GUŠILO KOLEKTIVA STEKLARNE Leto XII. Hrastnik, 11. 10. 1976 Št. 10 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik : Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu,. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Prisotnost naše tovarne na Jesenskem zagrebškem velesejmu Letošnji zagrebški velesejem je proglašen za jubilejnega — 65-let-nica prve sejemske prireditve v Zagrebu, in 20-letnica razstavljanja na današnjem prostoru na desni obali Save. Tudi naša tovarna sejma, da tako veliko število držav v razvoju prav na tem sejmu išče kontaktne stike z razvitimi. Namen vseh udeležencev in tudi naše tovarne ni samo v tem, da obiskovalci velesejma občudujejo Naš razstavni prostor na zagrebškem velesejmu: razstavljene plafonjere je prisotna vseh 20 let na novem zagrebškem velesejmu. Pokrpvitelj jubileja je bil predsednik republike Josip Broz Tito, ki je vedno najdražji gost zagrebškega velesejma. Na letošnjem zagrebškem velesejmu je sodelovalo 6310 razstav-ljalcey iz 60 držav in od tega je bilo 5000 razstavljalcev iz tujine. Potrebno je poudariti prisotnost 34 držav v razvoju, kar je največja udeležba doslej. Prav tu je poudariti pomembnost zagrebškega vele- dosežke proizvajalcev, temveč predvsem v poslovnosti. Število obiskovalcev že obstoječih poslovnih partnerjev je bilo precejšnje, tako da so bili večkrat vsi trije prostori za razgovore zasedeni. Med novimi domačimi obiskovalci je tudi kupec, ki predvideva nakup izdelkov za široko potrošnjo za čas. enega poslovnega leta v vrednosti 1,5 stare milijarde dinarjev. Prvo naročilo tega kupca je že odpeljal kamion s prikolico. Tako velik obisk domačih kupcev je dokaz, da so naši proizvodi cenjeni in iskani na domačem tržišču. Tudi obisk tujcev je bil na letošnjem zagrebškem velesejmu doslej največji. Pojavili so se novi kupci, ki so se po obisku na velesejmu tudi oglasili v naši tovarni, kjer smo jim laže prikazali izdelke, ki jih želimo izvažati. S kvaliteto naših izdelkov so bili zadovoljni, ha spisek izdelkov namenjenih za izvoz pa smo dali samo tiste izdelke, za katere smo lahko določili obojestransko sprejemljive prodajne cene. Vsi novi tuji obiskovalci so se zanimali za naše razsvetljavno steklo in steklo za široko potrošnjo. Odločitev v sanacijskem programu, da za obdobje 6. serija »Triglav« — 4 kozarci: pivo, vino, vino, žganje, bogatejša noga, zgornji del iz serije »Hrastnik«. 7. serija »Claudija« — 4 kozarci: pivo, vino, vino, žganje. Kozarci so bili razstavljeni v komercialnem pakiranju, to je v kartonskem ležišču prevlečenem s PVC folijo. Večina obiskovalcev je najbolje ocenila serijo »Jadran« in če bi lahko verjeli njihovim izjavam, bi za domače tržišče izdelovali samo to serijo, vendar do dokončnih naročil ni prišlo, tudi ocene, koliko bi jih v letu 1977 kupili, niso bili sposobni dati. Zato bomo v prvi polovici meseca oktobra obiskali vse važnejše kupce na jugoslo- Notranji del razstavnega prostora na zagrebškem velesejmu Izdelki steklarne Hrastnik, razstavljeni na zagrebškem velesejmu 1976/1977 ostanemo pri obstoječem asortimanu, je bila pravilna. Za 1. 1. 1977 je predviden ponovni zagon linije za proizvodnjo kelihov, zato smo posebno skrb na tem velesejmu posvetili ponudbi izdelkov, ki jih nameravamo proizvajati na tej liniji in jih plasirati na jugoslovansko tržišče. Pri ponovnem zagonu bi bil proizvodni program sestavljen iz naslednjih serij, ki smo jih razstavljali na velesejmu. 1. kompletna že obstoječa serija 1601 do 1607, 2. kozarec whisky in long dring, dopolnjena s kozarci 1,5 del, 3. kozarec za pivo 1609 0,41, 4. serija »Jadran« — 4 kozarci: pivo, vino, vino, žganje, 5. serija »Hrastnik«--4 kozar- ci: pivo, vino, vino, žganje. Noge iz obstoječe serije 1601—1607, vanskem tržišču in na podlagi teh zaključkov izdelali proizvodni program za leto 1977. Udeležili smo se tudi dneva jugoslovanske industrije stekla in keramike, ki ga organizira zvezna gospodarska zbornica že nekaj let. Program je vseboval samo en referat »uporaba formilita in ornament-skega stekla«, ki ga je podal predstavnik tovarne ravnega stekla iz Pančeva ter podelitev priznanj za dobro oblikovane proizvode iz stekla in keramike. Mnenja in želje večine navzočih so bila v cilju bogatejšega programa dneva jugoslovanske industrije stekla in keramike v letu 1977. V prihodnjem letu naj bi se tudi ocenjevalo razsvetljavno steklo, kjer bomo našli mesto tudi mi kot največji proizvajalci svetlobnih teles v Jugoslaviji. Svet Zveze komunistov Steklarne Hrastnik je po deveturni razpravi podprl spredlog sanacijskega programa Steklarne Hrastnik in ga kot takšnega z manjšimi pripombami predlaga v nadaljnjo obravnavo osnovnim organizacijam ZK po TOZD in zborom delovnih ljudi v 'kolektivu. Zakaj? Na zadnjih problemskih konferencah članov ZK steklarne Hrastnik je bila postavljena naloga poslovnemu odboru OZD Steklarna Hrastnik, da zaradi kritičnega stanja o podjetju izdela predlog sanacijskega programa podjetja. V uvodu predloga sanacijskega programa je zapisano: Zaključni račun za leto 1975 je dokončno potrdil zmanjšanje akumulativne sposobnosti OZD Steklarne Hrastnik. To upadanje je postalo intenzivnejše z nastopom energetske krize v letu 1973. V drugi polovici tega leta je prišlo do izredne podražitve goriva in nekaterih surovin, ki jih uporabljamo v velikih količinah. Porast proizvodnih stroškov smo skušali nadoknaditi z višjimi prodajnimi cenami, kar smo lahko dosegli na domačem trgu. Zunanje tržišče, na katerega prodamo znaten del proizvodnje, pa tako velikih povišanj cen ni sprejelo, stimulacija izvoza pa razlik med cenami na domačem in zunanjem tržišču še zdaleč ne pokriva. Na zmanjšanje akumulacije je vplivalo tudi večkratno povišanje cen embalaže, ki predstavlja dobršen del naših stroškov. Poleg navedenih faktorjev, na katere ne moremo vplivati, pa tudi naše delo ni bilo vselej tako, da bi nastalo situacijo ublažilo do največje možne mere. Poslabšanje delovne discipline je vplivalo na zmanjšanje produktivnosti dela. Tako je narastel proizvodni odpadek vseh vrst (napaka stekla, napaka dela, odpadek pri avtomatih, ostali lomi). Upadanje akumulativnosti nam je onemogočilo izplačevanje osebnih dohodkov v enaki višini kot v drugih dejavnostih. Posledica tega je bilo odhajanje kadrov vseh izobrazbenih struktur. Odhajanje kadrov je imelo za posledico zmanjševanje števila brigad v TOZD I, poslabšanje strokovnosti v TOZD II. in kritično delo nekaterih strokovnih služb. Veliko smo si obetali od nove proizvodnje kelihov. Zaradi težav pri prodaji smo jo morali začasno ustaviti. Zaloge kelihov in ostali stroški v zvezi z investicijo v to linijo je situacijo še poslabšalo. Poleg navedenih vzrokov, ki so bistveni, je prav gotovo še več manjših, ki skupno povzročajo stanje, v katerem se nahaja OZD Steklarna Hrastnik. OZD Steklarna Hrastnik je kolektiv s stoletno tradicijo, ki je uspel prebroditi marsikatero težavo. Njegov pomen za Hrastnik in širšo družbeno skupnost ter ne nazadnje za socialno varnost zaposlenih in njihovih družin obvezuje vse člane delovne skupnosti, da z vso resnostjo in odgovornostjo pristopijo k izvajanju stabilizacijskega programa. Svet Zveze komunistov Steklarne Hrastnik je obširno obravnaval vsa poglavja stabilizacijskega programa, ki zajemajo v glavnem vse rešitve, med ostalim: problematiko obratnih sredstev, ureditev dohodkovnih odnosov, izbira asortimana in korekcija cen, stimulativ-nejši sistem nagrajevanja in normiranja, reorganizacijo nekaterih TOZD in služb, in varčevalne u-krepe. Svet ZK steklarne je podprl sanacijski program z manjšimi dopolnitvami, ki se naj vnesejo po dokončno zaključeni razpravi v družbenopolitičnih organizacijah in zborih delovnih ljudi v kolektivu. Svet ZK steklarne Hrastnik obvezuje vse člane Zveze komunistov Steklarne Hrastnik, da se ak-vtino vključijo v realizacijo zastavljenega programa sanacije podjetja. Člani delovne skupnosti bodo z vso problematiko obširno seznanjeni na zborih delovnih ljudi, kjer se bodo lahko tudi aktivno vključili v razpravo glede pravilnosti zastavljenega programa. Zaključek razprave na svetu Zveze komunistov Steklarne Hrastnik, kateremu so prisostvovali tudi vsi člani poslovodnega organa in predstavniki družbeno političnih organizacij, je bil, da je to edina rešitev, da kolektiv Steklarne Hrastnik postane zopet eden od boljših v okviru naše regije. rigo. Zasedanje skupščine SOZD v ustanavljanju v Hrastniku Delegati Steklarne Hrastnik na drugem zasedanju skupščine SOZD v ustanavljanju Delegati ostalih podjetij na 2. seji skupščine SOZD v Steklarni Hrastnik velj, SIJAJA iz Hrastnika ter iz Steklarne Hrastnik. Na seji sta bila tudi predstavnika Zavoda za napredek gospodarstva iz Celja. Na seji so se odvijale živahne razprave, katerih glavni namen je bil čimbolje urediti skupno poslovanje tako na domačem kot na tujem tržišču. Na seji pa so bili tudi sprejeti naslednji sklepi: 1. Spremeni se 3. člen poslovnika, in sicer se prvi stavek- glasi: Pred vsakim zasedanjem kateregakoli organa morajo delegati pre- 31. člen ostane nespremenjen. Poslovnik je bil sprejet s spremembo v 3. členu. 2. Člani skupščine so potrdili dosedanji način dela, ki ga je opravil Zavod za napredek gospodarstva iz Celja, ter da svoje delo do prihodnje seje bolj konkretno pripravijo. 3. Skupščina je na svoji seji izvolila tajnika skupščine, ki bo o-pravljal vsa tehnično-administra-tivna dela. To delo je honorirano. V sredo 15. 9. 1976 je bila v Steklarni Hrastnik 2. seja skupščine SOZD v ustanavljanju, kjer so bile prisotne delegacije Steklarne BORIS KIDRIČ iz Rogaške Slatine, Steklarne BORIS KIDRIČ TOZD Slovenska Bistrica, TIKE iz Trbo- jeti ustrezno oblikovano pismeno gradivo. Drugi odstavek pa se spremeni, in sicer: Vsaka razprava mora biti zaključena s sklepom, iz katerega je razvidno: -4. Pogodbo z Zavodom za napredek gospodarstva podpiše Steklarna Hrastnik. 5. Do prihodnje seje skupščine naj komisije pripravijo celotno gradivo, da se dopolni z delom, ki ga je opravil v tem času ZNG iz Celja in ga posredujejo skupščini v nadaljnjo razpravo in potrditev. 