodni smeri preko pare. št. 197, 196, do meje k. o. Sv. Trojica (Gradišče), nato po južni meji k, o. Sv. Trojica (Gradišče) v vzhodni smeri do jugovzhodne meje pare. št. 279/1 v severni smeri ob zapadni meji pare. št. 275, v vzhodni smeri preko pare. št. 275, 274. 271/2. 271/1, 271/3, 269, 264, 263/2, 260, 259, 258/3, 259/4 ob zapadni meji pare. št. 256/1 do lokalne poti pare. št. 302, po tej poti v vzhodni smeri do pare. št. 251, preko lokalne ceste pare. št. 302 do jugovzhodne meje pare. št. 175, v zppadni smeri preko pare. št. 175, 199, 188, 189. 184, v severni smeri po zapadni meji pare. št. 184 preko pare. št. 177, v severozapadni' smeri preko pare. št. 178, 172/1, 171/4 v severni smeri preko pare. št. 171/4, 172/3, 153, 151, 140, 141. 133/1, 133/2, preko lokalne ceste pare. št. 300, pare. št. 130/1, 127, 122/1, 125/2, 125/1, 120/4, v jugozapadni smeri preko pare. št. 120/3, 73 do meje k o. Stari Porčič po meji k. o. Stari Porčič do lokalne ceste pare. št. 1149. po tej cesti v zapadni smeri do vzhodne meje pare. št. 74. v južni smeri do OJ-5 preko OJ-5 po zapadni meji pare. št. 1172 do meje k. o. Zg. Senarska nat«f v južni smeri ob SOJ do občinske poti, pare. št. 500 k. o. Zg. Senarska preko SOJ pare. št. 501, v vzhodni smeri preko pare. št. 117/1, v južni smeri preko pare. št. 118, 161/2 do lokalne ceste pare. št. 482 ter po jugovzhodnem robu te ceste do izhodiščne točke.
V.	Zazidalni okoliš Jurovski dol zajema dele k. o. ,Jurovski dol in Maina
Meja poteka od izhodiščne točke pri mostu na potoku Globovnica, na lokalni cesti pare. št. 543 k. o. Jurovski dol po tej 'okalni cesti v smeri proti vzhodu do lokalne poti pare. št. 651 k. o. Maina, nato po tej smeri proti severu do južne meje pare. št. 484/2 in po tej meji do potoka Globovnica v smeri zahod, nato v isti smeri po južni meji pare. št. 369/2 k. o. Jurovski dol. nato poteka v severni smeri preko pare. št. 369/2. 371, 369/4, 372, 370, do južne meje pare. št. 494/7 in po tej meji do lokalne cesto pare. št. 543. v zapadni smeri po južni meji pare. št. 385/1. 385/3. 385/6, 385/9 preko Pare. št. 45/2, do lokalne poti pare. št. 528/1, v jugovzhodni smeri preko pare. št. 46/3, 45/1, v zapadni smeri preko pare. št. 44, 20/1, 20/3 v jugozapadni smeri preko pare. št. 20/3, 20/4, do severovzhodne meje pare. št. 40/4. nato v severozapadni smeri po južni meji pare. St. 20/4, 44. v južni smeri preko parcel 49, 40/5, preko lokalne poti pare. št. 538, pare. št. 34/1, 29/2, 29/1, v jugozapadni smeri prek<> pare. št. 29/1, 29/2, 30 v vzhodni smeri preko pare. št. 24/1, 24/2. 91/1, 94/3, 94/2, 98. v severni smeri preko pare. št. 9/2, 9/3, 9/4, 9/1, do lokalne ceste pare. št. 543 in po tej cesti do izhodiščne točke.
VI.	Zazidalni okoliš Močna zajema del k. o. Močna
Meja poteka od izhodiščne točke na regionalni cesti št. 387 na jugozapadnem delu pare. št. 337/2, proti severovzhodu preko pare. št, 285/2 do meje k. o. Močna—Partinje, po meji teh dveh k. o. proti severoza-
padu do pare. št. 292/2, proti jugozapadu po južni meji pare. št. 292/2, v severozapadni 'smeri preko pare. št. 292/2, 293/2, 294/1, 297, 301/1, 302, 303/2, 305/2, 306/2, 308/1, 311/1, 311/2, 312,’ 313, 314, 315, 316, 335/1, 334/8, 334/6, 323, 324/2, 330, 329/6, 325, 328 preko lokalne poti pare. št. 339/1, po južni meji pare. št. 151 do lokalne poti pare. št. 340, po tej poti v južno smer do regionalne ceste št. 387 ter po južni strani trase te ceste do izhodiščne točkb.
Vil/ Zazidalni okoliš Selce zajema del k. o. Selce
Meja poteka bd izhodiščne točke pri lokalni poti pare. št. 1117/1, na skrajni severni meji pare. št. 598, v smeri proti vzhodu preko pare, št. 504/9, 504/2, v smeri proti severovzhodu preko pare. št. 504/2, preko lokalne ceste pare. št. 1123/1, pare. št. 246/2, 247, 246/1, v smeri proti severozapadu preko pare. št. 246/1, 242/1, 245, 231/2, 224, preko lokalne poti pare. št. 1117/2, pare. št. 526/1, 528, 527, 529, do lokalne poti pare. št. 1117/2 in po tej poti do lokalna ceste pare. št. 1123/1 po tej lokalni cesti v smeri proti jugovzhodu do pare. št. 515, v smeri proti jugozahodu preko pare. št. 176 (stavbi-šee), 521, v smeri proti jugozahodu preko pare. št. 516, 515, 512. 508/1, 595, 571/3, 594/1, 42 — stavbišče, 603/3, v smepi proti vzhodu preko pare. št. 603/3, 602, 599 do izhodiščne točke.
