Stenografiern zapisnik
petnajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 5. marci j a 1897.
SttnoMMchtt Htticht
der fünfzehnten Sitzung
des krainischen Landtages
in Laiöach
am 5. März 1897.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela.
Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron „ Viktor He i n in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Rechbach. — Vsi članovi razu n: Ekscelenca knezoškof dr. Jakob M i s s i a. —- Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika XIV. deželnozborske seje dne 3. marcija 1897.
2.	Naznanila deželnozborskega predsedstva.
3.	Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah:
а)	okrajno-cestnega odbora Ložkega za odpis ostalega deželnega posojila v znesku 2660 gld.;
б)	pazniških vdov deželne prisilne delalnice za zvišanje pokojnin;
c)	OtmarjaSkaleta, c. kr. okrajnega živinozdravnika vNovem-mestu, za zvišanje nagrade za poučevanje na Grmski šoli;
d)	društvenega zastopa avstrijske zveze prijateljev ptičev za Kranjsko v Ljubljani za podporo;
e)	posestnikov iz Rakitne, občina Preser, za podporo vsled škode po toči;
f)	županstva na Raki za podporo za napravo vodovoda;
g)	o dopisu c. kr. deželne vlade, da bi se delni znesek troskov za popravo cerkve v Dvoru prevzel na deželni zaklad.
4.	Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca dr. Papeža glede direktnega osebnega davka.
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., C, m arg. št. 141: Prošnja občin Studenec, Iška lok a, Tomišelj in drugih za ustanovitev zdravstvenega okrožja na Studencu.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Victor Freiherr v. Hei n und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Freiherr v. Rechbach — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jacob Missia. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles derXIV.Landtagssitzung vom 3.März 1897.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen: a) des Bezirksstraßenausschusses von Laas um Abschreibung
eines Landesdarlehens im Restbeträge von 2660 fl.;
1>) der Witwen der Zwangsarbeitshausanfseher um Erhöhung ihrer Pensionen;
c)	des Othmar Skale, k. k. Bezirksthierarzt in Rudolfswcrt, um Erhöhung der Remuneration für die Ertheilung des Unterrichtes an der Schule zu Stauden;
d)	der Vereinsvorstehung des österreichischen Bundes der Vogelfreunde für Krain in Laibach um Subvention;
e)	der Besitzer von Rakitna, Gemeinde Prester, um Unterstützung infolge Hagelschadens;
f)	des Gemeindeamtes in Arch um Subvention für die Errichtung der Wasserleitung;
g)	über die Zuschrift der k. k. Landesregierung um Übernahme eines Theilbetrages der Kosten für die Restaurierung der Hofkirche in Dvor auf den Landesfond.
4.	Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Papež, betreffend die directe Personalsteuer.
5.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über de» Rechenschaftsbericht des Landesausschnsses, und zwar über § 3, E, Marg. Nr. 141: Gesuch der Gemeinden Brunndors, Jgglack, Tomischel und anderer um Errichtung eines Sanitälsdistrictes in Brunndorf.
348
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Studenec, Tomišelj, Želimlje._ Verbljene, Iškaloka, Iškavas in Pijavagorica za izločitev iz Šmarijskega zdravstvenega okrožja in priklopitev k Ljubljanskemu.
7.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji zastopa Šmarijskega zdravstvenega okrožja, da bi v ondotno okrožje hodil zdravit zdravnik iz Ljubljane.
8.	Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev o ustanavljanji in vzdržavanji meščanskih šol v vojvodini Kranjski.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka glede deželnega prispevka za lokalno železnico, ki bi vezala Tržič z državno železnično progo Ljubljana-Trhiž (k prilogi 52.).
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanji naprave kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem zistemu (k prilogi 59.).
11.	Priloga 63. Nasveti finančnega odseka glede uravnave užitkov pazniških plač v kranjski deželni prisilni delalnici.
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji gimnazijskega učitelja dr. Ludovika Böhma za podporo za obisk VII. mej-narodnega kongresa v St. Peterburgu.
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o zavarovanji življenja v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu (k prilogi 45.).
14.	Priloga 66. Poročilo deželnega odbora o mestne občine Ljubljanske posojilih za elektrarno in za topničarsko vojašnico.
15.	Ustno poročilo upravnega odseka glede projekta o napravi primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 61.).
16.	Priloga 64. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, s katerim se postavljajo nadzorni organi za promet z živili in nekaterimi porabnimi predmeti (k prilogi 47.).
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., A: Deželna kultura, od marg. št. 84. dalje.
18.	Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 11., marg. št. 13.: Deželna zavarovalnica, in marg. št. 19.: Pospeševanje obrta in trgovine.