6. Prihodnja seja skupščine bo konec meseca oktobra v TIKI v Trbovlj ah. Do prihodnje seje bodo imele komisije pripravljene konkretne naloge, ki so jih izvršile in ki jih še morajo, zato bo ta seja skupščine še bolj živahna in zanimiva. Tajnik skupščine Aleksandra Laznik Razsvetljavna telesa, izdelki steklarne Hrastnik, na žalost skriti očem številnih obiskovalcev zagrebškega velesejma, razstavljeni predvsem za trgovske potnike ZAHVALA Kot upokojenec Steklarne Hrastnik se zahvaljujem svojim bivšim delovnim tovarišem iz TOZD IV. Steklarne Hrastnik, ki so mi omogočili desetdnevno preventivno letovanje v počitniškem domu Steklarne Hrastnik v Bohinju! Še enkrat najlepša hvala. Franc Koritnik cesta H. Debelaka 4, Hrastnik Sanacijski program steklarne Hrastnik Štipendiranje iz združenih sredstev Izvršni svet skupščine občine Hrastnik je na seji 3. septembra 1976 med drugim obravnaval tudi informacijo o novostih na področju štipendiranja iz združenih sredstev. Iz te informacije povzemamo naslednje: Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov na ravni republike, ki med drugim v interesu udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju določa razdelilnik sredstev za solidarnostno pokrivanje potreb štipendiranja iz združenih sredstev, je na svoji 5. seji dne 30. 6. 1976 obravnavala informacijo o obračunu združenih sredstev za obdobje januar-maj 1976. Ugotovila je, da zbrana sredstva ne zadoščajo za pokritje vseh potreb. Zato je sprejela ustrezne sklepe za rešitev te situacije, ki pa so pomenili za precejšnje število štipendistov ukinitev štipendije, za nekatere pa zmanjšanje štipendije v času letnih počitnic. Omenjeni sklepi so: 1. Pri razdeljevanju sredstev za mesec junij 1976 se upoštevajo potrebe skupnih komisij, odstotno zmanjšane za razliko med razpoložljivimi sredstvi in obveznostmi do korektur (sem so vključeni utemeljeni zahtevki glede na nižjo realizacijo razpoložljivih sredstev), kar Sodelujmo v akciji Akcija posojila za ceste se počasi bliža koncu. Tudi v OZD Steklarni Hrastnik smo zbrali že kar lepo vsoto, ki pa nikakor ne sme biti zadnja. Zato vsi tisti, ki še niste vpisali, pojdite na vpisna mesta in tudi sami prispevajte delež za naše ceste. Vsakdo vidi, da so ceste slabe, pa naj se takrat tudi spomni, da sam ni prispeval ničesar, da bi se te ceste popravile. Sicer pa je stanje po TOZD naslednje: A Štev. zaposl. Štev. vpisn. % . Potrebni znesek Vpisani znesek % TOZD I. 737 440 59,70 1,000.000 649.720 64,97 TOZD II. 321 302 94,08 440.000 426.281 96,88 TOZD III. 76 64 84,21 83.000 70.770 85,27 TOZD IV. 94 90 95,74 170.000 163.100 95,94 TOZD V. 123 119 96,75 210.000 202.710 96,53 TOZD VI. 30 30 100,0 29.000 29.450 101,55 DSSS 301 200 66,45 400.000 290.510 72,63 OZD 1.682 1.245 74,02 2,332.000 1,832.541 78,58 V občini Hrastnik pa je stanje naslednje: Štev. vpisanih Potrebni znesek Vpisani znesek % 4.308 6,327.049 6,990.270 110,48 S tem, ko bomo vpisali posojilo, pa bomo pripomogli k hitrejšemu razvoju prometa v naši republiki in pa tudi marsikatere lokalne ceste bodo dobile novo obliko. S tem pa bomo tudi pokazali pripravljenost, da z našimi posojili prispevamo za hitrejši razvoj naših cest. Tovarišice iz drugih republik, zaposlene v neposredni proizvodnji, so se množično odzvale pri vpisu posojila za gradnjo cest predstavlja 1/3 celotnega zneska teh korektur. Po tem izračunu prej-ne vsaka skupna komisija okrog 70 % planiranih potrebnih sredstev v juniju. 2. Skupna komisija na ravni republike je glede na razpoložljiva sredstva sklenila, da se morajo občinske skupne komisije aktivneje vključiti v usmerjanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje. 3. Skupne komisije naj pri preverjanju o upravičenosti do štipendije iz združenih sredstev postopajo individualno glede na materialni položaj učenca oziroma študenta, skladno z razpoložljivimi sredstvi. 4. Vsem štipendistom iz združenih sredstev, ki prejemajo do 500.— din štipendije, se le-ta preneha izplačevati od vključno junija dalje. To pa ne velja za štipendiste, ki prejemajo razliko med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev. Ta sklep je bil utemeljen s predpostavko, da ta znesek štipendije ne predstavlja pomembnega vira za štipendista. 5. Štipendistom, ki stanujejo v domovih, se zmanjša štipendija v juliju in avgustu za 650.— din, štipendistom, ki se vozijo, pa za 200.— dinarjev. 6. Učencem ki ne izdelajo razreda iz neopravičenih- razlogov, je treba štipendijo takoj ukiniti. Prav tako je podaljševanje absolventskega staža opravičljivo le v izjemnih primerih (dolgotrajna bolezen). Tistim učencem in štipendistom, ki so končali šolanje, se v juliju ukine štipendija iz združenih sredstev. 7. Skupna komisija na nivoju republike je za območje, ki ga zajema Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana (18 občin), objavila skupen razpis štipendij v časopisu Delo. Rok za sprejemanje prošenj s kompletno dokumentacijo je za srednješolce 30. september, za študente pa 31. oktober 1976. Vloge zamudnikov se bodo obravnavale šele v januarju 1977. Skupna komisija za štipendiranje občine Hrastnik je obravnavala navedene sklepe in sprejela ustrezne odločitve. V skladu s tem je u-kinila štipendijo 30 štipendistom. Petim štipendistom je na osnovi naknadnega obvestila skupne komisije na nivoju republike, da naj pri odločanju o zadrževanju oziroma zmanjšanju štipendij iz združenih sredstev, skupne komisije v občinah rešujejo primere individualno, omogočila nadaljnje štipendiranje, 97 štipendistom je znižala štipendijo med počitnicami, 26 štipendistom je ukinila štipendijo zaradi negativnih učnih uspehov. Šolanje je končalo 19 štipendistov srednjih šol, od katerih želijo štirje nadaljevati študij, devet se jih je zaposlilo na območju občine Hrastnik, dva sta odšla izven občine, kjer sta prejemala kadrovsko štipendijo, dva še iščeta zaposlitev, eden pa ni uspešno opravil zaključnega izpita. Po stanju v mesecu avgustu je prejemalo štipendijo 114 štipendistov. Vsi štipendisti so bili s skepi 5. seje skupne komisije na ravni republik pismeno seznanjeni. Finančna situacija skupne komisije za štipendiranje -v občini Hrastnik se je sicer nekoliko izboljšala, vendar še vedno ni zadovoljiva. Podpisnice samoupravnega sporazuma o štipediranju zdaj nekoliko bolj redno nakazujejo dogovorjena sredstva za štipendiranje. Tako so v prvih sedmih mesecih letos skupno vplačale 682.123.— din, to je 43,2 % od celotnega plana. To torej pomeni, da znaša izpad v dohodkih od delovnih in drugih organizacij 237.850.— din ali 15,1 %. Levji delež izpada gre na račun Steklarne, ki za leto 1976 še ni ničesar nakazala (je pa letos vplačala 100.000.— din na račun leta 1975), deloma pa tudi zato, ker so nekatere podpisnice v zamudi z vplačilom za en mesec ali dva, dve pa celo za tri mesece. Skupno je bilo v sedmih mesecih letos izplačanih štipendij v znesku 1,289.395.— din, to je za 600.000.— din več, kot smo zbrali sredstev od podpisnikov. Da pa so bile štipendije kljub temu izplačane, je tukajšnja komisija za štipediranje v tem obdobju prejela 600.000.— din iz solidarnosti. Pri tem je treba poudariti, da je naša komisija tako izčrpala za 95,5 % planiranih sredstev iz solidarnosti. To pa obenem pomeni, da bodo vse podpisnice morale izpolniti svoje obveze do združenih sredstev za štipendiranje, sicer bodo nastopile resne težave pri nadaljnjem štipendiranju. Izvršni svet skupščine občine Hrastnik je ob navedeni informaciji prišel do zaključka, da bo morala skupna komisija za štipendiranje v občini Hrastnik vztrajati na dosledni izpolnitvi samoupravnega sporazuma pri vseh podpisnikih, če bo hotela izpolniti obveznost na področju štipendiranja, pri čemer ji bo potrebna podpora tako izvršnega sveta kot tudi družbenopolitičnih organizacij. Franja Zupančič REVIJA MLADIH- VRATA V DAVES IN JETRI Revija M vsak četrtek prinaša aktualno in zanimivo branje, ki bo prav gotovo zanimalo vsakega mladega človeka, torej tudi tebe. Revija M redno spremlja kulturna dogajanja, predstavlja mlade ustvarjalce in njihova dela. Posebno mesto je v reviji namenjeno filmu, pa športu in glasbenem dogajanju pri nas in v svetu. Revija se loteva tudi perečih problemov mladih in širših družbenih vprašanj ter po svojih močeh prispeva k njihovemu reševanju. V posameznih številkah, ki so pisane izredno privlačno, revija posreduje kar največ poglabljanja v sodobna politična in družbena dogajanja in o delu ZSMS. V reviji in v LO prilogah PRIZME poskuša revija to informacijo posredovati na vedno znova svež novinarski način. Skupaj z marksističnim centrom pri RK ZSMS pa pripravlja posebne številke prizme, namenjene kot pomoč pri novem predmetu v srednjih šolah: samoupravljanje s temelji marksizma. V reviji M boste znova prebirali Mlada pota in lahko sodelovali v tej literarni prilogi, ki je doslej dala že veliko znanih pisateljev. VABIMO TE, DA SE VPIŠEŠ MED NAROČNIKE REVIJE MLADINA. UPRAVLJALNO ■ POSLOVODNI INFORMACIJSKI SISTEM V PRIMERIH INDIVIDUALNE PROIZVODNJE Avtomatizirana obdelava podatkov nam daje vse večje možnosti za spremljanje proizvodnega procesa z raznih vidikov. V začetnih stopnjah uvajanja avtomatizirane obdelave podatkov je bil glavni cilj prenos množičnih obdelav na avtomatizirano, medtem ko je trend današnjega razvoja AOP usmerjen v maksimalno izkoriščenost sredstev za AOP. Oblika proizvodnega procesa je eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na možnost organiziranosti in avtomatiziranosti samega procesa, kajti nemogoče je definirati en sam projekt spremljanja proizvodnega procesa hkrati za serijsko in individualno proizvodnjo. Za serijsko proizvodnjo so izdelani razni standardni modeli za spremljanje proizvodnega procesa, ki jih lahko neposredno ali z manjšimi spremembami prenašamo v prakso. Te modifikacije spremljajočega poslovno-informacijskega sistema pa ne moremo prirediti za individualno proizvodnjo, ker so ob vsakem lansiranju novega proizvoda pojavljajo novi problemi, katerih rešitve niso pogojene z e-notno opredeljenimi sistemskimi rešitvami. Znano je, da nastaja za individualno proizvodnjo vedno nova tehnološka dokumentacija, da se vedno znova označujejo potrebni tehnološki postopki, tako da v praksi ne more nastopati neka standardna rešitev oziroma uporaba sličnega poslovno informacijskega sistema. Ker imamo opravka z neko enkratno opredeljenostjo več proizvodnih dejavnikov, lahko smatramo izgradnjo celotnega informacij-sko-poslovnega sistema kot projekt. Glavni cilji pristopa in izgradnje takšnega informacijskega sistema so predvsem nove, učinkovitejše poslovne informacije, katere potrebujemo za uspešno urejanje, upravljanje in odločanje v naših organizacijah združenega dela. Izgradnja takšnih informacijskih sistemov pa je zapletena in dolgotrajna naloga, katero pa je mogoče uspešno reševati s pomočjo temeljnih, delnih poslovnih informacijskih sistemov. In kaj je informacijski sistem? To je urejena povezava ljudi, stvari, načinov in metod, ki teži k skupnemu cilju — zadovoljiti informacijske potrebe. V praksi se vsak dan