VIII.	Zazidalni okoliš Voličina zajema dele k. o. Sp. Voličina in Zg. Voličina
Meja poteka od izhodiščne točke pri lokalni poti pare. št. 908/3 na zapadnem delu pare. št. 748/3 v smeri proti severovzhodu preko pare. št. 749, v smeri proti smeri preko pare. št. 35, 34/2, do lokalne poti pare. št. 918 in po tej poti v smeri proti severozapadu do lokalne ceste pare. št. 910. po tej cesti v smeri proti severovzhodu do pare. št. 316, v smeri proti severu preko pare. št. 316. 312, 311, 310/2, 306/1, 307/3, 306/2. v smeri proti zapadu preko pare. št. 306/2, 309/3, 324, 326/1, 326/2. 325/1, 327. v smeri proti jugu preko pare. št. 327, 320/1, 318/1. 310. v smeri proti jugovzhodu preko pare. št. 740/1, 740/2 v smeri proti jugozapadu preko pare. št. 740/2, preko lokalne ceste pare. št. 911/1 in po tej cesti v smeri proti severozapadu do pare. št. 741, nato v smeri proti zapadu preko pare. št. 741, 738/1 do meje k. o. Zg. Voličina, po meji te k. o. do južne meje pare. št. 727 v k. o. Zg. Voličina, nato v smeri proti zapadu po lokalni poti pare. št. 1110 do pare. št. 590/2 v smeri proti jugu preko pare. št. 590/2, 593/1, 593/2 do lokalne poti pare. št. 1120. nato po tej poti do severovzhodne meje pare. št. 59L v smeri proti jugu po meji pare. št. 591 db lokalne poti pare. št. 1137) po tej lo-kajni poti v smeri proti severovzhodu do pare. št. 580/3, v smeri proti jugu preko pare. št. 580/3, 583, preko lokalne poti pare. št. 909/3 do meje k. o. Sp. Voličina, nato v smeri proti jugovzhodu preko pare. št. 758/2, 758/1, 757 do severozapadnega dela pare. št. 755/1 v srrleri proti severovzhodu po severni meji pare. št. 755/1, 753/3, 753/6 do lokalne poti pare. št. 908/3 in po tej poti v smeri proti severu do izhodiščne točke.
IX.	Zazidalni okoliš ‘Zg. Ščavnica zajema dele k. o. Zg. Ročica, Krivi vrh in Kremberk
Meja poteka od izhodiščne točke na lokalni cesti pare. št. 347/2 k. o. Kremberg na severni meji pare. št. 100 k. o. Zg. Ročica v smeri proti vzhodu po meji te pare. št. do pare. št. 99 od tu v smeri proti severu preko pare. št. 99, 108, 109, 110, v smeri proti vzhodu po severni meji pare. št. 110 v smeri proti severu preko pare. št. 111, 115/1, 115/2, v smeri proti zapadu po južni meji pare. št. 115/2 do meje k. o. Krivi vrh,
nato v snieri proti severu preko pare. št. 6/2, 4/3, 14, 15, v smeri proti jugu preko pare. št. 15, 14, v smeri proti vzhodu preko pare. št. 14, 15, 20, 23/1, 25, 26, 27, 31 do meje k. o. Zg. Ročica in preko te meje v smeri proti vzhodu preko pare. št. 150/1, 150/3, 153/2 do zapadne meje pare. št. 156/1, v smeri proti severu po zapadni meji pare. št. 156/1, preko pare. št. 154/1 in lokalne poti pare. št. 1026/3 do meje k. o. Krivi vrh in preko te meje v smeri proti severu preko pare. št. 38/1, 46, 47, 45, 50/2, 52, v smeri proti zapadu preko pare. št. 50/2, 51, 50/3, 53/1, ,53/4, v smeri proti jugu preko pare. št. 53/4, 54, v smeri proti zapadu preko pare. št. 54, 53/2, 53/3, 58, 61/2 v smeri proti severovzhodu preko pare. Št. 69/4, 69/1, 74. 78/1, 86/2. 86/1 v smeri proti sverozapadu preko pare. št. 97, 94/1, v smeri proti zapadu preko pare. št. 94/1, 81, 80, 82, preko lokalne ceste pare. št.t 186, pare. št. 162/1, do meje pare. št. 162/2 v smeri proti jugozahodu preko pare. št. 157/1, 165/2, 165/1, 167, 171 v smeri proti zapadu preko pare. št. 171, 177/2, 178 do meje pare. št. 184, po vzhodni meji pare. št. 184 do meje k. o. Kremberg po meji k. o. Kremberg v smeri proti vzhodu do severovzhodne meje pare. št. 334/2 k. o. Kremberg, v smeri proti jugu preko pare. št. 334/2 v smeri proti vzhodu preko pare. št. 334/2. 328/4, v smeri proti jugu preko pare. št. 328/4, 328/1; 324/4, 324/5, 324/2, 322/3, 318/2, 315, 302, 301/4, 301/1, 300/1, 300/3 do meje pare. št. 294/4, v smeri proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 294/4, 294/3, preko lokalne ceste pare. št. 347/2 in po tej cesti do izhodiščne točke.
Ta popis parcelnih oz. prirodnih omejitev posameznih zazidalnih okolišev je sestavni del odloka o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditev in spremembe kultur zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Lenart, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji zbora združenga dela. krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1975.
1368.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 46. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) in predlogu vodnogospodarskega podjetja Maribor je Skupščina občine Lenart na 13. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1975 in 13. seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o čiščenju in vzdrževanju potokov in jarkov v občini Lenart
1.	člen
Določila tega odloka veljajo za urejene in neurejene potoke in jarke, za odvodnjavanje in osuševanje zemljišč na območju občine Lenart.
Za urejene potoke in jarke se štejejo tisti vodni objektih, ki jih je uredila in jih vzdržuje v hidromelioracijskem sistemu Pesnice pristojna vodnogospodarska organizacija.
Vsi ostali potoki in jarki se štejejo za neurejene.
2.	člen
Lastniki, upravljavci oziroma uporabniki pribrež-nih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni:
— redno čistiti struge in odstranjevati naplavljene predmete, ki zavirajo pretočni profil, da bi bil zagotovljen stalen odtok vode,
—	odstranjevati drevesa,
—	odstranjevati grmičevje in drugo zarast, ki ovira odtok vode.
3.	člen
Dela iz 2. člena tega odloka morajo lastniki, upravljale! oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih izvajati preko celega leta, sečnjo in odstranitev neprimerne zarasti pa morajo opraviti do 15. marca vsakega leta.