19.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora: a) o tem poročilu v obče; o štev. I. in II. in o § 10.;
d)	o	Z	1.;
c)	o	§	2.;
d)	o	§	3.; E;
e)	o	§	4. in	9.;
f)	o	§	7. A,	B	in	E;
g)	o	§	8. A,	B	in	E;
h)	o	§	11.
Začetek seje ob 10. uri 25 minut dopoldne.
XV. Sitzung am 5, März 189t.
6.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinden Brunndorf, Tomischel, Schelimle, Verbleue, Jgglack, Jggdorf und Plauzbüchel um Ausscheidung aus dem Sanltäts-biftricte von St. Worein und um Zuweisung zu jenem von Laibach.
7.	Mündlicher Bericht des Berwaltuugsausschusses über die Petition der Sanitätsdistrictsvertretung von St. Worein um Abordnung eines Arztes von Laibach behufs Versetzung des ärztlichen Dienstes im dortigen Districte.
8.	Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar und Genossen, betreffend die Gründung und Erhaltung von Bürgerschulen im Herzogthunie Krain.
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend den Landesbeitrag für eine Localbahn, welche Neumarktl mit der Staats-bahnlinie Laibach-Tarvis verbinden würde (zur Beilage 52).
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff der Förderung der Errichtung von landwirtschaftlichen Spar- und Darlehens-cassen nach dem Systeme Raiffeisen (zur Beilage 59).
11.	Beilage 63. Anträge des Finanzausschusses bezüglich der Regulierung der Bezüge der Aufseherlöhne an der Hämischen Landeszwangsarbeitsanstalt.
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Gymnasiallehrers Dr. Ludwig Böhm um Subvention zum Besuche des VH. internationalen Congresses in St. Petersburg.
13.	Mündlicher Bericht des Berwaltuugsausschusses, betreffend die Lebensversicherung zur Bekämpfung der wirtschaftlichen Nothlage im Bauernstände (zur Beilage 45).
14.	Beilage 66. Bericht des Landes«nsschnffcs, betreffend die Anlehen der Stadtgemeinde Laibach zum Zwecke der Errichtung einer Elektricitätsanlage und Erbauung einer Artillerie-Kaserne.
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Projekte, betreffend die Herstellung einer zweckmäßigen Verbindung zwischen dem oberen Gurkthalc und der Station Sittich der Unterkrainer-bahnen sammt Dem einschlägigen Gesetzentwürfe (zur Beilage 61).
16.	Beilage 64. Bericht des Verwattungsausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Bestellung von Aufsichtsorgaiien für den Verkehr mit Lebensrnitteln und einigen Gebrauchsgegenständen (zur Beilage 47).
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesansschusses, und zwar über § 3, A: Landes-cultur, von Marg. Nr. 84 weiter.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über § 11, Marg. Nr. 13: Landes-Versichernngsanstalt, und Marg Nr. 19: Förderung der Industrie und des Handels.
19.	Mündlicher Bericht des Rechcnschastsberichtsausschnsses:
a)	über den Rechenschaftsbericht im Allgemeinen; über Nr. I und II und über § 10;
b)	über	§	1;
c)	über	§	2;
d)	über	§	3 E;
e)	über	§	4 und 9;
f)	über	§	7 A,	B	und	E;
g)	über	§	8 A,	B	und	E;
h)	über	§	11.
Beginn der Sitzung um 10 Uhr 25 Minuten Vormittag.
349
XV. seja dne 5. marci ja 1897. -
Deželni glavar:
Proglašam sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika XIV. deželno-zborske seje dne 3 marcija 1897.
1.	Lesung des Protokolles der XIV. Landtaqs-sitzüng vom 3. März 1897.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik XIV. seje v nemškem jeziku. —
Liest das Protokoll der XIV. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
K točki:
2 Naznanila deželno - zborskega predsedstva,
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidinms
imam naznaniti, da sem prejel sledeči dopis:
»Veleblagorodni gospod deželni glavar!
Odličnim spoštovanjem podpisani Vašemu veleblagorodju naznanjam, da odložim namestništvo deželnega odbornika iz kurije kmetskih občin.
Ljubljana, dne 5. marca 1897.
Dr. Ignacij Žitnik m. p.«
Vsled tega bom postavil na dnevni red jutrišnje seje volitev deželno odbornikovega namestnika iz kurije kmetskih občin.
.Preidimo na dnevni red, to je k točki:
3.	Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah:
3.	Mündliche Berichte des Finanzansschusses über die Petitionen:
a) okrajno - cestnega odbora Ložkega za odpis ostalega deželnega posojila v znesku 2660 gld.
a) des Bezirksstraßenausschtlsses von Laas um Abschreibung eines Landesdarlehens im Restbeträge von 2660 fl.