srečujemo z množico informacij, prirejenih za poslovno raven, zanemarjamo pa posebej prirejene informacije za samoupravno raven. Te informacije morajo biti enostavne in razumljive, kajti le tako vemo pritegniti k splošni informiranosti tiste dejavnike, ki nimajo stikov s poslovno terminologijo. Poleg že navedenega cilja — postopnega in programiranega uvajanja poslovnih informacij za samoupravne in poslovodne odločitvene ravni — pa ima projekt UPIS (u-pravljalno poslovodni informacijski sistem) še cel spekter ciljev: — izboljšave v poslovanju, ki bodo posledica urejenosti na področju tehnologije in načrtovanja, — izgradnja bogate baze podatkov, — enotnost virov informacij, — izločitev ročnega in ponavljajočega se dela pri rutinskih poslih z množico podatkov, — dolgoročna usmeritev delovne organizacije na področju uvajanja avtomatizirane obdelave podatkov ne glede na lastništvo računalniške opreme, itd. Celoten projekt ima kot sestavne elemente smiselne celote, katere tvorijo posamezni informacijski sistemi, ki so povezani preko baze ali banke podatkov. Tako tvori jedro takšnega projekta izgradnja in vzdrževanje baze podatkov, katera se postopoma izdeluje po posameznih, delnih rešitvah avtomatizirane obdelave podatkov. Baza podatkov vsebuje različne datoteke, to je zapise, d posameznih poslovnih dejavnikih (npr. baza podatkov za proizvodno-tehnološki informacijski sistem vsebuje na magnetnih diskih zapisane naslednje podatke: kosovnice, tehnološki postopki, standardi, klasifikacija, cenik operacij, stanje zalog, proizvodi, mate- Kratkoročni program uvajanja avtomatske obdelave podatkov je v naši delovni organizaciji razdeljen na več razvojnih stopenj obdelave podatkov. I. STOPNJA — 1976-1977. 1. Izobraževanje strokovnih kadrov za avtomatsko obdelavo podatkov obsega naslednje faze: ' a) strokovno izobraževanje organizatorja za AOP z osnovami elektronske obdelave podatkov v letu 1976 v računskem centru IBT Trbovlje in v šolskem centru za izobraževanje organizatorjev in programerjev Radovljica za firmo IBM. b) Tečaj za luknjačico na luk-njalniku kartic v računskem centru IBT, Trbovlje. 2. Začetna stopnja obdelave podatkov zajema vrsto parcialnih obdelav: zapis matičnih številk delavcev, šifranta delavcev, obračun kredita in drugih odtegljajev, ki niso vezani na vrednost točke pri obračunu osebnih dohodkov. Rok za obračun kreditov na računalniku IBM 1130 v IBT Trbovlje je 15. november 1976. 3. Obračun osebnih dohodkov delavcev po posameznih TOZD — postopoma. Obračun za delavce v DSSS do 15. 1. 1977, nato postopoma prehod na računalniško obdelavo osebnih dohodkov za delavce drugih TOZD. Rok 15. 6. 1977. 4. Potrebe po povečanju službe za AOP so pogojene z rastočim številom obdelav. Za uspešno delovanje službe in uspešno opravljanje obdelav I. stopnje mora služba za AOP razpolagati z 1 organizatorjem za AOP, 1 programerjem in 1—2 luknjačicama, ki opravljata tudi vse administrativne posle (vnašanje podatkov v obrazce za luknjanje). II. STOPNJA — 1977-1978. Ker se je v zasavski regiji že prej kazala potreba za sodelovanje na področju AOP med posameznimi podjetji, tečejo sedaj sklepne priprave pri ustanavljanju skupnega računskega centra, v katerem bodo rial, osnovna sredstva, delavci itd.). V celotnem upravljalno-proiz-vodnem informacijskem sistemu nastopajo v večini primerov naslednji informacijski podsistemi: 1. izgradnja in vzdrževanje baze podatkov 2. proizvodno-tehnološki informacijski sistem 3. plansko-proizvodni informacijski sistem 4. stroškovno-prOizvodni informacijski sistem 5. računovodsko-knjigovodski informacijski sistem 6. finančno-bančni informacijski sistem 7. kadrovsko-socialni informacijski sistem. Ker smo v naši delovni organizaciji šele na začetni stopnji uvajanja avtomatizirane obdelave podatkov, saj je prvi pogoj za uvajanje AOP strokovni nivo kadrov za AOP, smo si kot prvi cilj AOP zastavili obračun osebnih dohod- združevale sredstva vse zainteresirane delovne organizacije za nabavo novega računalnika. Cilj u-stanovitve skupnega računskega centra, katerega članica bo tudi naša delovna organizacija, so jasni: a) , sodelovanje pri razvijanju organizacijskih in programskih rešitev za AOP, b) specializacija strokovnega kadra za organizacijo in programiranje avtomatske obdelave podatkov po posameznih - poslovnih področjih, c) skupno koriščenje kapacitet računalnika po že vnaprej točno določenem obsegu rezerviranih ur za obdelavo. Program uvajanja AOP v letih 1977-1978 naj bi torej potekal ob vsestranskem sodelovanju pri organizaciji obdelave s skupnim računskim centrom, tako da bi bil vrstni red naslednjih delnih obdelav naslednji: —- zasnova blagovnega obračuna v letu 1977 — zasnova obdelave obračuna materiala v letu 1977 kov delavcev v naši delovni organizaciji. Kratkoročni program uvajanja AOP pa bi pri nas spadal v informacijski podsistem 5, to je računovodsko-knjigovodski informacijski sistem. V sklop tega podsistema spadajo še naslednje delne obdelave: — obračun osebnih dohodkov — obračun materiala — obračun osnovnih sredstev. Kratkoročni program uvajanja AOP v naši delovni organizaciji zajema leta 1977-1978. Glede na to, da v naši delovni organizaciji nimamo ustreznih kadrov za AOP, nam je v veliko pomoč računski center IBT Trbovlje, s katerim sodelujemo pri pripravljanju podatkov za AOP. V prihodnjem obdobju pa pričakujemo ustanovitev skupnega računskega centra za zasavsko regijo, ki bo imel nedvomno velik doprinos k uvajanju avtomatske obdelave podatkov v zainteresiranih delovnih' organizacijah v Zasavju. Adi Zaletel podatkov —- uvedba blagovnega obračuna konec leta 1977 — zasnova obdelave obračunskih kalkulacij v letu 1978 in uvedba konec leta 1978. Zavedamo se, da je program u-vajanja AOP v naši delovni organizaciji zelo kompleksen, dolgotrajen proces, ki je smelo zastavljen glede na sedanjo situacijo delovne organizacije. Prav zaradi tega pa moramo z dobro usmerjenim in intenzivnim delom ob sodelovanju zunanjih sodelavcev stremeti za realizacijo zastavljenih nalog. Prvi pogoj za uspešnost programa pa je seveda pripravljenost vseh služb in vodstvene strukture podjetja pri prehajanju na nov način pridobivanja poslovnih informacij, kajti zavedati se moramo, da bomo le s hitro, točno in kvalitetnejšo obliko informacij o poslovanju delovne organizacije pripomogli k uspešnejšemu poslovanju in s tem zadovoljevanju naših in družbenih potreb. Avtomatska obdelava Tovariško srečanje članov TOZD 4 Izlet Zveze borcev Verjetno ni treba ponavljati pomembnost in vlogo sindikata v procesu in razvoju našega družbenega samoupravljanja. Prav tako se tudi danes ne sme sprejemati nič posebnega in pomembnega brez vednosti sindikata. Tako bi vsaj moralo biti. Da je ponekod drugače, pa gre v prvi vrsti grajati posameznike, ki s svojim pristopom in odnosom do sindikata nimajo niti sreči pa gre za res redke posameznike. Eno tistih področij, kjer naj bi sindikat odigral pomembno vlogo, je tudi medsebojni odnos in odnos do družbene lastnine. Prvi del tega področja ustvarja prijetno medsebojno tovariško vzdušje, drugi del pa konkretizira delovne uspehe. To pa je tudi eden izmed ciljev stabilizacije. Srečanje na dan 28. avgusta v Gorah je bilo zares enkratno. Zanj se je IO OOS pripravljal dalj časa. Zato moramo kar takoj dodati, da je bila organizacija srečanja zares na višku. Srečanje so izkoristili tudi za podelitev priznanj vsem še živečim upokojenim članom te TOZD. Priznanja za dolgoletno delo ter krepitev medsebojnih tovariških in samoupravnih odnosov so prejeli Avgust Podlunšek, Franc Koritnik, Milan Grečak, Matija Koritnik I. in Mirko Knez. Priznanja za športne dosežke in razvoj rekreativne dejavnosti pa sta prejeli tudi nogometna in namiznoteniška ekipa TOZD. Teden dni pred srečanjem je sindikat organiziral türnir v malem nogometu, na katerem so nastopile kar 4 ekipe te TOZD. Da je to zares veliko, pove podatek, da se je vsak drugi član TOZD aktivno udeležil turnirja. Po hudih bojih so prvo mesto osvojili strugarji izmene Edija Volfanda, katere vodja je bil Jože Premec. Na ta način je ekipa 'osvojila prehodni pokal. Pozabili pa niso tudi na fair play. Nagrado zanj je dobil Bojan Koritnik. Skratka, vse je bilo pripravljeno in organizirano tako, da je vsak iz- Matija Koritnik — Matiče, še vedno čil in vesel, prejema priznanje iz rok predsednika IO OOS TOZD IV. Edija Volfanda med udeležencev čutil v sebi vsaj kanček zadovoljstva in sproščenosti. To pa ob prijetnem vzdušju, na svežem zraku tudi ni bilo tako težko. IO OOS TOZD 4 vse priznanje, ostalim TOZD pa v premislek. Upokojeni člani TOZD 4 so bili vabila še posebno veseli Po poteh zgodovine najmanj družbene pa tudi etične odgovornosti. Zakaj pravzaprav tak namig. Predvsem zaradi tistih, ili teh na žalost pri nas ni ravno malo, ki se spomnijo na vlogo in potrebo sindikata samo takrat, kadar od njega kaj potrebujejo (ozimnica pa še kakšna malenkost). Vsaka plat medalje pa ima tudi svoje dobre in slabe strani. Zakaj? Vsaka organizacija je močna v tolikšni meri, v kolikšni jo lahko pre-zentirajo njeni predstavniki in vodstveni kader. Iz tega razloga je prav lahko najti odgovor, zakaj nekje sindikat životari in zakaj nekje svojo vlogo uspešno tudi odigrava. Med tistimi TOZD naše OZD, kjer ima sindikat pomembno vlogo (žal tudi ne še 100%), je prav gotovo TOZD IV. Sindikat v tej TOZD je čutiti na vseh linijah življenja, pa čeprav mu nekateri posamezniki s svojim odnosom skušajo omaloževati njegovo pomembnost. No o teh bo treba razpravljati drugače in na drugem mestu. K V TOZD IV. se tega že dalj časa še kako zavedajo. Zato tudi posvečajo največ pozornosti . medsebojnim odnosom, skrbe za športno rekreativno in družbeno življenje. In o tem bi radi nekaj več spregovorili. Sindikat TOZD IV. že nekaj časa ne prakticira izlete z avtobusi. 