4.	člen
Kolikor lastniki oziroma uporabniki ne opravijo del po 2. in 3. členu tega odloka, jim pristojni organ določi rok, v katerem morajo odpraviti pomanjkljivo-, sti.
|l Ce tudi po preteku roka, ki ga določi organ iz prvega odstavka tega člena pomanjkljivosti niso odpravljene, odda pristojni organ dela v izvršitev delovni organizaciji ali posameznikom na stroške tistih, ki bi morali dela izvršiti.
,	5. člen
Na nasipih za obrambo pred poplavami in na bregovih manjših potokov in jarkov je prepovedano:
a)	pasti živino in voziti z vprežnimi ali motornimi vozili, če na njih ni urejeno utrjeno vozišče oziroma, če ni z upravljalci drugače dogovorjeno;
b)	zasajati d/evje, postavljati ograje, plotove ali druge objekte ali zabijati kole, če ovirajo odtok vode ali prosti prehod ob bregovih in strugah;
c)	odlagati ali zlagati material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primemo zavarovan:
č) opravljati druga dela, ki bi lahko ovirala reden odtok vode, poškodovala strugo, povzročala ali povečala plazove brežin ter rušila bregove.
6.	člen
Občinski upravni organ, v sodelovanju z rečno nad-zorno službo, ki jo ustanovi vodnogospodarska organizacija po določilih zakona o vodah, skrbi za izvajanje tega odloka.
O kršitvah določil odloka sproti obvešča pristojno vodnogospodarsko inšpekcijo.
7.	člen
Za kršitev določb 2., 3. in 5. člena tega odloka se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo:
a)	pravna oseba od 1.000 din do 10.000 din
b)	odgovorna oseba pravne osebe od 200 din do 1.500 din
c)	posameznik (fizična oseba) od 100 din do 1.000
din.	t
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi in vzdrževanju manjših potkov in jarkov v občini Lenart (Uradne objave, št. 22/67).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-5/67
Lenart, dne 21. novembra. 1975.
Predsednik
V Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
LITIJA
1369.
Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o priznanjih občine Litija
1.	člen
V	odloku o priznanjih občine Litija (Uradni list SRS, št. 1/75) se 5. člen glasi:
V	enem letu lahko podeli občinska skupščina le troje priznanj.
Izjemoma lahko občinska skupščina glede na 30-let-nico osvoboditve podeli v koledarskem letu 1975 šest priznanj.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/71
Litija, dne 24. novembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1370.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 21. novembra 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za Kresnice I
Predlog zazidalnega načrta za Kresnice št. 3685/015 In št. 3685/021, izdelan od IBT — Investicij iški biroji Trbovlje v oktobru 1975, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Litija in urbanistični službi pri Gradbeno obrtnem podjetju »Komunala« Litija.
II
Predlog zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni Po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS.
V tem času lahko dajo pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, sa-fnoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
St. 010-13/67
Litija, dne 21. novembra 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1371.
Na podlagi 1. in 11. člena zakoŽa o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1975 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana Šiška, ki leži izven ureditvenega območja mesta Ljubljane
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
za uporabo mestnega zemljišča se na območju občine Ljubljana Šiška, ki leži izven ureditvenega območja mesta Ljubljane, plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki leži v mejah območja, obseženega z urbanističnim'načrtom ali zazidalnim načrtom in je komunalno opremljeno. Za mestno zemljišče se šteje poleg zemljišč iz prvega odstavka tega člena tudi nacionalizirani ožji gradbeni okoliš v Tacnu.
Za komunalno opremljeno zemljišče v smislu prvega in drugega odstavka tega člena se šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo.
3.	člen
Glede na lego zemljišča, prometno povezanost s centrom, opremljenost s komunalnimi napravami, stopnjo racionalne uporabe zemljišča, rekreacijske možnosti, preskrbovalne centre in glede na centre družbene službe in javnih funkcij se zemljišče, ki je navedeno v 2. členu tega odloka deloma uvršča v II. cono v smislu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75 in to naselja Medvode (center), Preska in Svet j e, vsa ostala naselja z navedenega zemljišča pa v III. cono v smislu istega odloka.
Opis mej con je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za zemljišče iz 2. člena tega odloka:
—	ki se uporablja v vojaške namene ali na katerem so zaklonišča, prostori za pouk in bivanje partizanskih enot in enot civilne zaščite in prostori, v katerih se hranijo in čuvajo vojaška oprema in druga sredstva oborožitve, katere določi občinska skupščina in jih zgradijo ali nabavijo delovne in druge organizacije, da bi izvršile zadeve in naloge v zvezi s pripravami za narodno obrambo, določenimi v zakonu o narodni obrambi, če jih ne uporabljajo pretežno v poslovne namene,
—	na katerem so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska ali konzularna predstavni-
(
štva ali v njih' stanuje njihovo osebje, ob vzajemnosti,
—	na katerem so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
—	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije,
—	ki se uporabljajo za socialne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, kulturne, telesno-kulturne in raziskovalne namene,
—t na katerem so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave in z njimi neposredno funkcionalno povezane obratovalne naprave,
—	ki je določeno z odobrenim urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj delovne organizacije (rezervat), če ga delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti,
—	ki ga pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje mestnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo,
—	ki je namenjeno po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu za kmetijsko proizvodnjo,
—	ki je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine.
Oprostitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po prejšnjem odstavku ne velja za mestno zemljišče, ki se oddaja v najem.
ZAVEZANCI PRISPEVKA
5.	člen
Prispevek mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču ali stavbi pravico uporabe, oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma dela stavbe.
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu prispevka iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezni del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo.
Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa zp komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek je dolžan plačati.
6.	člen
Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidalnega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
V času gradnje plačujejo prispevek lastnik ali uporabnik zemljišča.
Pri vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih se upošteva površina, ki je osnova za določanje stanarine oziroma najemnine.
DOLOČITEV PRISPEVKA ^	7. člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora z odločbo določiti mesečni znesek pri-
spevka, v obrazložitvi določbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
8.	člen
Zavezanci plačevanja prispevka so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu osnove za odmero prispevka od stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter zemljišč.