XV. Sitzung am 5. Würz 1897.
Poročevalec Modic:
Visoki deželni zbor! Cestni odbor za Ložki cestni okraj na Notranjskem prosi s prošnjo z dne 22. februarija 1896. leta, št. 11., podpore za cestne potrebščine.
V prošnji navaja, da so bile leta 1884. sedanje deželne, tistikrat še okrajne ceste tega okraja v tako slabem stanji, da so bile še celo za vožnjo nevarne in da ni bilo misliti, da bi se mogle iz samih doklad na davke vzdržavati in v dober stan spraviti, oziroma v dobrem stanji deželi izročiti. Za ložje vzdržavanje in zboljšavo cest se je bilo cestnemu odboru dovolilo pobiranje mitnine na Bloški Polici in ob enem je bil slavni deželni odbor podelil tisto leto brezobrestno posojilo v znesku 1920 gld.
Ali vkljub doneskom mitnine, vkljub temu, da je imel cestni okraj več let 20 — 25 °/0 naklade na davke, ni mogel cestni odbor vrniti posojila, ker je imel na več krajih cesto gruntirati in to z velikimi troški. Že leta 1885. je bil zopet prisiljen, slavni deželni odbor za novo posojilo, za novo podporo prositi. Deželni odbor mu je potem leta 1885. podelil 1400 gld. in leta 1886. 2000 gld. brezobrestnega posojila. Tako se je cestni odbor zadolžil za svoto 5320 gld.
Za zboljšanje cest je cestni odbor imel v resnici veliko skrb in vsi odborniki imeli so prva leta, t. j. 1884., 1885. in 1886. mnogo opravila pri cestah, kjer je imel in še ima vsak odbornik svoj njemu odkazani del ceste oskrbovati. Cesta je v teh letih toliko stala, da si cestni odbor v resnici ni mogel drugače pomagati, kakor da je najel navedeno posojilo 5320 gld. in je potem v času, ko so bile te okrajne ceste izročene deželi kot deželne ceste, te v popolnoma dobrem stanji izročil, tako, da sedaj na cestah ni drugih potrebščin, kakor navadno posipanje. Bile so torej ceste deželi v najboljšem redu izročene, seveda le na troške dotičnega okraja. Mitnica na Bloški Polici je pa edino na korist deželi, nikakor pa ne na korist cestnemu skladovnemu okraju. In to zato ne, ker 90°/0 mitnine plačujejo domačini, ker skorej le sami domačini na teh cestah vozijo in plačujejo na ta način za cesto dvojni davek, in sicer en davek s priklado na davke, drugi davek pa s plačevanjem mitnine. Tudi mitniška hiša je lastnina cestnega odbora, katera pa stoji na deželni cesti in ima korist od te zopet le dežela.
Ako bi pa ne bilo mitnice, h katere dohodkom domačini — kakor sem že opomnil — do 90°/o plačujejo, bi morala dežela vsako leto čez 1800 gld. za vzdržavanje deželnih cest več plačati, kakor sedaj plačuje.
Ta cestni okraj ima pa tudi mnogo cest oskrbovati, ker vsa dolžina cest znaša 55 km 600 m. Ima zaradi velike dolžine tudi vedno visoke priklade na davke, ali pri vseh teh neprijetnih okoliščinah je vender že polovico od najetega posojila vplačal, glede druge polovice pa prosi, da bi se mu odpisala.
Finančni odsek ni mogel dovoliti odpisa te precejšnje svote, temveč je uvaževal vse dejanjske okol-nosti, katere govore, da je ta cestni odbor v resnici X	55*
350
XV. seja dne 6. marcija 1897. -
podpore potreben in vreden, in se končno odločil, da se mu podeli podpora 1000 gld.
Pooblaščen sem torej v imenu finančnega odseka visoki zbornici nasvetovati nastopni predlog:
»Visoka zbornica naj sklene:
Cestnemu odboru za Ložki cestni okraj se podeli podpora v znesku 1000 gld. za cestne potrebščine, z dostavkom, da se primerno zaračuna.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet.
Preidimo k daljni točki:
6) pazniških vdov deželne prisilne delalnice za zvišanje pokojnin;
b)	der Witwen der Zwangsarbeitshausaufseher um Erhöhung ihrer Pensionen.