'Denarja za takšen izlet ni, ker že sam prevoz preveč stane. Zato so se odločili za drugo obliko, ki se je mimogrede pokazala za zelo uspešno. Denar, namenjen za avtobus, združijo z lastnimi prispevki in s tako zbranimi sredstvi organizirajo srečanja v naravi. Na takšna srečanja pa povabijo tudi vse svoje bivše sodelavce, upokojene delavce TOZD IV. S tako prakso so pričeli preteklo leto. Pozitiven odnos takšnega srečanja je bil razlog, da se je letošnjega srečanja udeležilo že skoraj 3/4 zaposlenih v tej TOZD. Zveza borcev TKI Hrastnik je s pomočjo in podporo kolektiva TKI organizirala izlet skozi zgodovinske kraje, ki so v zgodovini NOB odigravali pomembno vlogo: Bihač, Drvar. Na žalost-celotnega plana, da bi obiskali tudi slikovito mestece Jajce in Jasenovac — kjer je bilo v 2, svetovni vojni koncentracijsko taborišče, v katerem so Nemci in Ustaši zverinsko pobijali Srbe, Žide in druge — nismo mogli izvesti, ker zaradi polne zasedenosti hotelov nismo dobili prenočišča. Izleta so se udeležili borci iz Hrastnika — spodnji del, v Novem mestu pa so se nam pridružili še 4 tovariši iz Dolenjskih Toplic, saj smo s tem mestom pobrateni. Vesela sem, da sem se lahko tudi sama udeležila tega zanimivega izleta. Pot nas je od Novega mesta vodila proti Metliki in na Karlovac proti Slunju. V avtobusu nas je bilo 42 in vseskozi je vladalo nadvse prijetno vzdušje. Za to so poskrbeli tudi naši sopotniki: tov. Frido, Nande in Binče, njihovim šalam smo se od srca nasmejali. Tako smo v smehu in opazovanju slikovite dežele premagovali številne kilometre. Preizkusili smo se tudi v kvizu znanja na »kvaliteten toaletni papir«. Prepisovanje v skladu z vsemi šolskimi predpisi ni bilo dovoljeno. Ko smo se vozili skozi vasi v Bosni proti Bihaču, smo opazili, da nosijo ženske krila, ki so zvezana ob nogah in dajejo videz nekakšnih hlač, imenujejo pa se »dimije«. Zelo zanimivo je bilo tudi spoznanje, da hiše sploh nimajo dimnikov ali pa so zelo majhni. V Bihaču smo se ustavili. Sprehodili smo se po starem delu tega mesteca z zvonikom na eni strani, na drugi strani tržnice pa je stal minaret, značilnost v arhitekturi teh krajev, ki nas je spremljala vso pot spozi Bosno. V tem delu dobi človek vtis, kot da se je u- V stavil čas, da so v zvoniku še vedno Nemci, da so tu bitke več dni in noči. Toda čas je šel naprej in ljudje tod brezskrbno hodijo po opravkih, svobodni so, to pa je pridobitev NOB — naših narodov in narodnosti. V Bihaču je bilo 26. in 27. novembra 1942 prvo zasedanje AVNOJ-a, ki so se ga udeležili delegati iz vseh delov Jugoslavije. Tu so AVNOJ proglasili za naj višje politično predstavništvo vseh narodov Jugoslavije. V Bihaču je tudi muzej, v katerem so shranjeni dokumenti in fotografije tega pomembnega zgodovinskega dogodka. Po sprehodu po Bihaču smo se odpravili naprej. Pot nas je nekaj časa vodila ob reki Uni, ki se je leno pomikala dalje. Razdaljo do Bosanskega Petrovca smo ob pesmi, ki je donela po avtobusu, z lahkoto premagovali. Vozili smo se mimo številnih spomenikov, postavljenih v spomin in zahvalo borcem, ki so dali življenje za svobodo. Videli smo tudi ruševine cerkvice, v katero je sovražnik zaprl okrog 400 vaščanov in jih žive zažgal. Gesta do Drvarja je bila ovinkasta, najprej strmo v hrib in potem navzdol, izza zadnjega ovinka pa se nam je pred očmi pokazala ravnina z Drvarjem, ujeta v obrobne vzpetine, za katere je okupator mislil, da bodo grob tovariša Tita, a je utrpel velike izgube in poraz. Zajeti Vrhovni štab in tovariša Tita — to je bil cilj 7. sovražne ofenzive ali desant na Drvar. V tem težkem in neenakem boju so prebivalci tega mesta in vsi borci, ki so se tod borili, v svojem in v imenu vseh naših narodov dokazali, koliko nam pomeni naš tovariš Tito. 25. 5. 1944 — na Titov rojstni dan so Nemci izvedli zračni in kopenski napad na Drvar, strahovito so ga bombardirali in spustili (Nadaljevanje na 6. strani) Dobremu počutju je pomagal tudi sveži zrak in še kaj Rak na maternici Iz dela organov upravljanja Več kakor 90 odstotkov bolnic z začetno obliko bolezni lahko popolnoma ozdravi. Doc. dr. sc. dr. Stojan HAVLIČEK, ginekolog Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih in na dojkah, takoj zatem pa na želodcu. Letno zboli v Sloveniji okrog 300 žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak na ženskih spolovilih ali vrat maternice, kjer je sploh najpogostejši ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje. Pravi vzroki za nastanek raka na vratu in telesu maternice še niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine se trudijo, da bi s svojimi znastveno-raziskovalnimi študijami čimprej odkrili vzročnike rakavih obolenj. Tehnični napredek in ogromno število znanstvenikov ter tehnikov ob sočasni neprecenljivi finančni podpori je rodilo sen človeštva, da bi se človek lahko sprehodil po luni. Zato tudi pri rakavih obolenjih lahko upamo na skorajšnji uspeh. Zenska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iž nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krv-avi izcedki po občevanjih. V takih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da bi že od 18. leta dalje hodila vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žensko stal življenje, ker je tako 'zamudila pravočasni začetek zdravljenja. Zenske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologom o vseh svojih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pregledom, ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti lego in velikost posameznih ženskih spolovil. Nato pregledamo še s tako imenovanim zrcalom vso nožnico in maternični vrat. S posebno optično povečevalno napravo, ki ji pravimo kolposkop, lahko na sluznici nožnice in materničnega vratu pregledamo normalno sluznico in lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mikroskopom poiščemo morebitne bakterije. Poseben bris pa napravimo iz materničnega vratu in kanala ter njegov razmaz poiščemo z mikroskopom, da bi po odluščenih celicah ugotovili, ali gre za morebitne sumljive predrakave ali rakave celične spremembe na vratu ali telesu maternice. Če odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponoven pregled. Vse te preiskave so neboleče; že zaradi tega je strah pred njimi neutemeljen. Če pri mikroskopskem pregledu brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka, potem napotimo tako bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Čim prej odkrijemo predrakave spremembe ali začetnega raka, tem laže in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo! 2al, pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled raka šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti — znanilci raka sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje. Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z Obsevanjem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih. V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso izostali. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrgle v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne krvavitve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši. Ženske, ki so umrle za rakom na maternici, so si, žal, velikokrat same ukrojile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom. Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji ne-doletnosti nujno potrebujejo. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo, naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi redno na ginekološke preglede! SKLEPI S 3. ZASEDANJA SKUPŠČINE PODJETJA 23. 9. 1976 je bilo III. zasedanje skupščine skupaj s člani DS TOZD in DSSS. Na skupščini so bili sprejeti naslednji sklepi: Skupščina podjetja je skupaj z DS TOZD potrdila sanacijski program, ki ga je pripravil poslovodni organ. Dokončna potrditev tega programa bo na zborih delovnih ljudi v naslednjem tednu. Člani skupščine in člani DS TOZD so potrdili rebalans plana za leto 1976, ki ga je pripravila planska služba. Skupščina podjetja je imenovala delegate v sklad skupnih rezerv pri občini Hrastnik, in sicer r Heda Korbar Aleksej Us, dipl. ing. Stane Kirn, ing. Skupščina podjetja je imenovala delegate posameznih TOZD pri zavarovalni skupnosti TRIGLAV. Prisotni člani DS so te delegate na istem zasedanju potrdili, in sicer: (Nadaljevanje s 5. strani) okrog 900 padalcev, ki so jih gojenci oficirske šole in zaščitni bataljon Vrhovnega štaba skoraj vse onesposobili za borbo. Tudi po kopnem so prodirale močne sovražnikove sile. Nemci niso točno vedeli, kje je tov. Tito, kogarkoli so spraševali, je raje umrl kot da bi izdal, kje se nahaja Tito. Da se nahaja v pečini, so sklepali po tem, ker je bil tam najhujši partizanski odpor. A njihova skrbno pripravljena akcija se je izjalovila, popolnoma jih je razbila in zdesetkala 3. lička brigada, ki je čeprav izčrpana in lačna brez premisleka pritekla na pomoč tovarišu Titu in VŠ. Po desantu se je naše vodstvo s Titom na čelu umaknilo v Bari v Italiji, potem pa na otok Vis. Odpravili smo se do Titove pečine, do koder je bil speljan lepo urejen park. Šli smo mimo ostanka partizanskega tanka, s katerega je komaj 15-letna Mika Bosnič snela plahto, ki so jo vrgli čezenj Nemci in ga tako za ceno svojega življenja rešila. Nedaleč stran je bil zvon iz leta 1944, ki so ga tod uporabljali kot signal v primeru prihoda nemških letal. Tu je tudi ogrodje nemškega jadralnega letala, ki je lahko prepeljalo 10 padalcev in z njimi neslišno priletelo v bližino Drvarja. Prišli smo do hiše, kjer je bil od januarja do 25. 5. 1944 sedež VŠ in partizanskih odredov Jugoslavije, zdaj pa je tu muzej. Z očmi smo iskali kočo v pečini in presenečeni obstali. S skalne stene se je najprej zableščal velik podpis tovariša Tita in nedaleč stran smo skrito med zelenjem opazili tudi kočo. Še danes jo je težko opaziti. Po strmi stezi smo se odpravili v hrib h koči. Gladki kamni pod nogami pričajo, da je tod hodilo že veliko obiskovalcev. Stene koče so polne podpisov številnih, ki so na ta na- TOZD I ■— Dušan Grašič TOZD II — Slavica Plazar TOZD III — Marjana Dreu TOZD IV — Ignac Klemen TOZD V — Franc Zerko TOZD VI — Ema Špajzer DSSS — Doroteja Horjak. Skupščina podjetja predlaga zborom delovnih ljudi, da bi se do konca leta 1976 delali dve samoupravni soboti in ena sobota za pomoč Posočju. Vlogi splošne bolnišnice Trbovlje se ne more ugoditi zaradi slabe ekonomske situacije v podjetjuv Ker je imenovani aparat za zgodnje ugotavljanje nosečnosti iz uvoza, je podjetje pripravljeno odstopiti potrebna devizna sredstva za dinarsko protivrednost. Skupščina podjetja je imenovala delegata v svet šole in sicer Franca Žiberta. Skupščina podjetja je sprejela 3. varianto o zavarovanju podjetja. Vse potrebne detajle okrog zavarovanja podjetja uredi kadrovsko pravna služba. čin »dokumentirali« svoj obisk. Tov. Tito in VŠ so se umaknili iz koče po ozki skalni soteski, ki vodi pod njo in tu v deževnem vremenu teče tudi hudourniški potok, ki je otežkočal sestop tudi 1. 