Rok za prijavo osnov za odmero prispevka je mesec dni po uveljavitvi tega odloka. Prijave ni treba vložiti zavezancem, ki so po dosedanjih predpisih plačevali prispevek po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa, kolikor niso nastale površinske spremembe.
Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun prispevka so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
9.	člen *	> '
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko zavezance in imetnike stanovanjske pravice, ki prejemajo na podlagi odločbe pristojnega organa družbeno materialno pomoč, na njihovo vlogo oprosti plačevanja prispevka.
Izvršni svet na podlagi predloga upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve, lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance ali imetnike stanovanjske pravice plačevanja prispevka, če ugotovi, da bi plačevanje prispevka ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice in njegove družine.
Upravni organ izda tako odločbo, oziroma sestavni predlog iz drugega odstavka tega člena, ko dobi mnenje krajevne skupnosti, na območju katere zavezanec živi.	-	*
Plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča so* oproščeni imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, če pristojni organ ugotovi, da ta stanovanja niso primerna za bivanje.
Ce je imetnik stanovanjske pravice oproščen plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku, je oproščen za ustrezne stanovanjske prostore tudi zavezanec.
Zavezanec pa ne more biti oproščen plačila prispevka, če ni oproščen plačila prispevka, imetnik stanovanjske pravice.
Vsakokratna odločba o tem velja za tekoče koledarsko leto.
10.	člen
Višina prispevita znaša za kvadratni meter mesečno din:
Cona II	IU
—	za stanovanjske prostore, garaže, za osebne avtomobile, last posameznega občana in objekti družbenega standarda
od	tlorisne	površine	0,35	0,175
—	za poslovne prostore in druge zgra-
jene prostore, ki se uporabljajo za gošpo-darske in druge dejavnosti, od tlorisne .površine	0,525	0,525
—	za	nezazidano stavbno zemljišče ,0,175	0,08
11.	člen
Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objek-
tov in naprav kolektivne komunalne potrošnje, in sicer za:	(
—	mestne ulice in ceste,
—	trge, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, avtobusna postajališča in druge površine namenjene za promet,
—	zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73),
—	rekreacijske površine in otroška igrišča,
—	omrežje javne razsvetljave,
—	cestno kanalizacijo (za odvod meteornih voda).
12.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju občine Ljubljana Šiška, ki je izven ureditvenega območja mesta Ljubljane, in sicer na podlagi letnih planov krajevnih skupnosti in občinske skupščine.	,
Programe, ki zajemajo sredstva krajevnih skupnosti in občine, sprejemajo krajevne skupnosti in skupščina občine v okviru svojih pristojnosti po prejšnji obravnavi delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Zbiranje sredstev prispevka se opravlja prek posebnega računa občine.
O uporabi sredstev prispevka se izdela vsako leto zaključni račun s poročilom, ki ga sprejme občinska skupščina.
KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, ki
a)	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (8. člen),
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero prispevka (8. člen).
Z denarno kaznijo 2000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Z denarno kaznijo 2000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o razširitvi veljavnosti odloka Mestnega sveta Ljubljana o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane na območje, ki ga zajema urbanistični načrt Medvod, in na nacionalizirani ožji gradbeni okoliš naselja Tacen (Glasnik, št. 29/68).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje
St. 1-420-034/75
Ljubljana, dne 30. oktobra 1975.
^ Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. I. r.
Opis mej con iz 3. člena odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju Ljubljana Šiška, ki leži izven ureditvenega območja mesta
II.	CONA
V	drugo cono spada območje Preske na jugozahod do gozdne meje, na zahod do. zahodne meje pare. št. 440 k. o. Preska, kjer meja prečka cesto Preska—Goričane in se obrne na severozahod do jugozahodnega vogala, pare. št. ‘837/14 k. o. Preska, po njeni zahodni meji do reke Sore, po njej na vzhod do železniškega mostu, po progi na severozahod ca. 150 m, po ježi na sever do severnega daljnovoda, ki poteka severno od 'Svetja, ter se po njem obrne na vzhod, prečka cesto Ljubljana—Ki-anj, poteka do Zbiljskega jezera, nato po Savi navzdol še ca. 700 m, južno od sotočja, kjer se obrne na jugozahod, ter gre jugovzhodno od naselja Preska do gozdne meje in po njej na severozahod.
III.	CONA
y tretjo cono spada celotno ureditveno območje Medvod, ki ni zajeto v II. coni, to je ves predel Medvod, ki sega na jugozahodu do gozdne meje Preska, Vaš, Goričan in Rakovnika vključno s posameznimi zajedami, dalje sega na zahod do tovarne Color, kjer meja prečka cesto Medvode—Sora in se obrne proti severozahodu, kjer se po ca. 300 m obrne proti severovzhodu in prečka Soro in dalje železniško progo ca. 120 m severozahodne j e od cerkve sv. Petra in Pavla. Nad cerkvijo se meja obrne proti severu in prečka daljnovod, ki poteka med Senico 'in seniškim poljem, ter se po prečkanju obrne na severozahod ter gre meja dalje ob daljnovodu do meje občine Ljubljana Šiška in Škofja Loka in po njej na sever in vzhod do ceste Medvode—Kranj, ter po njej na jugovzhod, kjer se ca. 150 m pred severno črpalko obrne na vzhod, prečka Zbiljsko jezero, se po prečkanju obrne na jugozahod do daljnovoda, ki poteka med Verjem in gozdom, in ob njem severozahodno nad Verjem in Zg. Pirničami do nove pirniške šole, kjer se obrne na vzhod in po gozdni meji do ceste Smlednik—Tacen, ter po njej na jug. 200 m južno od odcepa v Zg. Pirniče se obrne na zahod, gre severno od Vikreč, do kolena Save, po njej in meji ureditvenega obnrločja mesta Ljubljane severno ob Motelu Medno do ceste. Medvode—Golo brdo, se tu obrne in gre po njej na jug do vasi Seničica, kjer se obrne na zahod do gozdnega roba na jugu Medvod in po njem proti severozahodu.