Berichterstatter Lnckmann:
Hoher Landtag! Sechs Witwen Von Zwangsarbeitshaus-Aussehern und die Portierswitwe Schitko haben sich an den hohen Landtag mit der ergebensten Vorstellung gewendet, dass es für sie unendlich schwer und hart ist, mit ihren gegenwärtigen niedrigen Pensionen auszukommen. Sie beziehen sich auf das mit der Allerhöchsten Entschließung vom 14. Mai 1896 kundgemachte Gesetz, betreffend die Versorgungsgenüsse der Staatsbeamten und Diener und bitten, der hohe Landtag möge ihnen eine Erhöhung ihrer Pensionen bewilligen. Nachdem jedoch die s^rage noch gar nicht principiell entschieden ist, ob die Änderung des Pensionsnormales des Staates auch von Einfluss sein wird auf das Pensionsnormale der landschaftlichen Beamten und Diener, kann gegenwärtig über diese Frage nicht entschieden werden. Der Landesausschuss wird jedoch diese Frage sicherlich erwägen und überlegen, ob nicht das Pensionsnormale, wie es gegenwärtig für die Landesbeamten und Diener in Geltung besteht, auch einer entsprechenden Prüfung zu unterziehen sein wird und dann wird auch der Moment gekommen sein, wo diese Petition einer Erwägung unterzogen werden wird. Der Finanzausschuss beantragt aus diesen Gründen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Vorliegende Petition wird dem Landesausschusse mit dem Auftrage abgetreten, bei einer eventuellen Änderung der bisherigen Pensionsnormalien die diesfälligen Bitten in Erwägung zu ziehen."
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
XV. Sitzung am 5. März 1897.
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo z ravnokar prečitanim predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka:
c)	Otmarja Skaleta, e. kr. okrajnega živino-zdravnika v Novemmestu, za zvišanje nagrade za poučevanje na Grmski šoli;
e) des Othmar Skale, k. k. Bezirksthierarzt in Rudolfswert um Erhöhuug der Remuneration für die Ertheiluug des Unterrichtes an der Schule zu Stauden.
Serichterstatter Ritter von Langer:
Hohes Haus! Bei Berathung des Voranschlages für die Schule in Standen wurde gleichzeitig einer Anregung der Direction dieser Schule int Finanzausschüsse gedacht, welche dahin geht, dass die Remuneration des Thierarztes Othmar Skale, welcher an der landwirtschaftlichen Schule in Stauden Unterricht hält, von 50 fl. auf 100 fl. erhöht werden möge. Der Finanzausschuss hat sich dieser Anregung gegenüber ablehnend verhalten und demgemäß habe auch ich als Referent für den Voranschlag der Schule in Stauden in dem hohen Landtage diese Frage in dem Sinne behandelt. Heute liegt uns ganz dieselbe Petition vor, welcher bereits im Finanzausschüsse und später im hohen Landtage gelegentlich der Berathung über den Voranschlag der landwirtschaftlichen Schule in Stauden bereits gedacht wurde und es ist daher natürlicherweise anzunehmen, dass der hohe Landtag seine früheren Ansichten in dieser Angelegenheit nicht ändern wird. Demgemäss stellt der Finanzausschuss folgenden Antrag:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Petition des k. k. Bezirksarztes in Rudolfswert Othmar Skale um Erhöhuug der Remuneration für Ertheilung des Unterrichtes in der Schule zu Stauden wird dem Landesausschnsse zur Erledigung im Sinne des Beschlusses des Finanzausschusses übergeben."
Ich bitte die Herren, diesem Antrage des Finanzausschusses die Zustimmung ertheilen zu wollen
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati, in prosim gospode poslance, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
Sprejeto,
Na vrsto pride točka:
d)	društvenega zastopa avstrijske zveze prijateljev ptičev za Kranjsko v Ljubljani za podporo;
d) der Vereinsvorstehung des österreichischen Bundes der Vogelfreunde für Kram in Laibach um Subvention.
851
XV. seja dne 5. marcija 1897. —
Poročevalec Povše:
Visoki zbor! V Avstriji, in sicer s središčem v Gradci se je zasnovalo društvo z imenom »Avstrijska zveza prijateljev ptičev«. Morda bi bilo bolje, ako bi se glasilo ime: »Avstrijska zveza v varstvo ptičev.* Tudi v Ljubljani se je napravil posebni podocbek ali zastop, kateremu predsedujejo gospod direktor Pirc kot predsednik, gospa Franja Tavčarjeva kot predsednica in muzejski preparator gospod Ferdinand Schulz kot vodja kranjskega zastopa.
To društvo si je stavilo nalog, vse mogoče storiti v varstvo ptičev. Velikokrat že se je v tej visoki zbornici povdarjala važnost teh živalic, tako da mi ni treba obširno razlagati prekoristnega smotra ali namena tega društva, naj manj e pa dokazovati koristi ptičev za kmetijstvo. Slehern izmed nas se spominja iz polpreteklih let, da je bilo prej veliko več ptičev, kakor jih je danes. Ni čuda, ko jih vsako leto, ko se selijo v gorkejše kraje, polovijo na milijone in milijone v sosedni Laški, kakor žalibog tudi v južnih pokrajinah avstrijskih, na Tirolskem, v Dalmaciji, na Primorskem. Ondi imajo posebne naprave za lovljenje ptičev, takozvane »teze«, v katere jih posebni lovci, ki se najmejo za to, da se izključno pečajo z lovljenjem ptičev, nalovijo vsak dan na tisoče in torej vsako leto na milijone. Ni čuda, da se jih potem spomladi dokaj manj vrača v naše kraje, kakor jih je na jesen odšlo. Nasledek temu pa je, da se množi mrčes, in tako pride, da ima n. pr. sadjar spomladi najboljše upanje na lepo letino, ali kmalu pa začne mali sad odpadati, ker se je črviček zaredil.