1944 v tistih dramatičnih trenutkih. Ogledali smo si tudi dva muzeja. Imeli smo priložnost videti uniformo tovariša Tita, ki bi jo moral obleči za svoj rojstni dan. Bila je edini nemški plen in Nemci so si jezni dajali duška in jo prebaladil z noži in prerešetali s kroglami. Jugoslaviji so jo vrnili po 2. svetovni vojni. Poleg številnih slik, orožja, dokumentov in načrtov iz tega časa smo na maketi ob razlagi vodiča muzeja in s pomočjo svetlobnih signalov zasledovali celoten potek vseh sovražnih in obrambnih operacij. Obisk Drvarja je bil res enkratno doživetje. Danes ima Drvar približno toliko prebivalcev kot Hrastnik, pred vojno je bila tu žaga in lesna predelovalna industrija, danes pa imajo tovarno celuloze. Vračali smo se po isti poti. Zvečer smo se ustavili v Metliki in se ob prijetnih zvokih glasbe in v veselem vzdušju tudi zavrteli. Potem nas je vodila pot proti domu. V Novem mestu smo se poslovili od naših sopotnikov iz Dolenjskih Toplic, ki so izrazili zahvalo za prijeten dan, ki smo ga preživeli skupaj. V Hrastniku pa se je avtobus popolnoma spraznil. To je bil prijeten, zanimiv in tudi poučen izlet. Organizatorjem se moramo zahvaliti za vse, kar smo videli in vsrkali vase. Res je, da o tem že marsikaj vemo, slišimo kaj novega, a videti in se zamisliti nad tem, je čisto posebno doživetje. Zato se zahvaljujemo z željo, da bi bilo takih izletov še več. Jasna Kosm Podkraj 91, Hrastnik Izlet Zveze borcev Dan slovenskih planincev na Kalu Na nedeljo 12. septembra t. 1. so se zbrali slovenski planinci, včlanjeni v številna planinska društva v Sloveniji, na svojo vsakoletno tradicionalno srečanje. Letos je bilo to že osmo srečanje, odkar se slovenski planinci srečujejo vsako drugo nedeljo v septembru v raznih delih naše domovine. Srečanja se je udeležilo preko 3.000 planincev vseh starosti in obeh spolov. Bilo je lepo sončno vreme, čeravno je koga motil veter, ki je pihal na planoti pred planinskim domom na Kalu. Slavnost je pričel ob 10. uri Slavo Sentjurc, predsednik planinskega društva Hrastnik, in pozdravil vse navzoče planince in Slavnostni govornik na proslavi dneva planincev je bil Marjan Orožen, ob njem stoji drugi govornik dr. Miha Potočnik, predsednik planinske zveze Slovenije Na zboru planincev smo ostro protestirali proti preštevanju koroških Slovencev tudi druge občane. Posebej pa je pozdrav veljal Sergeju Kraigherju, predsedniku predsedstva SR Slovenije, Lidiji Sentjurc, članici sveta federacije, Tonetu Boletu, članu predsedstva SR Slovenije, Marjanu Orožnu, republiškemu sekretarju za notranje zadeve in ljeno avstrijskemu- veleposlaništvu v Beogradu, zoper avstrijsko ravnanje napram našima manjšinama v Avstriji. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali' Rudarska gödba Svobode I iz Hrastnika pod vodstvom Ivana Grebenška, moš- Zborovanja planincev na Kalu se je udeležilo veliko število ljubiteljev planin iz cele republike Dan planincev na Kalu — slavnostni pričetek proslave V kulturnem delu programa so nastopili tudi godbeniki Svoboda I, moška zbora Svoboda I in II, mešani pevski zbor, recitatorji ter folklorna skupina članu izvršnega sveta SR Slovenije, dr. Mihi Potočniku, predsedniku planinske zveze Slovenije in vsem ostalim. Slavnostni govornik je bil Marjan Orožen, ki je orisal pomen in dosežene uspehe planinstva v naši družbi, orisal pa tudi sedanjo politično situacijo, posebej pa je prikazal s prstom na Avstrijo, ki želi s preštevanjem naše manjšine na Koroškem postopno zbrisati koroške Slovence in gradiščanske Hrvate kot narodnostno manjšino, katerih matična naroda sta v Jugoslaviji. Za njim je govoril še dr. Miha Potočnik, ki se je v svojem govoru oprl na mogočno planinsko gibanje in močno planinsko organizacijo v Sloveniji s številnimi člani, planinskimi kočami in domovi, predvsem pa z neverjetno velikim številom obiskovalcev našega planinskega oziroma gorskega sveta. V nadaljevanju je član mladinskega odseka PD Hrastnik prebral protestno brzojavko, našlov- ki in mešani pevski zbor Svobode I iz Hrastnika pod vodstvom Milene Slokan, Ladko Korošec, operni basist iz Ljubljane, recitatorji ter folklorna skupina dr. France Prešeren iz Celja. Po končanem uradnem delu proslave so se navzoči udeleženci srečanja deloma udeležili izleta na Mrzlico, deloma so odšli na Šmohor, večina pa je ostala pred domom na Kalu pri številnih stojnicah in nä soncu v prijateljskih razgovorih. Ples pa je odpadel, zaradi vsesplošnega žalovanja tega dne v Jugoslaviji, zaradi hude letalske nesreče dva dni preje v bližini Zagreba, ko sta trčili dve letali v zraku. Celotno prireditev so hrastniški planinci organizirali zelo dobro, le televizija Ljubljana ni posnela te pomembne republiške prireditve, kar pa je obžalovanja vredno. Člani lovskih družin Hrastnika in Dola pred odkritjem spominske plošče padlim lovcem v NOB bora zveze borcev kratke življenjepise umrlih in padlih solovcev, ki so dali svoje življenje za svobodo svojega naroda. JENKO METOD, rojen leta 1891. Bil je uslužbenec pri rudniku Hrastnik. Kot zavednega sodelavca Osvobodilne fronte so ga aretirali julija 1942, nakar je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Aušvic. Z ženo Julijano, ki je bila ustreljena kot talka, sta pričela aktivno in organizirano delovati za NOB že v letu 1941. Tovariš Jenko Metod je kmalu po prihodu v taborišče umrl, kot brezpravna številka 57.817. Imenovani se je zelo vestno udejstvoval v lovskem, ribiškem in čebelarskem društvu. JENKO METOD mlajši je bil rojen leta 1921. Bil je študent. V narodnoosvobodilno borbo je stopil septembra 1943. Nahajal se je v X. Ljubljanski brigadi in junaško padel decembra 1943 v Gorskem kotarju kot mitraljezec. AČKUN RADO, mladinec, lovski začetnik, je bil rojen leta 1925 m v Bobnu. Zaposlen je bil pri rudniku Hrastnik. V partizane je prišel v V. Prekomorsko brigado, nato je bil v Gubčevi brigadi, kjer je 25. 4. 1945 junaško padel pri Stalcarjevem hribu pri Kočevju. LAZNIK FRANC je bil rojen leta 1898 na Dolu. Po poklicu je bil trgovec. Z narodnoosvobodilno borbo je začel sodelovati 1941. leta. V partizane je stopil 7. 7. 1944. Bil je član Revirskega okrajnega odbora OF kot finančni referent. Smrtno j e, bil ranjen, ko je padel v zasedo 29. 10. 1944 v vasi Turje in je še isti dan za posledicami ran umrl. Odkritje plošče v spomin padlim lovcem Maks Jakopič »Jur« je odkril spominsko ploščo padlim lovcem v NOB lovski družini Hrastnik in Dol odprli adaptirano lovsko kočo, kjer so v prizidku dobili še predsobo in kopalnico, hkrati pa so odkrili spominsko ploščo štirim lovcem, članom njihove družine, ki so padli v NOB 1941-1945. Napis na spominski plošči: In lovcu zavesten korak, svobodi namenjen, obstane ... « Člana družine Maks Jakopič in inž. Emil Kohne sta orisala pomembnost dogodka, vsi navzoči pa so počastili spomin na padle lovce, udeležence NOB. Tov. Jakopič Maks je navzoče ' nagovoril s temi besedami: Tovariši lovci! Ob 35. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda se tudi slovenski lovci pridružujejo z raznimi proslavami in svečanostmi temu zgodovinskemu jubileju. Slovenski lovci so prispevali svoj velik delež pri osvoboditvi našega naroda, umirali so kot brezpravne številke v koncentracijskih taboriščih, kot zavedni pripadniki Osvobodilne fronte so padali pod streli kot talci, padali so v naših brigadah kot junaški borci ter padali kot vidni funkcionarji Osvobodilne fronte. Tudi mi hrastniško-dolski lovci, ki smo danes zbrani na tej svečanosti, ko odkrivamo v trajen spomin umrlim in padlim soto-varišem obeležje, se moramo stari in mladi vsestransko zavedati, da ne nosimo lovske puške samo za . odstrel divjadi, ampak nam naša socialistična družba daje dovoljenje za nošenje orožja v tem smislu, da bodo cevi našega orožja usmerjene proti vsem tistim, kateri koli bi ogrožali svobodo in obstoj našega naroda. Tovariši lovci, preden odkrijemo spominsko obeležje, mi dovolite, da po spominu in podatkih izrečem v imenu občinskega od- Mladi v teritorialnih enotah Tudi veščine iz topografije so izrednega pomena za mlade prostovoljce TO domovino in njeno družbeno ureditev v primeru, da bi jo napadel sovražnik. Menim, da je treba poudariti, da smo že prvi dan u-stanovili aktiv ZSMS in izvolili njegov izvršilni organ — sekretariat. Le-ta ima nalogo, da vzdržuje disciplino in tudi kaznuje disciplinske prekrške ter koordinira delo komisij v sklopu aktiva. Predvsem šmo dali velik poudarek idejno-političnemu izobraževanju, športu, kulturi in informiranju, kajti zavedamo se, da mora tudi javnost izvedeti, kaj mladi delajo v TO. Najvažnejše teme na teh vajah pa so bile: stražarska služba, eksplozivi in njihovo delovanje, spoznavanje orožja, streljanje, orientacija in varnostna služba, vse to pa srno porabili za izvršitev taktične vaje z nazivom — vojak in oddelek v napadu in-obrambi. Z opravljenim delom smo zadovoljni vsi, tako prostovoljci kot tudi štab, ki nas je tudi pohvalil za dosežene rezultate. S teh vaj pa smo tudi poslali protestno pismo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in RK ZSMS, v katerem izražamo ogorčenje nad dogodki na Koroškem in v njem zahtevamo takojšnjo izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, ter obsojamo zakon, s katerim žele omogočiti preštevanje slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Belinda Volfand V nedeljo 12. septembra 1976 je bilo krajše slavje pred lovsko kočo na Kalu, in sicer še pred pričetkom srečanja slovenskih planincev na Kalu. Ob tej priliki sta Od 26. do 28. 8. 1976 so v domu predvojaške vzgoje potekale vojaške vaje za mladince prostovoljce TO občine Hrastnik. Mla- dinci prostovoljci, ki smo lansko leto ob proslavi dneva JLA dali častno zaprisego, smo se s tem obvezali, da bomo branili našo Športna aktivnost med opoldanskim počitkom Analiziranje uspešnosti dela tekočega dne ZDRAVA PREHRANA ŠOLSKEGA OTROKA Ko iščemo vzroke često slabim učnim uspehom naših učencev, smo prepogosto premalo pozorni, kakšna je njihova telesna zmogljivost. Na to vpliva precej dejavnikov. Med njimi je zelo važna pravilna prehrana. Vemo, da je svet bogat, vendar svojih bogastev ne uporablja prav. Milijoni ljudi nenehno trpe lakoto in so slabo hranjeni, drugi jedo preveč in so slabo hranjeni v drugačnem pomenu besede. Preobilno hranjenje in uživanje neustrezne hrane prispevata svoj delež Dana Korenjak * 1 k stalnemu naraščanju presnov» nih motenj ter bolezni srca in o-žilja. Srečni smo, da spadamo v skupino ljudi, ki je s hrano dobro preskrbljena, žal pa ne moremo trditi, da so naši otroci pravilno hranjeni. To lahko utemeljujem i na osnovi ankete učencev dveh oddelkov petega razreda na naši šoli. 49 učencev je odgovorilo na vprašnje: kako imajo razporejene dnevne obroke, kdaj in kje jedo, kaj najraje jedo in drugo. 