V	III. cono spada tudi območje bivšega ožjega gradbenega okoliša naselja Tacen, kjer poteka meja od izhodiščne parcele št. 386/4 proti severu po pare. št. 385, 384/1. 382/2 in 382/1, dalje proti vzhodu po pare. št. 383/1, 384/7 in 384/4 ter dalje proti jugu po pare. št 385 ob vzhodni posestni meji pare. št. 385 in zajema mejne parcele na južni strani pare. št. 386/2, 386/3, 386/6 in 386/5 k. o. Tacen.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1372.
Na podlagi 26. in 148. člena statuta občine Ljuljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) ter
1.	in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
2.	decembra 1975 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in gradbene objekte, ki so naslednje:
a) za kmetijska zemljišča
nad	do	din •/•	znaša davek
3	12
3	4	0,35 +
4	5	0,55 +
5	7	. 0,80 + :
7	10	1,40 +
10		2,45 + ■
b) za	stavbna	zemljišča
nad	do	din	•/•
	1 30	12
30	40	3,60 + 18
40	50	5,40 + 24
50	70	7,80 + 30
70	100	13,80 + 36
100	150	24,60 + 42
150		45,60 + 48
c) za'gradbene objekte		
nad	do	din »/•
	4.000	14
4.000	5.000	560 + 18
5.000	7.000	740 + 22
7.000	10.000	H80 + 26
10.000		1960 + 30
18 od presežka nad 3 din 24 od presežka nad 4 din 30 od presežka nad 5 din 36 od presežka nad 7 din 42 od presežka nad 10 din
' znaša davek
od presežka nad 30 din od presežka nad 40 din od presežka nad 50 din od 'presežka nad 70 din od presežka nad 100 din od presežka nad 150 din
znaša davek
od presežka nad 4.000 din od presežka nad 5.000 din od presežka nad 7.000 din od presežka nad 10.000 din
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom,ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet. dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek. ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 41-809/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 422-3142/75
Ljubljana, dne 2, decembra 1975.
x Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
1373.
Zbor delegatov krajevne skupnosti Horjul je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 76. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora delegatov krajevne skupnosti Horjul sprejel dne 24. novembra 1975
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Horjul in Ljubgojna v krajevni skupnosti Horjul za izgradnjo kanalizacije v naselju Horjul in Ljubgojna
I
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Horjul in Ljubgojna v krajevni skupnosti Horjul za izgradnjo kanalizacije v naselju Horjul in Ljubgojna, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25/75) se v II. točki črta besedilo »od 1. julija 1975 do 31. decembra 1975« ter črta v celoti besedilo XII. točke.
II
III.	točka se spremeni, tako da se glasi:
»Krajevni samoprispevek plačujejo občani, lastniki zasebnih stanovanjskih objektov, stanovanjskih objektov v gradnji in nosilci stanovanjske pravice v stavbah družbene lastnine v naselju Horjul in Ljubgojna za vsak objekt ali stanovanje po 5.500 dinarjev.
V.primeru, da upravljalec stanovanja v družbeni lastnini sklene z gradbenim odborom iž X. točke sklepa, pogodbo o prispevku plač}! za izgradnjo kanalizacije, nosilec stanovanjske pravice v stanovanju družbene lastnine ni dolžan plačati prispevka po prvem odstavku te točke.«
III
Ta sklop velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Horjul
Štefan Vrhovec 1. r.
LOGATEC
13.74.
Na podlagi 23. člena zakona o, financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74). 29. in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občino Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1975
1.	člen
V odloku o proračunu občine Logatec za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 19-956/75) se spremeni pregled dohodkov in razporeditev dohodkov.
Spremenjeni pregled dohodkov in razporeditev dohodkov je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/75
Logatec, dne 2. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
	Rebalans dohodkov	in razporeditev
dohodka	Dohodki		Skupaj
1	Davki iz OD in dohodka	2,035.000
2	Davki na promet, premož.	5,701.000
3	Takse	260.000
4	Dohodki po posebnih predpisih	90.000
5	dohodki organ, in drugi dohodki	60.000
6	dopolnilna sredstva	54.000
t
Dohodki — skupaj	8,200.000
dohodkov proračuna za'leto 1975
Štev. glav.	Razporeditev dohodkov	'		skupaj
namena		
01	dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	5,255.592
02	narodna obramba	150.000
03	družbenopolitične organizacije in dr.	499.151
04	negospodarske investicije	86.730
08	socialno skrbstvo	2Š4.636
09	zdravstveno varstvo	36.493
10	komunalna dejavnost	119.773
11	krajevne skupnosti	374.584
16	gospodarski posegi	124.041
18	obvezna proračunska rezerva	82.000
19	odstopljeni dohodki	«	1,187.000
	Razporejeno — Skupaj	8,200.000
1375.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela dne 2. decembra 1975 in zbora krajevnih skun-nosti dne 2. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini
Logatec
1.	člen
V odloku o na j višji stanarini v občini Logatec, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15/75 se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-18/73
Logatec, dne 2. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
SLOVENSKE KONJICE •	1376.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 24. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22-310/73) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-235/74) ter 3. in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-31/73) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o začetku in koncu delovnega časa med dnevom v prodajalnah na drobno, gostinskih obratih in obrtnih delavnicah
1.	člen
S tem odlokom se določa začetek in konec delovnega časa med dnevom za prodajalne na drobno, gostinske obrate in obrtne delavnice temeljnih organizacij združenega dela ter zasebnih obrtnih delavnic in gostišč.
Na podlagi okvirnega delovnega Časa, ki ga določa ta odlok, se sklene samoupravni sporazum o obratovalnem času, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določila tega odloka.
Nosilci za sklenitev samoupravnega sporazuma o obratovalnem času so temeljne organizacije združenega dela na področju blagovnega prometa na drobno, gostinstva in turizma, pekarne in slaščičarne, brivnice in česalnice, zasebni obrtniki v občini občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo.
Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma začne za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ.
2.	člen
Trgovine na drobno morajo biti vsak delovni dan, razen sobote odprte vsaj 7 ur in sicer med 7. in 18. uro.
Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj 5 ur.
Ob sobotah popoldne so trgovine na drobno lahko zaprte, vendar morajo biti odprte samopostrežne trgovine do 17. ure, razen pekarne, ki morajo biti ob sobotah odprte do 19. ure.
Poslovalnica, ki je odprta v soboto popoldne, je lahko zaprta temu enak drug delovni dan v tednu, razen pekarne.
3.	člen
Samopostrežne in ostale trgovine, ki poslujejo nepretrgoma (nonstop) morajo biti odprte v času med 7. in 20. uro, razen ob sobotah, ko morajo biti odprte kot je to določeno v 2. členu tega odloka.
4.	člen
Slaščičarne in trafike so lahko odprte vsak dan od 7. do 21. ure, morajo pa biti odprte vsaj tako, kot je določeno za trgovine na drobno (prvi odstavek 2. člena).
Bencinske črpalke — servisi morajo poslovati v poletnem času najmanj od 5. do 21. ure, v zimskem času pa od 6. do 20. ure.
5.	člen
Na delovni dan pred 1. januarjem, 1. majem in 29-novembrom morajo prodajalne z živili pos'lovati neprekinjeno (brez opoldanskega presledka).
Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni. prodajalne z živili (špecerije, mesnice, prodajalne kruha ter sadja in zelenjave) ne smejo biti zapored zaprte več kot dva dni.
6.	člen
Poslovni čas gostinskih obratov in gostišč je med
5.	in 22. uro v poletnem času in med 7. in 21. uro v zimskem času.
Gostinski obrati smejo biti odprti v poletnem času od 5. do 24. ure, v zimskem času pa od 6. do 23. ure.
Ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in ob dnevih pred praznikom so lahko gostinski lokali odprti od 6. do 2. ure naslednega dne.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena so lahko gostinski lokali odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 1. januarja na drugi januar, od 30. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. november in od 29. novembra na 30. november, ter v nočeh na pustno soboto in nedeljo in na pustni torek.
7.	člen
Gostinska podjetja in gostišča, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom. Lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno.
Poslovni čas bifejev v sestavi samopostrežnih trgovin določi delovna organizacija, pri tem pa upošteva omejitve poslovnega časa predpisanega za gostinske obrate in gostišča v 6. členu tega odloka.
Za sezonske gostinske obrate in za opravljanje gostinskih storitev na prireditvah se določi poslovni čas ob izdaji dovoljenja po odloku o opravljanju gostinskih dejavnosti izven stalnih poslovnih prostorov.
8.	člen
Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi čiščenja lokala in zaradi tedenskega počitka osebja.
9.	člen
Družbene in zasebne obrtne delavnice morajo biti odprte vsaj 7 ur vsak delovni dan, razen sobote, ko morajo biti odprte vsaj 5 ur obme delavnice, ki opravljajo osebne storitve.
Brivnice in česalnice morajo biti odprte v skladu z obstoječim družbenim dogovorom o delovnem času.
,	10. člen
Za poletni čas v smislu tega odloka se šteje čas radi čiščenja lokala in zaradi tedenskega počitka oseb-bra do 14. aprila.
11.	člen
Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki prodajalni na drobno, mesnici, trafiki, gostinskem obratu oziroma gostišču in obrtni delavnici, poleg tega pa tudi zunaj lokala (na vratih oziroma pri vhodu), objaviti je treba tudi obvestilo o dnevih, ko je zasebno gostišče oziroma brivnica ali česalnica zaprta v skladu z 8. členom oziroma drugim odstavkom 9.. člena tega odloka.
12.	člen
Določitev poslovnega časa je treba priglasiti za gospodarstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ lahko v upravičenih primerih (adaptacija lokala, letni dopusti, bolezen osebja in podobno) dovoli, da se posamezen obrat začasno zapre.
O začasni prekinitvi obratovanja je vodja obratovalnice dolžan na vidnem mestu objaviti podatke, koliko časa bo obratovalnica zaprta in s čigavim dovoljenjem.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če nima poslovalnice odprte v določenem času (2., 3., 4., 6. in 9. člen),
2.	če ima gostinsko poslovalnico odprto izven delovnega časa (6. člen)
3.	če nima na vidnem mestu objavljen poslovni čas (11. člen).
4.	če poslovalnico začasno zapre brez dovoljenja vidnem mestu (tretji odstavek 12. člena.
5.	če začasne prekinitve obratovanja ne objavi na vidnem mestu (tretji odstavek 12. člena).
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz 13. člena tega odloka.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obratovalnem času v delovnih organizacijah javnega pomena (Uradni vestnik Celje. št. 22-266/69 in Uradni list SRS, št. 22-515/72 ter 41-936/73).
16 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-2/75-1
Slov. Konjice, dne 25. novembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1377.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. in 185. členu zakona o prekrških - (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16-145/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir v občini Slovenske
Konjice
1.	člen
Poleg prekrškov zoper javni red in mir, ki jih določa zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16-144/74) se v občini Slovenske Konjice kaznujejo kot prekrški tudi dejanja, določena s tem odlokom.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna'oseba:
1.	če postavi cirkuški ali drugi šotor ali napravo za zabavo na kraju, ki ni zato določen,
2.	če ob pravem času ne poskrbi za odstranitev vinjenih oseb in oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje,
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Ce stori prekršek iz 1. in 2. točke 2. člena tega odloka posameznik se kaznuje z denarno kaznijo od 20 do 5.000 din.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če toči alkoholne pijače ali prodaja blago izven mest, ki so za to določena,
2.	če popiva v prodajalnah ali na drugam javnem mestu,
3.	če namesti na vrtno ali drugo ograjo bodečo žico, stekene drobce ali drug material, ki utegne poškodovati mimoidoče,
4.	če meče kamenje ali druge predmete in s tem ogroža varnost ljudi in premoženja.
5.	če sežiga odpadke, kuri ogenj na prostorih v bližini zgradb, naprav ali podobnega in s tem moti okolico ali če odmetuje cigaretne ali druge ogorke na kraju, kjer je možno zanetiti požar,
6.	če pušča ob javnih poteh in ograjah nasade ali živo mejo v takšnem stanju, da je ogrožena varnost ljudi ali prometa.