Iz teh razlogov torej je upravni odsek upošteval, da bi bilo vredno, ako se visoki zbor pokaže složnega z načeli tega društva in zato me je pooblastil visoki zbornici nasvetovati, da se ozira na to prošnjo in dovoli primerno podporo.
Predlagam torej:
»Visoki deželni zbor skleni:
Društvenemu zastopu avstrijske zveze prijateljev ptičev za Kranjsko se podeli podpora 30 gld. iz de-želno-kulturnega zaklada, kateri znesek deželni odbor izplača, ko se bo to društvo definitivno konstituiralo.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen)
Predlog je sprejet in s tem je ta točka dnevnega reda rešena.
Daljna točka je:
e) posestnikov iz Rakitne, občina Preser, za podporo vsled škode po toči; e) der Besitzer von Rakitna, Gemeinde Preßer, um Unterstützung infolge Hagelschadens.
XV. Sitzung mn 5. Mürz 1897.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Skoraj vsi posestniki iz vasi Rakitne so se obrnili do visokega zbora s prošnjo, v kateri navajajo, da jim je toča lanskega leta dne 19. avgusta uničila vse poljske pridelke. Dotična škoda se je cenila na 6000 do 7000 gld. Razun tega so se še travniki s peskom posuli in je vsled lanske obilne mokrote segnil ves krompir. Beda in revščina je vedno večja, posebno od tega časa, kar tudi gozd ne daje več denarja Finančni odsek je preverjen, daje prošnja utemeljena in da bo deželni odbor po mogočnosti prosilce podpiral, in vsled tega predlaga:
»Visoki deželni zbor naj sklene:
Prošnja posestnikov iz Rakitne za podporo po toči poškodovanim izroča se deželnemu odboru, da se pri razdelitvi podpor po mogočnosti ozira na njo.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich )
Ker ne, prosim za glasovanje in prosim, da gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in torej je ta točka rešena.
Preidimo k daljni točki, to je:
f) županstva na Raki za podporo za napravo vodovoda;
f) des Gemeindeamtes in Arch um Subventioir für die Errichtung der Wasferleituitg.
Poročevalec Povše:
Visoki zbor! Prebivalci vasi Raka v Krškem okraji prosijo, da bi visoki deželni zbor blagovolil uvaževati napravo vodovoda za to vas in pa, da bi svojo obljubo uresničiti dal po deželnem odboru, kateremu je že lani naročil, da pošlje deželnega hidrotehnika na lice mesta, da pregleda vodne razmere, osobito pa od inženirja Smrekarja izdelani načrt za napravo vodovoda.
Visoka zbornica je s tem svojim sklepom, storjenim v VII. seji dne 18. januarija lanskega leta, priznala potrebo, da se ta vas preskrbi z zdravo pitno vodo.
Vas leži precej visoko in ima samo en vodnjak, ki je pa tako slab in nezdrav, prava mlakuža, da je okrajno glavarstvo iz sanitarnih vzrokov odredilo, da ima občina ta vodnjak zasuti in le prošnji ondotnih vaščanov se je posrečilo, da se je začasno preklical ta nalog, ker so svojo prošnjo utemeljevali s tem, da potrebujejo tisto mlakužo za napajanje živine.
Visoki zbor je v dotični seji lanskega leta uva-ževal stvar kot utemeljeno in je sklenil, da hoče iz deželnih sredstev prispevati z 30%, torej s svoto 1375 gld. 80 kr., pristavil pa je temu svojemu sklepu pogoj, da dotični načrt inženirja Smrekarja iz Sevnice
352
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
na Štajerskem pregleda deželni hidrotehnik. Doslej, kakor mi je deželni hidrotehnik poročal, on naloge, katero mu je deželni odbor dal spomladi lanskega leta, zaradi dokaj nujnejših opravil ni mogel zvršiti.