1. RAZPOREDITEV DNEVNIH OBROKOV Učenci bi morali imeti redno 5 dnevnih obrokov, od teh pa bi moral biti zajtrk močnejši (ne samo malo čaja ali kave), kajti o-troci prav v dopoldanskih urah potrebujejo za delo v šoli mnogo energije. Od 49 učencev, ki so bili anketirani, jih le 21 redno zajtrkuje, torej niti 50 odstotkov, včasih jih zajtrkuje 19 in 9 jih sploh ne zajtrkuje. Zakaj ne zajtrkujejo? Nekateri zato, ker ni mame več doma, drugi pozabijo, tretji ker se jim ne ljubi, nekateri, posebno dekleta, pa se boje, da bi se preveč zredile. Z opuščanjem zajtrka pa je učinek ravno obraten. Otrok, ki pride brez zajtrka v šolo, se običajno že po prvi učni uri utrudi, pouku ne more zbrano slediti, misli mu uhajajo drugam. Posledice so vrzeli, ki nastajajo v znanju. Drugi obrok je malica. Njen namen je, da obnovi iztrošeno energijo. Navedla bom samo nekaj prednosti šolskih malic. a) Otrok jo dobi vedno ob istem času (ob pol desetih) in mu pomeni dodatno energijo za nadaljnje delo pri pouku. b) Druga prednost šolske malice pa je vzgojni moment, ki ga ne smemo zanemarjati. Malice, ki jih nosijo nekateri otroci od doma, so zelo različne — eni imajo bogate, drugi tega ne zmorejo. Neenotne malice vzbujajo v otrocih zavist in občutek manjvrednosti. Včasih pride celo do kraje. Otroci morajo vedeti, da je hrana dobrina. Na svetu še vedno dve tretjini ljudi strada. Od vsega začetka naj bi navajali mladega človeka na zavest, da hrana ni zastonj, da morajo starši zanjo delati in da jo je treba ceniti. Še vedno pa leži preveč kruha v koših, na hodnikih in drugod. Iz šolske prakse vemo, da otroci največkrat iz predsodkov in ne-navajenosti odklanjajo nekatere jedi — predvsem razne namaze, ne da bi jih sploh poskusili. c) Z gospodarskega vidika je šolska malica cenejša. Za 3500 din prejme otrok v šoli približno 23 malic, ki so prilagojene njihovim, telesnim potrebam. Starše prosimo, da se o tem pogovorijo z o-troki in jih poučijo o pomenu malice in o odnosu do kruha. Kosilo Od 49 anketiranih učencev ima kosilo v šoli 20 učencev, občasno jè 14 učencev. 15 učencev ima kosilo doma med 13. in 15. uro. V šolski kuhinji so jedilniki prilagojeni potrebam šolskega otroka. Ugotavljamo pa, da učenci puščajo veliko kvalitetne hrane, največkrat meso. Odklanjajo jedi, ki jih ne poznajo, v kuhinji pa jih pripravljajo- zato, da bi bila hrana pestrejša. Kako je z učenci, ki imajo kosilo doma? Iz šole pridejo lačni. Ker še ni kosila, se najedo kruha in dodatkov (surovo maslo, marmelada, salama in podobno). Jasno je, da so to izdatna živila in da otrok po teh jedeh ne bo mogel kositi ob 14. uri. Mame pa potem tožijo, da njihovi otroci nimajo apetita in podobno. Mnogokrat so kosila, doma na hitro pripravljena in zaradi enoličnosti ne ustrezajo potrebam šolskega otroka. Večerje so prepozne in preobilne. Zaužiti bi jih morali vsaj eno uro pred spanjem. Slaba in škodljiva je tudi razvada, da šolarji predolgo gledajo televizijo in zraven prigrizujejo kekse. 2. PRAVILNA SESTAVA HRANE Jedi, ki jih uživamo, so sestavljene iz hranilnih in zaščitnih snovi. Teh snovi ■ otroci v različnih obdobjih potrebujejo različne količine. Beljakovine so organizmu potrebne za rast in izgradnjo telesnih tkiv. Živila, v katerih se nahajajo beljakovine, so: mleko, sir, jajca, meso, fižol, grah. Mleko je za otroka eno najvažnejših živil, ker vsebuje poleg beljakovin še kalcij. Potrebe po beljakovinah v hrani bomo krili, če bo otrok dobil vsak dan pol litra mleka, vsaj tri jajca tedensko, 3 do 4 krat tedensko pa tudi meso. Enakovredne dragemu mesu so tudi ribe in drobovina. Zdravniki ugotavljajo, da zaradi nepravilne prehrane prihaja pri naših otrokih prepogosto do slabega razvoja mišic in okostja, hitrem gnitju zob, slabokrvnosti, slabem telesnem razvoju. Imamo pa tudi take znake, ki niso tako vidni — npr. slabokrvnost naših otrok. Nepravilno hranjeni otroci zlasti v poletnih mesecih hitreje zbolevajo (prehladi, angine, gripe in podobno). Energetske snovi, kot so sladkor, kruh in ostale močnate jedi in maščobe, dajejo človeku moč za gibanje in toploto. Teh snovi v naši prehrani običajno ne manjka, ampak jih je celo preveč (so redilne). Morda bi tu omenila, da imajo otroci sladke in sladkane jedi zelo radi, zato moramo paziti, da se jim okus ne bi enostransko razvil. Med zaščitne snovi spadajo vitamini in rudninske snovi. Pri pravilni prehrani dobiva otrok teh snovi zadosti. Včasih primanjkuje kalcija, ki se nahaja v mleku, sadju in zelenjavi in je nujno potreben za rast kosti in zobovja. Železo najdemo v rumenjaku, jabolkah, špinači, regretu — če ga primanjkuje, so otroci slabokrvni. Rudninske snovi in vitamine potrebuje telo v zelo majhnih količinah. Vitamini ščitijo telo pred obolenji. Potrebujemo jih v majhnih količinah, ki jih dobimo s hrano. Vsak vitamin ima v telesu določeno nalogo, zato se med seboj ne morejo nadomeščati. Najvažnejši so: A vitamin — nahaja se v surovem maslu, rumenjaku, korenju, zeleni in podobno. Otrokom je potreben, ker vpliva na rast in odpornost proti boleznim (kurji slepoti, motnjam vida, zastoj rasti, suha koža). B vitamin — (od. Bi — Bia) : nahaja se v črnem kruhu, fižolu, jetrah. Vpliva na splošen razvoj in odpornost — posebno važen pa je za živčni sistem. C vitamin — preprečuje bolezen »skorbut«. Delno pomanjkanje povzroča krvavitev iz dlesni, splošno utrujenost, neodpornost. Nahaja se v šipku, ribezu, paradižniku, papriki, sadju, zelenjavi. Toplota in zrak ga uničujeta, topi se tudi v vodi — to moramo upoštevati pri pripravljanju hrane. D vitamin — imenujemo tudi protirahitični vitamin. Nahaja se v maslu in ribjem olju. Važen je zato, ker omogoča, da se kosti učvrstijo s kalcijem. Če telo ne dobiva zadostne količine vitami- V nedeljo dne 15. VIII. 1976 je priredila RD Hrastnik tekmovanje svojih članov v rezervatu nad Litijo. Slabo vreme, ki je ves teden prej ogrožalo i zvedbo tekmovanja, je naposled na sam dan tekmovanja posijalo tako težko pričakovano sonce, kar je omogočilo prijeten piknik v popoldanskih urah. Samo tekmovanje je trajalo 3 ure, udeležilo pa se ga je 55 tekmovalcev v konkurenci in 10 članov izven konkurence. Samo tekmovanje ni bilo najboljše izvedeno (disciplina pri lovu), vendar je bilo navsezadnje kar uspešno tekmovanje in prijeten zaključek na pikniku. Na tekmovanju je bilo ujetih skupno 107 komadov rib v težini 37,50 kg. Najuspešnejši ' na tekmovanju so bili tovariši: točk mesto Tršek Ivan 339 I. Knez Alojz 274 II. Lisec Danilo 227 III. Uldrijan Tomo 220 IV. Tovornik Ivan 209 V. — VI. Jeran Edi 209 V. — VI. Maurer Oskar 142 VII. Selan Edi 138 IX. Strašek Jože 123 IX. Hauptman 113 X. Pripominjamo, da se je naredila neljuba napaka pri vpisovanju ulova, kar bo na prvi seji ureje- na D, ostanejo kosti mehke in se nepravilno skrivijo. To preprečujejo s tem, da že dojenčkom dodajajo D vitamin v obliki zdravil. Če hočemo zagotoviti šolarjem vse potrebne snovi, moramo skrbeti, da bo hrana raznolika in pestra. Morda še nekaj besed o okusu, navadah in teku pri otrocih. Prvo pravilno, ki velja, je: a) Dnevni obroki morajo biti pravilno razporejeni. b) Otroke moramo stalno navajati na različne okuse. c) Njihov tek je večkrat odvisen od tega, kako je hrana servirana in kakšne barve je. d) Pri jedi mora vladati mirno razpoloženje. Mati naj ne zgubi takoj potrpljenja, če otrok ne je. Zahteve in ukrepi naj ne bodo preostri, čeprav ne smemo popustiti, da bi se otrok razvadil, postal izbirčen in odklanjal za njegovo zdravje bistvena živila (od 49 učencev jih je 9 izjavilo, da ne marajo mleka, 8 jih ne mara mesa, kar 13 pa nobene solate). e) Večkrat naletimo na otroke, ki nimajo pravega teka. Pri takih moramo odkriti vzroke. Cesto je v ozadju bolezen ali duševni nemir (zaradi napetega vzdušja v družini, prevelika skrb staršev za otroke, ali pretirano siljenje k jedi). Skrb staršev za pravilno prehrano šolarjev se bo bogato obrestovala. Otroci bodo bolj zdravi, se duševno in telesno pravilno razvijali in dosegali uspehe. S tem pa prihranili staršem marsikatero skrb. no in napaka popravila v korist tov. Uldrijan Tomota. Velja tudi pripomniti, da je bilo to tekmovanje kakor tudi o-bisk na pikniku do sedaj na j večji- Prvi trije plasirani so dobili lepe nagrade (ribiški pribor). Želimo, da bi tudi v naslednjih tekmovanjih bila udeležba tako številčna kot sedaj. Prvič letos bomo tudi priredili tekmovanje v vodah naše družine ter vabimo vse člane na sodelovanje. Dober prijem! Grčar Karl DOPISUJTE V NAS LIST Ribiško tekmovanje RD Hrastnik VI. SREČANJE ZRVSJ V ČRNI GORI POD GESLOM »BRATSTVO IN ENOTNOST« V četrtek, 1. 7. 1976, je v Črno goro odpotovala slovenska delegacija zveze rezervnih vojaških starešin, kjer se je udeležila rednega 6. zbora ZRVSJ pod geslom »Bratstvo in enotnost«. Osrednja proslava je bila 4. 7. 1976 na Ivanovih koritih pod veličastnim Lovčenom. Iz revirjev smo se zbora udeležbi po en predstavnik ZRVS iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Mislimo, da je prav, da povemo kaj smo doživeli in videli na tej štiridnevni poti, kjer smo na vsakem koraku doživljali prijateljski sprejem in izraze simpatij do naših delovnih ljudi. Besede bratstvo in enotnost pri naših gostiteljih — ZRVS Črne gore ter političnih in gospodarskih predstavnikih občine Hercegnovi in Cetinja pomenijo stvarnost našega družbenopolitičnega sistema in nadaljevanje tradicije iz NOV, ko so se z ramo ob rami bojevali proti skupnemu sovražniku našega ljudstva, narodi in narodnosti Jugoslavije pod vodstvom KPJ in tov. Tita. Slovenska delegacija je bila dva dni gost občinskega odbora ZRVS Hercegnovi ter Kotor. Sprejem, kakršnega smo doživeli, nas je vse presenetil. Tovariši iz Črne gore so nas sprejeli kot stare znance in dobre prijatelje, odprtih src, s pesmijo in plesom folklornih skupin, godbo na pihala ter s pozdravnim govorom predsednika občinskega odbora ZRVS Hercegnovi. Pripravili so nam bogat program, s katerim so nam želeli pokazati napore in dosežke delovnih ljudi Črne gore ter njihov prispevek h graditvi naše samoupravne socialistične družbe. V Bijeli smo obiskali ladjedelnico, ki nosi ime velikega sina Črne gore in junaka naše revolucije Veljka Vlahoviča. Pred 20 leti je ladjedelnica zaposlovala 50 delavcev. Neustrezna usmeritev proizvodnega programa, ter težave v zvezi s tem je pripeljala delovne ljudi te danes 900-članske delovne organizacije do odločitve o preusmeritvi. 