7.	če onesnaži vodo, namenjeno ljudem ali živini,
8.	če ugasi, poškoduje ali odstrani cestno svetilj-ko ali drugo svetlobno telo.
5.	člen
' Z denarno kaznijo od 20 do 500 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki mu je zaupano varstvo otroka ali mladoletnika, ki še ni dopolnil 15 let;
1.	če pusti zaupanega mu otroka, ki še ne obiskuje šolo brez nadzorstva na prometni cesti ali drugem nevarnem prostoru,
2.	če pusti, da zaupani otrok ali mladoletnik prodaja časopise, cvetlice, sadje ali sadeže na javnih mestih in lokalih,
3.	če pusti, da se zaupani otrok ali mladoletnik brez spremstva zadržuje po 20. uri v gostinskih ali podobnih prostorih, kjer se točijo alkoholne pijače.
6.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če sa zadržuje kljub opozorilu preko dovoljenega obratovalnega časa v poslovnih in gospodarskih lokalih ali prireditvenih prostorih,
2.	če vodi pse in druge živali v javne lokale in prostore,
3.	če stepa preproge ali posteljnino skozi okno ali z balkona, vrže ali 'zlije nesnago na ulico ali kako drugače umaže oziroma poškoduje ljudi,
4.	če kadi v javnem prostoru, kjer je to izrecno prepovedano,
5.	če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži javni prostor.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena lahko izterja delavec postaje milice ali občinske službe komunalnega nadzora denarno kazen takoj na mestu.
» -
7.	člen
Postopek za prekršek po tem. odloku predlagajo organi za notranje zadeve, delavci občinske službe komunalnega nadzora in upravni organ, pristojen za ko-rhunalne zadeve.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Uradni vestnik Celje, št 35-480/66) in 8. členu odloka o spremembi denarnih kazni za prekrške, določene v odlokih Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS št. 14-683/75).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-50/75-1
Slov. Konjice, dne 25. novembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1378.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/ 72) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1. člen
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Slovenske Konjice v smislu tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72).
2.	člen
Poprečna gradbena cena za Im2 uporabne površine znaša 3.000 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo:
—	za območje, ki ga zajemata urbanistični načrt mesta Sl. Konjice in urbanistični načrt naselij Zreče 30 Vo gradbene vrednosti objekta,
—	za druga naselja v občini 40% gradbene vrednosti objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 "/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 8-116/73 in 25-666/74).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-6/75-1
Slov. Konjice, dne 25. novembra lavo.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
1379.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v dtužbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementoV za, izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 20-129/71) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71).
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m! stanovanjske pp-vršine znaša 3000 din.
3.	člen	v
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka:
—	za individualno komunalno potrošnjo 4%
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 12%.
4.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika po enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71).
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 25-667/74).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/75-1
Slov. Konjice, dne 25. novembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1, r.
1380.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 18. členu zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS. št. 18-176/74) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-238/ 74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne
prostore
1.	člen
Za delovno stavbo se šteje stavba, ki je namenjena za poslovno dejavnost in se v ta namen pretežno tudi uporablja.
Za poslovni prostor se šteje ne glede na to ali je v poslovni stavbi ali stanovanjski hiši, eden ali več prostorov namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod.
2.	člen
Najvišja najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore se določi glede na lokacijo po območjih občine, in sicer:
1.	območje obsega mesto Slovenske Konjice z okolico v mejah urbanističnega programa,
2.	območje obsegajo kraji Zreče, Vitanje in Loče,
3.	območje obsegajo ostali kraji v občini.
3 člen
•
Najvišja mesečna najemnina za posamezno območje še določi tako. da se tlorisna uporabna površina poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora pomnoži s seštevkom točk. ugotovljenih na podlagi zakona in priročnika o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. «t. 50-378/72) in v vrednosti najemnine za eno točko, ki znaša za:
prvo območje 0.22 din
drugo območje 0.18 din
tretje območje 0.10-din
Ce najemnik poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora vloži lastna sredstva za izboljšanje stavbe oziroma prostora za kar mora Imeti dovoljenje od samoupravne stanovanjske skupnosti, se vloženi znesek lahko poračuna ob plačilu najemnine na podlagi predloženih računov.
4.	člen
V	tlorisno uporabno površino poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se vštejejo v smislu tega odloka sami poslovni prostori s sanitarijami, garderobami, hodniki, pisarnami in priročnimi skladišči.
Ne glede na določila 3. člena se določi mesečna najemnina za:
a)	garaže do 15 din od m2
b)	poslovne prostore deficitarnih in uslužnostnih obrti in skadišča do 10 din od m2
c)	drvarnice, lope, kleti in podstrešni prostori do 7 din od m2
č) za poslovne prostore, ki jih imajo v najemu družbenopolitične organizacije, organi družbenopolitičnih skupnosti in društev do 7 din od m2.
5.	člen
Za poslovne stavbe oziroma poslovne prostore se najvišja najemnina, določena skladno s 3. členom tega odloka lahko zniža:	.
1.	pri dejavnostih, ki jih opravljajo družbenopoli-
tične skupnosti, družbenopolitične organizacije, državni organi, samoupravne interesne skupnosti in socialno varstvene ustanove za 30%>,	.