Upoštevaje pa sklep lanskega leta, da je resnično potrebna pitna voda in oziraje se na to, da je načrt za vodovod že izgotovljen in so tudi druga sredstva že pripravljena, dozdevalo se je odseku opravičeno, da stavi visokemu zboru predlog, da deželnemu odboru posebej naroči, skrbeti, da deželni hidrotehnik prej ko mogoče najde toliko časa, da pregleda dotični načrt na lici mesta in da potem deželni odbor izgovori svoj prispevek, da se more pričeti zgradba tega vodovoda. Torej predlagam v imenu finančnega odseka:
»Visoki deželni zbor skleni ;
Prošnja vasi Raka, da se pospeši izvršitev vodovoda izroča se deželnemu odboru s priporočilom, da odpošlje tehnika prej ko mogoče tekom tega leta v pregled ondotne naprave.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki se strinjajo z nasvetom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride točka:
4 Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca dr. Papeža glede direktnega osebnega davka.
4. Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses über de» selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Papež, betresfend die direkte Personalsteuer.
Berichterstatter Br. Schaffer:
In der IV. Sitzung des hohen Landtages vom 4. Februar d. I. wurde von den Herren Abgeordneten Dr. Papež und Genossen folgender Antrag eingebracht:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	der Landesausschnss wird beauftragt, sofort die Bestimmungen des Art. XIII des Gesetzes vom 25. October 1896, R.-G.-Bl. Nr. 220, betreffend die direkten Personalsteuern in Berathung zu ziehen und hierüber in der gegenwärtigen Session Bericht zu erstatten, beziehungsweise die erforderlichen Anträge zu stellen.
2.	Dieser Antrag wird dem Finanzausschüsse zur Berathung und Berichterstattung zugewiesen."
Dieser Antrag wurde auch in dergleichen Sitzung dem Finanzausschüsse zur Berathung und Berichterstattung zugewiesen. Der Ausschuss war ursprünglich der Ansicht, dass es sich empfehlen würde, so rasch als möglich den Landesausschnss zu beauftragen, das zur Beurtheilung der Frage
- XV. Sitzung am 5. Würz 1897.
erforderliche Material zu sammeln und noch im Laufe der gegenwärtigen Session entsprechende Anträge dem hohen Landtage zu unterbreiten, eventuell sogar einen diesbezüglichen Gesetzentwurf vorzulegen. Diese Sachlage hatte jedoch eine Veränderung dadurch erfahren, dass gleich bei der ersten Besprechung des Gegenstandes im Finanzausschüsse seitens des geehrten Herrn Vertreters der Regierung eine Erklärung abgegeben wurde, deren Inhalt im Wesentlichen dahin ging:
Bezüglich der Regelung der Zuschläge zur Personal-Einkommensteuer wird die Regierung den Landtagen rechtzeitig Regierungsvorlagen zukommen lassen, doch sind die Verhandlungen in dieser Richtung zwischen den betheiligten Ministerien noch nicht zum Abschlüsse gelangt. Es kann jedoch kaum einem Zweifel unterliegen, dass der hohe Landtag zu einer im Gesetzgebungswege zu statuirenden Freilassung der Personaleinkommensteuer von autonomen Zuschlägen im Sinne des Artikels XIII des Gesetzes vom 25. October 1896 sich wird entschließen müssen, da sonst die in den Artikeln V bis XII des erwähnten Gesetzes in Aussicht gestellten Nachlässe an Realsteuern und die dort erwähnten Überweisungen den Realsteuerträgern beziehungsweise dem Landesfonde verloren gehen würden. Da diese gesetzliche Regelung voraussichtlich erst in der nächstjährigen 'Landtagsperiode erfolgen wird, inzwischen aber die verschiedenen autonomen Corporationen, wie Gemeinden, Sanitätsdistricte, Straßenbezirke usw. ihre Voranschläge pro 1898 verfassen und für die Bedeckung der Abgänge durch Umlagen Vorsorgen müssen, dürfte es sich empfehlen, diese autonomen Körperschaften schon jetzt auf die Sachlage aufmerksam zu machen, weil sonst durch Beschlüsse dieser Corporationen der gesetzlichen Neuregelung des Zuschlagswesens präjudicieri werden könnte, zum Mindesten aber in dem Haushalte dieser Körperschaften eine Verwirrung eintreten würde, wenn durch die den Beschlüssen derselben nachfolgende Gesetzgebung diese Beschlüsse selbst alteriert und dadurch diese Körperschaften in ihrer präliminarmäßigen Gebarung beirrt würden.