2e podatek o šte- vilu zaposlenih danes pove mnogo. Predsednica DS nam je povedala, da so v letu 1975 ustvarili 24 milijard bruto dohodka. Imajo naj večji plavajoči dok v Jadranu, ki lahko sprejme ladje do 115.000 BRT. Poslujejo tudi s šestimi večjimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji, predvsem z elektro predelovalno industrijo ter črno metalurgijo. Pogled na ladje v doku ter na tiste, ki so čakale, da pridejo na vrsto, nas je prepričal, da tovarišem, ki združujejo svoje delo v ladjedelnici Veljko Vlahovič, ne bo zmanjkalo dela, da so pravilno naložili svoja sredstva in iz vsega srca jim želimo pri njihovem delu še večjih uspehov. Po obisku ladjedelnice smo si ogledali spomenik padlim borcem v Hercegnovem. Spomenik nosi ime »ORJENAC« in stoji na delu z imenom Savina. Spomenik je delo kiparja Luke Kumano-viča, bivšega borca orjenskega bataljona. K spomeniku smo položili venec delegacije ZRVS Slovenije. O boju legendarnega orjenskega partizanskega bataljona, v katerem so se z ramo ob rami borili borci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, nam je ob spomeniku spregovoril komandant teritorialne enote Hercegnovi. Več kot leto in pol od začetka vstaje je 300 borcev tega bataljona nadzorovalo celotno področje Boke ter Orenta, to je gore nad Hercegnovim. Mnogo močnejši sovražnik, okrepljen z vojnimi ladjami in topništvom, je v ofenzivi ob koncu 1942. leta uspel bataljon razbiti. Mnogo njegovih borcev je padlo, mnogo jih je bilo ujetih in odpeljanih v koncentracijska taborišča. Spomenik, ki smo si ga ogledali, ima vklesana imena borcev in žrtev za svobodo iz Hercegnovega in okolice. Več kot 700 Imen ljudi, ki so vedeli kje je njihovo mesto, jim je beseda čast in svoboda pomenila več kot življenje. Skupno z ostalimi žrtvami fašističnega terorja in ideološke blaznosti nacizma tvorijo veličasten prispevek k osvoboditvi naših na- Polaganje venca slovenske delegacije pri spomeniku padlim borcem v NOB rodov in narodnosti ter nas zadolžujejo, da nadaljujemo tisto, za kar so nesebično umirale najboljše generacije naših narodov in narodnosti. Pred vhodom v zaliv Boke leži otok Lastovica, bolj poznan pod imenom Mamula. Na tem majhnem otoku je Avstroogrska zgradila utrdbo. V začetku druge svetovne vojne so Italijani utrdbo uporabljali kot taborišče za napredne in svobodoljubne prebivalce Boke in Okolice. Taborišče je poznano kot eno najokrutnej-ših in barbarskih v celi vrsti podobnih objektov pri nas. Skozi to majhno taborišče je šlo več kot 1.000 rodoljubov, mnogo jih nikoli ni dočakalo svobode. Tako kot v drugih taboriščih so umirali samo zato, ker so ljubili svoj narod in svojo domovino, ker so verjeli v bratstvo in enotnost, v svobodo in neodvisnost, ker so bili preponosni, da bi pokleknili pred okupatorjem. Padec Italije je KP v Hercegnovem dočakala pripravljena. Aktivisti SKOJ so s čolni tako-rekoč pred nosom nastopajočih Nemcev rešili preživele taboriščnike. Le-ti so takoj nato formirali nov orentski bataljon, ki se je priključil k nikšičkemu odredu, kateremu je poveljeval legendarni Sava Kovačevič. Center za zdravljenje revmatičnih obolenj »DR. SIMO MILOŠEVIČ« — Igalo v Hercegnovem smo si vsi ogledali z naj večjim zanimanjem. Moderna in funkcionalno urejena zdravstvena ustanova je zasedena do zadnjega mesta. Uspehi, ki jih dosegajo pri zdravljenju, so resnično veliki. Zahvale in priznanja posameznikov,- ki so prišli na zdravljenje kot invalidi, odšli pa kot normalno zdravi ljudje, so zgovoren dokaz in potrditev prizadevanj delovnih ljudi tega kolektiva. Iz Hercegnovega nas je pot vodila prek Kotorja po serpentinah skozi vas Njegoš v Cetinje. Veličasten pogled "z vrha prehoda na zaliv Boke nam bo ostal v trajnem spominu. ^Žal nam čas ni dovoljeval, da bi si ogledali rojstno hišo Petra II. Petroviča Njegoša združi tel j a črnogorskih plemen in ustanovitelja črnogorske države. Zato pa smo si v Cetinju — bivši prestolnici črne gore, z zanimanjem ogledali spomenik — hišo, v kateri je delal in živel takratni vladar, pesnik, pisatelj, vojak in filozof Peter II. Petrovič Njegoš. Zgradba je prava zakladnica bogate in razgibane zgodovine črnogorskega ljudstva. Cetinje je mesto muzejev. Žal si je bilo nemogoče ogledati vse v enem popoldnevu. Črnogorci so ponosni na svojo zgodovino. V tej gorati deželi so se stoletja mešali interesi različnih osvajalcev,. črnogorski narod je bil drobiž za plačevanje računov velikim.. Bil je mnogokrat podjarmljen vendar nikoli pokoren. Ponosni so na svojo zgodovino, na svoj boj, na svoje zmage in poraze. Na vse gledajo z enakim spoštovanjem. Zvečer 3. julija je bila v Cetinju v letnem gledališču proslava v počastitev 4. julija — Dneva borca. Tovariši iz Črne gore so se resnično potrudili. Okolje in glas- beni efekti so z recitali iz naše NOV pričarali veličastno sliko naše revolucije, epopeja našega ljudstva v boju za svobodo in nacionalno osvoboditev. Zaključne svečanosti ob praznovanju 4. julija — Dneva borca, so bile na Ivanovih koritih pod Lovčenom. Z avtobusi smo se najprej odpeljali na Lovčen, kjer smo si ogledali mavzolej, ki ga je črnogorski narod zgradil v spomin na Petra II. Petroviča Njegoša. Lepa, vendar ozka cesta je dograjena približno 500 m pod vrhom. Pot do mavzoleja pelje skozi predor pod samim vrhom Lovčena prek 440 stopnic. Veličasten pogled na velik del Črne gore je bil prvi del plačila za pot, ki je marsikaterega izmed nas pošteno utrudila. Drugi del plačila za naš trud je bil mavzolej. Enkratno in nepozabno. Besed, s katerimi bi lahko opisali to veličastno delo, ne najdem. Morda je še najbolje takole: Mavzolej je simbol naroda, ki ga je zgradil. Na proslavi smo rezervne vojaške starešine ponovno potrdili svojo pripadnost bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti, pripravljenost, da nadaljujemo začeto revolucionarno delo ZK in tov. Tita. Ponovno smo povedali, da se zavedamo svoje vloge v naši samoupravni socialistični skupnosti bratskih narodov in narodnosti. Moč naše družbe temelji na njeni želji za napredkom, na njeni volji, da nikomur ne dovoli vmešavanja v našo suverenost pri ustvarjanju naše prihodnosti, v naši pripravljenosti, da branimo svojo svobodo in dosežke svoje revolucije. Domov smo se vrnili enotnih misli. Narod, katerega gostje smo bili, ima bogato zgodovino ter v naši samoupravni socialistični skupnosti bratskih narodov in narodnosti, svetlo prihodnost. Veliki napori, ki jih narod Črne gore vlaga v napredek, so bili vidni na vsakem koraku. Oborožen boj naših narodov in narodnosti pod vodstvom KPJ in tov. Tita je oplodil bogat sad bratstva in enotnosti. Generacije, ki so se rodile po vojni, morajo vedeti za ceno, ki so jo plačale starejše generacije za našo svobodo in nacionalno osvoboditev. Tovariši iz Črne gore so nam pokazali, kaj pomeni zanje revolucija, kako so ponosni nanjo, s kakšnim ponosom gledajo in poslušajo njene udeležence in njene heroje. Pomniki revolucije so skoraj na vsakem koraku. Skromna obeležja, ki opominjajo in bodo opominjala naslednje generacije, da je bila naša lepa sedanjost v preteklosti plačana s krvjo najboljših sinov naše domovine in obenem zagotovilo, da jo bomo, če bo treba, s krvjo tudi branili. Ivo Vučetič Viktor Žorž Lazo Grujič Sport po novem KAKO JE PRI NAS? JE NAPREDEK ZAGOTOVLJEN? Kot je več ali manj znano, je skoraj celotni športni pogon v Sloveniji z novo tekmovalno sezono prešel v nove sisteme tekmovanja. Izjeme so le tiste panoge, katerim se tekmovanlna sezona prične in konča v tekočem koledarskem letu. Zakaj je do reorganizacije prišlo, je tudi več ali manj znano. Zagovorniki novega sistema so svoja stališča utemeljevali predvsem z dveh stališč: a) znižanje stroškov, b) dvig kvalitete. Nismo kompetentni in še manj poklicani, da bi o upravičenosti novega sistema dajali kakršne koli napotke. Prav pa je, in to povsem utemeljeno, da pregledamo nove sisteme v tistih panogah, kjer hrastniški predstavniki tekmujejo. Najbolj občutne spremembe so pravzaprav nastale v nogometu. Ukinjene so vse lige med . republiško do občinskih. Republiška liga se je zmanjšala s 14 na 12 članov. Ni več conskih in podzveznih lig. Vsi klubi, ki ne tekmujejo v najvišjem rangu (kako -bi, ko pa je mesta samo za 12), so razporejeni v tako imenovan športno rekreacijski sistem. Izjema so le mladinska moštva. Tako na področju zasavske tekmovalne skupnosti nastopa 7 ekip, med njimi dve hrastniški. Po razformiranju članskega moštva NK Hrastnik je bila TTKS mnenja, da se namesto ene za nov način tekmovanja prijavita dve moštvi. Izbor je padel na Sijaj in Steklarno. Takšno odločitev je TTKS utemeljila predvsem z dejstvom, da so pogoji in zanimanje za to športno panogo v teh dveh OZD še najbolj razviti. Morda samo še to v zvezi z nogometom, kako poteka finansiranje? TTKS se je odločila finansirati stroške prevoza in organizacije tekem doma (sojenje), medtem ko je problem opreme in ostalega prepustila sindikatom tistih podjetij, čigar moštva tekmujejo. Verjetno se bo ob taki odločitvi treba še pogovarjati. Kajti predvsem pri nas z ozirom na težko finančno situacijo ni moč računati na bilo kakšno takojšnjo pomoč. Problem pa je oprema. Sicer pa si poglejmo doslej dosežene rezultate hrastniških predstavnikov in trenutno lestvico: metna vrsta steklarja. Ekipa tekmuje v področni ligi, kjer prav gotovo nima nobene možnosti za nadaljnji razvoj. Dve uvodni srečanji samo potrjujeta našo domnevo. V srečanju z Zagorjankami (24 : 8) in Leskovčankami (20 : 12) — obe srečanji so Hrastničanke igrale v gosteh — je ekipa visoko zmagala in na ta način najbolj prepričljivo dokazala, da ne sodi v ta rang tekmovanja in da ji je mesto med ekipami republiške lige. Še en dokaz več je zmaga v pokalnem srečanju nad ekipo Brežic, članom republiške lige. Zal je več okolnosti vplivalo na nezasluženo uvrstitev ekipe v ta rang tekmovanja. Moška rokometna ekipa Hrastnika ne obstoji več. Neurejene razmere, pomanjkanje kadrov in še kaj je privedlo do tega, da je po mnogih letih moški rokomet v Hrastniku zamrl. Nekaj se sicer pripravlja na Dolu in po vsej verjetnosti bo prav tam ustanovljen rokometni klub. Košarkarji tekmujejo (so tekmovali) v II. republiški regionalni ligi — vzhod. No, nov sistem bo tudi nje premestil med področne (medobčinske) udeležence. Precej sprememb so doživela tudi tekmovanja v namiznem tenisu. Članska vrsta Kemičar j a tudi tokrat (tretjič zapored) ni uspela v kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. Tako jim preostane še vnaprej nastopanje v republiški ligi, ki pa je edino ligaško tekmovanje v Sloveniji. Vsa druga liga tekmovanja so odpadla. Najboljši posamezniki in posameznice pa bodo merile moči na raznih pozivnih turnirjih in tekmovanjih. Tekmovanje v kajakih in kanujih na divjih vodah, kolesarji in še nekateri, trenutno še nimajo izdelanih osnutkov novih tekmovalnih sistemov/ Tako lahko pri njih govorimo o statusu kvo. V