2.	pri prodajalnah, ki se bavijo izključno s prodajo kruha, mleka in mlečnih izdelkov za 20 "/o,
3.	pri poslovnih prostorih, ki so locirani ob stranskih ulicah In za promet v težko dostopnih krajih in s šibkim orometom za 10 Vo. 6 7 8 9
6.	člen
V
V	najvišji mesečni najemnini za poslovne prostore oziroma stavbe niso zajeti stroški za komunalne storitve, prispevek za mestno zemljišče in obratovalni stroški, ki bremenijo še posebej najemnika poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
1334. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o spremembi sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji idustrijskih podjetij in drugih objektov v SFRJ	1393
1335.	Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi
komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov	in	statutov	visokošolskih or- ■
ganizacij	1393
1336.	Odlok o razrešitvi namestnika generalnega direk-
torja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji	1394
1337.	Odlok o imenovanju republiškega javnega pravobranilca	1394
1338.	Odlok o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega
senata za prekrške	1394
1339.	Odlok o imenovanju namestnika in pomočnika
družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije	1391
1340.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča	v	Ljubljani	1395
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1341.	Sklep o razdelitvi deleža SR Slovenije kot njenega
prispevka h kritju razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom v starostnem zavarovanju kmetov za leto 1974	1404
1342.	Družbeni dogovor o skupnem financiranju gozdar-
skih dejavnosti posebnega družbenega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območju	1405
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1343.	Samoupravni sporazum o internih standardih za
opečne izdelke	1407
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1344.	Sklep o prenehanju obračunavanja plačevanja in odvajanja prispevka 1,47 za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za november in december
1975 (Ljubljana)	1407
1345.	Sklep o dopolnitvi sklepa o osnovah za obračuna-
vanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1975	M88
7.	člen
Če nastane sbor o tem, ali spada poslovna stavba oziroma poslovni prostor med tiste, za katere se lahko določi znižana najvišj'a najemnina po 5. členu tega odloka, odloči občinski upravni organ, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
8.	člen
Uskladitev dosedanjih najemnin za poslovne stavbe in poslovne prostore z določbami tega odioka je Potrebno opraviti v roku od dveh let od dneva uveljavitve tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. I
St. 36-3/75-1
Slov. Konjice, dne 25. novembra 1970.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
1346.	Sklep o spremembi stopnje prispevka za zdrav-
stveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto	1408
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1347.	Odlok o ureditvi avtot&ksi službe v Ljubljani
(Ljubljana) .	1409
1340. Odlok o spremembi odloka o sprejetju noveliranega
urbanističnega načrta Medvod (Ljubljana)	1411
1349.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane	1412
1350.	Sklep o prenosu ustanoviteljske pravice do Demon-
stracijskega eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine (Ljubljana)	1412
1351.	Sklep o izvolitvi dveh sodnikov za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani	1412
1352.	Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I v
Ljubljani .	«	i4i2
1353.	Sklep o razrešitvi sodnika za prekrške v organu
za kaznovanje prekrškov v Ljubljani	1413
1354.	Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča II v
Ljubljani	ma
1355.	Sklep o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane
Stran
1356.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za potek obvoznice na odseku Črnuče—Dolgi most (Ljubljana) 1413
1357.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične do-
kumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo posebne šole VZ Janeza Levca ob Dečkovi ulici (Ljubljana)	1414
1358.	Odlok o spremembi odloka o prispevku zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Celje)	1414
1359.	Sklep o pooblastitvi izvršnega sveta skupščine ob-
čine za potrjevanje samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih statutov (Grosuplje)	1414
1360.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje modernizacije občinskih cest 1. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 385	(Grosuplje)	1415
1361.	Odlok o soglasju k cenam za geodetske storitve
(Idrija)	1415
1362.	Odlok o dopolnitvi odloka o izločitvi sredstev biv-
šega družbeno investicijskega sklada občine Idrija iz kreditnega sklada Ljubljanske banke, podružnica Nova Gorica	1416
1363 Sklep o potrditvi sporazuma o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini Idrija	1416
1364. Sklep o razporeditvi delovnega časa in o uradnih
dnevih upravnih organov	občine Idrija	1416	‘
13G5. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Zaroda (Idrija)	1417
1366 Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v
občini Lenart	1417
Stran
1367. Odlok o splošni prepovedi prometa, parcelacije,
graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo	na	območju	občine	Lenart ,	1417
1368.	Odlok o čiščenju in vzdrževanju potokov in jarkov
v d ličini Lenart	1420
1369.	Odlok o spremembi odloka o priznanjih občine 'Litija	1421
1370.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za
Kresnice (Litija) -	1421
1371.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
na območju občine Ljubljana Šiška, ki »ežl izven ureditvenega območja	mesta	Ljubljane	1421
1372.	Odlok o davku kr promet nepremičnin (Ljubljana
Vič-Rudnik)	1423
1373.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o uved-
bi krajevnega samoprispevka za območje naselja Horjul in Ljubgojna v krajevni skupnosti Horjul za izgradnjo kanalizacije v naselju Horjul in Ljubgojna (Ljubljana Vič-Rudnik)	1424
1374.	Odlok o sprcmeihbah odloka o proračunu občine
Logatec za leto 1975	1424
1375.	Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v
občini Logatec	1425
1376.	Odlok o začetku in koncu delovnega Časa med dnevom v prodajalnah na drobno, gostinskih obratih
in obrtnih delavnicah (Slovenske Konjice)	1425
1377.	Odlok o prekrških zoper Javni red in mir v občini
Slovenske Konjice	1427
1378 Odlok o določljivi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Slovenske Konjice)	1427
1379. Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun * revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice! ’	1428
1380 Odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe in
poslovne prostore (Slovenske Konjice)	1428
Naroditev na „Uradni list SRS” za leto 1976
Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1976. Naročnike na »Uradni list SRS« za leto 1976 prosimo, da čimprej vplačajo naročnino za toliko izvodov kolikor jih želijo prejemati in pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo »Uradnega lista SRS« od prve številke prihodnjega leta.
Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1975. Naročnina za leto 1976 znaša za en Izvod 240 dinarjev in se vplačuje naprej za vse leto 1976 na žiro račun št. 50100-603-40323
Uprava
Izdaja Časopisni zavod Uradni Usi SRS - Direktor m odgovorni urednik Milan Blbei - Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1975 200 din inozemstvo mo din Reklamacije st upoštevale •« mesec dni oo z,<iu vsake številke — Uredništvo m uprava, Ljubljana. Veselova U poštni oredal 379'VTl - Telefon direktor uredništvo upinv* In knjigovodstvo 20 701 orodaja. prekllct In naročnine 23 579 — Zlrc račun 50l0(>-rtn3-4032.v oproščene orometneen dnvkr oo mnenju Sekretariate za informacije v fzvršnem »vetu SkuošMnr Slovenile št 121-1/7?