Wie schon bemerkt, ist die Sachlage nach dieser Erklärung selbstverständlich eine veränderte geworden und es konnte sich daher nicht mehr darum handeln, dass seitens des Landesausschusses eine Gesetzvorlage eingebracht werde, nachdem eine solche von Seite der Regierung angekündigt wurde. Damals, als diese Erklärung abgegeben wurde, in welcher das Wort „rechtzeitig" enthalten war, konnte man noch nicht wissen, ob die betreffende Regierungsvorlage möglicherweise schon in der heurigen oder aber erst in der nächsten Session eingebracht werden wird. Heute ist natürlich die Angelegenheit in dieser Beziehung vollkommen geklärt und kann selbverständlich nur mehr noch davon die Rede sein, dass die betreffende Regierungsvorlage in der nächsten Session dem hohen Landtage unterbreitet werden wird, was auch nach dem Wortlaute des bekannten Artikels XIII des Personalsteuergesetzes keinem Anstande unterliegt und noch immer den richtigen Zeitpunkt repräsentirt. Unter diesen Umständen konnte es sich bei der diesmaligen Berathung des Gegenstandes im Finanzausschüsse nur mehr darum handeln, ob nicht vielleicht doch wenigstens in grundsätzlicher Beziehung, ohne einen bestimmten Gesetzesvorschlag auszuarbeiten, der in Rede stehende Verzicht auf die innerhalb der Competenz
353
XV. seja dne 5. marcija 1897. —
des Landes gelegenen Zuschläge zur Personalsteuer auszusprechen wäre. Bei der hierüber im Finanzausschüsse gepflogenen eingehenden Verhandlung wurde in der That allseitig erklärst — ich glaube, dass von keiner Seite dieser Standpunkt einen Widerspruch erfahren hat —-, dass es sich entschieden empfehlen würde, diesen Verzicht ausznsprechen. In dieser Beziehung wurden zunächst allgemein staatliche Gesichtspunkte als maßgebend erklärt, vor allem die Natur der Personaleinkommensteuer als solcher. Diese Steuer verlangt eine gewisse leichte Beweglichkeit, eine gewisse Elasticität, und es ist daher begreiflich, dass sie, wenn sie nur unter dieser Voraussetzung ihre richtige Stelle im System der direkten Stenern finden kann, nicht durch Zuschläge getroffen werden darf. Ebenso begreiflich ist es weiter, wie der Effect der Personaleinkommensteuer von vorneherein leiden würde, wenn die Steuerträger der Gefahr ausgesetzt wären, seinerzeit hohe Zuschläge auf diese Steuer gelegt zu sehen. In einem solchen Falle stünde niemals zu erwarten, dass das Einbekenntnis mit der wünschenswerten Aufrichtigkeit erfolgen würde, welche vielmehr nur dann zu erwarten ist, wenn die Zuschlagsfreiheit in' Aussicht gestellt wird und die Steuerträger-überzeugt sind, dass sie es nur mit der einfachen Staatssteuer zu thun haben werden. Aber auch vom Standpunkte des Landes ist im Finanzausschüsse weiters betont worden, dass es voraussichtlich nothwendig sein werde, diese Freiheit von Zuschlägen nach Artikel XIII auszusprechen. Diejenigen Länder nämlich, welche diese Freiheit nicht aussprechen, haben keinen Antheil an den Nachlässen bei den Realsteuern und die Landesfonde der betreffenden Länder haben wieder keinen Antheil an denjenigen Summen, welche von gewissen Überschüssen aus dem Ertrage der Personaleinkommensteuer an dieselben zur Vertheilung gelangen ; diese hier in Betracht kommenden Summen sind, wie bekannt, nicht unbedeutend. Die Nachlässe betragen, nachdem früher der Staatsschatz die in den Artikeln V und VI festgestellten Beträge erhalten hat, im Anfange 10%, bei der Grund- und Gebäudestener und bei der Erwerbsteuer kommen sie dadurch zum Ausdrucke, dass die Haupt-summe von dein früheren Ertrage ans den Betrag von rund 17,732.000 fl. herabgesetzt worden ist. Der nach Bestreitung der vorgesehenen Nachlässe noch verbleibende Überschuss wird dann, insoferne er drei Millionen nicht übersteigt, den Landesfonden in der Art zugewendet, dass ein jenem Überschüsse gleichkommender aliquoter Theil der staatlichen Realstenern dem Lande überwiesen wird. Wenn größere Summen aus dem Ertrage der Personalstener resultiren sollten, so steigen diese Nachlässe noch weiter, anderseits aber auch die betreffenden Beträge, welche unter die Landesfonde nach dem bezeichneten Modus zur Vertheilung zu kommen haben.
Trotzdem aber die Wahrscheinlichkeit dieses Verzichtes, wie ich bereits zu bemerken Anlass hatte, eine sehr große ist, glaubte der Finanzausschuss doch von einem Antrage absehen zu sollen, dass hierüber schon in dieser Session ein principieller Beschluss gefaßt werde. Mit Rücksicht ans die angekündigte Regierungsvorlage erscheint es nämlich zwar nicht als unbedingt nothwendig, immerhin aber doch als wünschenswert, dass ein verlässliches und umfangreiches statistisches Material gesammelt und ans Grund dieses Materiales dann mit aller Beruhigung die
- XV. Sitzung llm 5. März 1897.