pogovoru 5 predstavniki teh dveh društev >mo spoznali, da ne čutijo potrebe po reorganizaciji tekmovanj, pač pa o reorganizjaciji finansiranja, fn še nekaj o šahistih. Le ti so si z osvojenim 3. mestom v II. republiški ligi pridobili pravico do nastopa v elitnem razredu. Žal trenutno o njihovi usodi še ne vemo ničesar. I. kolo Sijaj : Apnar 2 : 3 Enotnost : Steklar 3 : 1 II. kolo Sijaj : Svoboda 1 : 4 Steklar : Zagorje 2 : 2 III. kolo Sijaj : Steklar 0 : 2 Svoboda/Kisovec 3 1 2 0 6:3 4 Enotnost/Jevnica 2 1 0 0 5:24 Zagorje 3 1 2 0 6:5 4 Apnar 2 1 1 0 4:33 Steklar 3 1 1 1 5:53 Cement 2 0 0 2 3:50 Sijaj 3 0 0 3 3:90 Med tistimi ekipami, katere je nov tekmovalni sistem precej prizadel, je prav gotovo ženska roko- Čeprav uvodoma nismo imeli namena komentirati nov tekmovalni sistem, pa vseeno beseda ali dve. Ljudje pravijo, da je vsak začetek težak. Če to upoštevamo tudi pri reorganizaciji športa pri nas, pa vseeno že lahko govorimo tudi o njegovi pomanjkljivosti. Če smo z reorganizacijo dosegli masovnost? (moški rokomet), pa je prav gotovo odprto vprašanje kvalitete. Zakaj? Kvaliteten razpored med bazo (področji) in republiškimi ligami je več kot očiten. Ekipe, ki se bodo iz takšnih tekmovanj uvrstile v republiške lige, bodo tam le s težavo tudi obstale. Zato bodo prisiljene kvaliteten igralski kader iskati v bližnji in daljnji o-kolici. To pa je spet vprašanje, ki zahteva specifičen odgovor in u-pravičenost takšnih kooptiranj. Prejo Zanimalo vas bo PRIŠLI V PODJETJE Knaus Jože — kovinostrugar, Dračič Enes — odvažalec zmesi, Janc Nevenka — pomožna delavka v počitniškem domu Bohinj, Nuhanovič Alema — kontrolor stekla, Laznik Sanda — referent delavskega samoupravljanja, Kajzer Matej — pomočnik v avtomatski proizvodnji, Zmazek Antonija — delavka v skladišču kartonov, Malis Viljem II — pomožni delavec v TOZD IV, Džakono-vič Ivan — vodja taljenja in priprave zmesi, Simonič Anton — cizeler, Pustišek Milan — cizeler, Bočko Branko — ključavničar, Lukjanovič Milka — kontrolor, Kovačič Boris — čistilec gorilcev, Plazar Alojzija — kontrolor stekla, Dacar Slavko — IV. nabiralec stekla, Milbauer Jože — kovinostrugar, Blagotinšek Izidor — pomočnik v avtomatski proizvodnji, Zupan Silvester — vzdrževalec v TOZD II, Dvornik Blaž — cizeler, Mikolič Brigita — pripravnik, Jazbinšek Danilo — električar, Marko Rudolf — menjalec klešč. ODŠLI IZ PODJETJA Kreež Ana — kontrolor stekla, Gavranovič Mirko — odnašalec stekla, Sinanovič Husein — jed-kar s kislino, Zalaznik Bogdan — ročni pihalec, Česnik Franc — vodja strojev v TOZD II, Lapor- nik Ivan — izmenski vodja, Hauptman Drago — cizeler, Glavič Ana — kontrolor stekla, Klan-šek Alojz — nabiralec stekla, Cimperšek Alojz — nabiralec stekla, Vabič Alojz — strojnik v TOZD II, Tržan Boris — pomočnik H-28, Povše Pavla — vodja nakladalne skupine, Bevc Alojzija — jedkar s kislino, Ožek Zdenka •— delavka v skladišču kartonov, Kalšek Breda — steklo--slikarka, Miftari šukri — odnašalec stekla, Tovornik Marija —-skladiščna delavka, Poljan Marija — odnašalka stekla, Surtov Zoran — odnašalec stekla, Felicijan Friderik — odnašalec «tekla, Keber Mirko — krogličar, Zgonjanin Marinko — pomočnik v TOZD II, Jelakovič Milja — kontrolor, Micin Ratko — delavec na kanalu, Dobrina Franc II — dostavljalec modelov, Gačnikar Karolina — čistilka v TOZD II, Kramžar Anton — odnašalec stekla, Žekar Silvo — odnašalec, Odžič Žarko — odnašalec, Hasičič Idris — odnašalec, Bajrani Džafer — voznik viličarja, Grbič Dušanka — kontrolor stekla, Bevec Gorazd — strugar. UPOKOJENA Lazar Janez —- strojnik v kisi-karni, Kunšek Ladislav — nabiralec stekla. Še pomnite, tovariši Svoboda je prečuden sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa. V vrhove strme, ki vihar jih stresa, sam moraš ponj, če rad ali nerad. Te besede sem odkrila v neki zarumeneli knjigi. Čeprav so besede obledele, in če jih prebereš s tisto globoko, čustveno prizadetostjo in se nad njimi zamisliš, spoznaš tragiko in hrepenenje, ki ga izpuhtevajo črke. Dolga in naporna je bila pot, ki so jo prehodili naši očetje in matere, preveč grozna je bila ta pot, preveč solza je bilo pretočenih, preveč žalosti... Njihova srca so bila do vrha napolnjena z grenkim pelinom. Še pomnite, tovariši in vsi, ki ste pretakali kri za boljši jutri, kako bilo je sleherno jesen, kako ste verovali, spomladi se bo vzdramilo v ljudeh. Koliko krvi je preteklo, predno so do tega spoznanja, ki ga je Kajuh izrazil v pesmi, prišli vsi. Štiri leta so se tolkli, pa so se vendar pretolkli skozi temo. 6. aprila 1941 so nemški bombniki stresli svoj uničujoči tovor nad mestom ob Donavi. Rojstvo novega dne je mesto pričakalo v ruševinah, ki so vpile po uporu in maščevanju. Jugoslovanskemu narodu je bila zapisana smrtna obsodba. Bodočima predstojnikoma nemške civilne vlade na Štajerskem in Gorenjskem je tiran človeštva zapovedal, naj mu to deželo napravita spet nemško. Tudi Italijani in Madžari so na svojem krvavem plenu razpredli mreže uničenja vsega, kar je govorilo slovenski kulturni. Se še spominjate tistih mrkih obrazov, iz katerih je zevala glo- boka mržnja do ubogega slovenskega naroda, in privrženost s fanatizirani firerjevi vojski. Začelo se je najtežje obdobje Slovencev. Cankar je zapisal: Kolikor je dolin in kotlin po tej lepi deželi, ne zdržale bi vse tiste krvi, ki je bila prelita. Komaj si se rodil, že si postal suženj, suženj med narodi. Močan si, o močan: 1500 let že krvaviš, vendar izkrvavel ne boš. Tisočkrat ranjen, v trpljenju ubiti, komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo. In prišel je tisti dan, ko se je iz tisoč in večletne zakrnelosti rodil pravi boj, ki je zlomil krila jeklenim hitlerjevim fanatikom. Zidovi ječ in taborišč so bili o-krvavljeni s slovensko krvjo, ljudje so objokovali svoje mrtve. Ljudstvo je trpelo, pa je z vero v lepšo bodočnost vse pretrpelo, čeprav je trpljenje izsekalo globoke brazde v njihovih srcih. Še pomnite, tovariši, legendarnih pohodov, se spominjate naših pesnikov, ki so nas s pesmijo bodrili in nam hromili misel na smrt, lakoto, mraz ... Še pomnite, tovariši, tiste hude zime, ko je bilo snega do kolen, se spominjate rosne pomladi, ki ste jo dočakali nekje nad hrast-niško dolino, še v vas tli spomin na poletje, na tisto toplo noč ob tabornem ognju in zlati jeseni... Hudi boji so utrujali borce. Vsako minuto, vsako uro, dan so trepetali za svoje življenje. Mnogim je grob skopala granata, strel pretrgal nit življenja... Toda Hitler je bil poražen. Majhen narod, po katerem so (Nadaljevanje na 12. strani) NAGRADNA KRIŽANKA M MALHA, bisaga LUKA V ALŽIRIJI POSEST PROMILE POLI ' GAMIJA DIVJE GOVEDO OPORIŠČE Z.D.A. NA PACIFIKU M POŽELENJE ALBERT PAPLER NASKOK, ATAKA OSNOVNA KOLIČINA, MERA SESTAVIL: KARLI DREMEL 5 OGRADA ZA SVINJE UST. DREVO, SIMB0LSLQ: VANS7VA NEMŠKI AVTO EGIPTOVSKI bombaž GLAVNO MESTO SRI LANKE PARTIZ. IME FRANCA ROZMANA PROPAD, POLOMIJA NAME» ŠCENEC, PISAR V URADU SLADKOVOD-NA RIBA ČAROV' NIŠTVO MOŠTVO SOVJETSKI OTOK OB OBALI VZH. AZIJE VRSTA METULJA PROCEDURA JUG,JOD SOFOKLE» JEVA TRA' C» £ D1 JA NIZO« ZEMSKA SKUPINA PTIC V ZRAKU OČE FRANCOSKI KOMPONIST LOJZE POTOKAR M ČLOVEK SLADKIH SESED PREBIVALCI SOSEDNE DRŽAVE OBRAT ZA PRIDOBI-' VANJE SOLI NORVEŠKI SLIKAR C JOHAN CHRISTIAN) ARTURO TOSCANINI ZGODNJA POMLADANSKA .SOLATA' AFRIŠKA LILIJEYKA DELOVNA SKUPINA ŠČINKAVEC ELEKTR. MERSKA ENOTA PISMO' NOŠA GRŠKA ČRKA STROJ JEZIK BANTU ČRNCEV KRAJ NA GORENJ: 5KEM ALIDA VALLI ROMAN MIRE MIHELIČ KRAVJI MLADIČ VZHOD, ŠPANIJA SKUPINA ZVEZD SOL VINSKE KISLINE NAJDIŠČE MLAJŠE ŽE' LE2NE DOBE V ŠVICI NIKOLAJ PIRNAT KAMEN IKRNIK NEKO. PORTU' GALSKA KOLO1 MIJA V INDIJI POMADA IN ZDRAVILO OLGA KORBUT GUNNAR JARRING BQDIKA, BOŽJI LES SLOVENSKI SATIRIK MIKELN UPORNIK UGANKA S PREME' N JANI Ml ČRKAMI ZVEZNI INSTITUT GRŠKA BOGINJA PRAVICE PREVOZNA LADJA KRMNA RASTLINA PLINAST OGLJIKO' VODIK SOVRAŽNICA ŽELEZA ODLOMEK KORANA NES7R0' KOVNJAK, NEPOUČEN ČLOVEK SfNJSKA VITEŠKA IGRA POGAN SLOVNIČNO ZNAMENJE ZAPOR POD GOSPODARICA MORJA CV NORD.MiTOL!) GRŠKI BOG PASTIRJEV ČEŠKA PRI* TRDIINICA GLAVNO MESTO KENIJE DOVRŠENJE TKANINE CAPONE IVO DANEU OLIVER MLAKAR 1 GRŠKA POKRAJINA DUŠEVNI BOLNIK STRUPENA SPOJINA OGLJIKA IN DUŠIKA KOSMATO VOLNENO SUKNO ZA LOVSKE OBLEKE RAZČLENJE-. VALKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 30 din 3. -7. nagrada: po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 22. oktobra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki, smo prejeli 60 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (50 din): GOSLER NADA 2. nagrada (30 din) : POVŠE VILI 3. — 7. nagrado (po 20 din) prejmejo: KOLŠEK MAGDA RANCINGER LUDVIK, upok. BARIČ ALOJZIJA RESTAR IVAN, upok. BARIČ ADOLF REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: klarinet, zvabitev, lastnina, kardan, som,Ana, kvadrat, ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage podnajemnice MIHAELE KLEPEJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in rože, godbi in pevskemu zboru DPD »Svoboda II« za žalostinke, govorniku tov. Premecu, sindikatu in upravi steklarne za vence ter vsem, ki so drago pokojnico spremljali v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoča družina Klenovšek R. N., tla, D. T., vročekrvnica, oer, navje, Bjelovarčanka, ondatra, lar, No, V. C., otka, S. J., neo-fašist, levkocit, kit, tri, A. V.,. e- leat, Francis, Črna, koc, Nat, a-orta, žir, I. D., ošmica, ptica, teater, Amati, Rezika, Ojstrah, arij, Avilov, Sato, kopnina, naloga. HUMOR Ko so naši kegljači zasedli na koncu tekmovanj »samo« tretje mesto, je nekdo to komentiral takole: »Saj niso profesionalci, delati in tekmovati je pa res prenaporno.« Eden glavnih organizatorjev Ranko Jankovič-Belmondo iz Pančeva je bil tudi tokrat glavni. Predvsem v družbi. Nogometaši Zaječara so tokrat razočarali. Prvo mesto je šlo po vodi. Njihov zvesti navijač je neuspeh svojih ljubljencev ocenil takole: »Tovariši, to ni Dinamo!« Naš vodja je dobil v Študentskem centru kar primer-'no sobo. Na vratih je bila namreč nalepka z napisom: »SMIRI ŽIVCE!« Se pomnite, tovariši (Nadaljevanje iz 11. strani) vedno vsi hodili, ga tepli, pluvali vanj, je pokazal roge velikemu in mu zadal poraz. Trideset let je preteklo od vsega hudega. Grenak in grd je spomin na prestano trpljenje. Živimo v času, ki ne dopušča počitka. Vsi stremimo za bojšim življenjem in v naših glavah u-tripa misel, kako bomo živeli jutri. Zatorej spomnimo se kdaj na dolgo in uspešno pot, ki so je prehodili naši očetje pod vodstvom tov. Tita in katere dosežke uživamo sedaj mi. Manja Podkoritnik ' Hrastnik