Frage geprüft und hierüber Beschluss gefasst werde. Allerdings werden diese Daten, wenn sie noch so sorgfältig und vollständig gesammelt werden, immer nur Wahrscheinlichkeitsdaten sein und die Berechnungen, was in Kram auf den Landesfvnd und auf die Realsteuerträger entfällt, immer nur approximativ bleiben, weil wir ja nicht genau wissen, was die Personalsteuer tragen wird. Die bezüglichen Berechnungen gehen sehr auseinander und schwanken zwischen dem Maximum von 27 Millionen und dem Minimum von 18 Millionen.
Ans dem angedeuteten Grunde empfiehlt es sich nicht, schon heute einen principiellen Beschluss zu fassen und in diesem Sinne ist auch der erste Antrag, den ich später zu verlesen die Ehre haben werde, gedacht.
Wohl aber hat sich bei der Verhandlung im Finanzausschüsse herausgestellt, was auch in der vom Regiernngs-vertreter abgegebenen Erklärung bereits berührt wurde, dass es nothwendig sein wird, im laufenden Jahre nach der Richtung Vorsorge zu treffen, dass seitens des Landes-ansschusses an die unterschiedlichen Corporationcn, welche mit dem Rechte, Zuschläge zu den direkten Steuern einzuheben, ausgestattet sind, rechtzeitig die Verständigung ergehe, dass sie bei ihren Beschlüssen für das Jahr 1898 von Zuschlägen zu der Personaleinkommensteuer mit Rücksicht auf den wahrscheinlichen, den Zuschlagsverzicht aussprechenden Landtagsbeschluss absehen mögen. Es sind dies die Gemeindeausschüsse, Sanitätsdistricts-Vertretungen, Bezirksstraßenansschüsse und Bezirkscassen. In dieser Richtung wird es nothwendig sein, eine umfangreiche Belehrung an die Gemeinden herauszugeben. Ich stelle mir die Sache so vor, dass der Landesausschuss in einer populär gehaltenen Darstellung die Gemeinden und überhaupt alle erwähnten autonomen Körperschaften mit der neuen Sachlage vertraut zu machen und ihnen in einer-sachgemäßen Form alle Belehrungen an die Hand zu geben hätte, welche geeignet erscheinen, diesen Körperschaften in Bezug aus das neue Zuschlagsverfahren ihre Aufgabe zu erleichtern. Der Hauptpunkt würde natürlich der sein, dass man ihnen klar macht, dass vom Jahre 1898 an bei den Beschlüssen über Zuschläge gu den direkten Steuern die Personaleinkommensteuer nicht herangezogen werden soll.
Hieraus ergibt sich der zweite Antrag des Finanzausschusses.
Nach diesen Ausführungen beehre ich mich, in beffeu Namen zu beantragen
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
der Landesausschuss wird beauftragt:
1.	mit Bezug auf die Bestimnmngen des Art. XIII des Gesetzes vom 25. October 1896, R.-G -Bl. Nr. 220, betreffend die direkten Personalsteuern, behufs Vorlage in der nächsten Session das statistische Material und die sonstigen Behelfe zu sammeln, aus deren Grundlage eine zuverlässige Prüfung und Entscheidung über die Frage der Freilassung der durch das genannte Gesetz einzuführenden Personaleinkommensteuer von allen der Competenz der Landesgesetzgebung unterliegenden Zuschlägen ermöglicht wird.
2.	Die Gemeinden und alle anderen mit dem Rechte der Einhebung von Zuschlägen zu den directen Steuern
354
XV. seja dne 5. marcija 1897.
ausgestatteten Körperschaften zn verständigen, dass bei Beschießung solcher Zuschläge für das Jahr 1898 die Personaleinkommensteuer hiebei nicht in Betracht zu ziehen ist."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec dr. Papež ima besedo.
Poslanec dr. Papež:
Visoki zbor! Samo po sebi je umevno, da podpiram predlog, katerega je stavil častiti gospod poročevalec finančnega odseka. Želim ga, ker sem imel čast staviti svoj samostalni predlog, podpirati v tem smislu, kakor je omenil častiti gospod poročevalec, da se bo dalo od deželnega odbora nekako popularno navodilo, posebno glede tega, da se ne bodo pobirale naklade na personalni dohodninski davek. Torej v tem oziru bi rad že sedaj sodeloval s častitim deželnim odborom. Posebno bi izrekel svoje stališče glede potrebnih navodil za občine, ker se gotovo ne bo tako lahko razločeval posebno pojem med dohodninskim davkom, kakor je sedaj in kakor bo v prihodnje.
Dohodninski davek, kakor je sedaj, bo popolnoma izginil in stopil ne bo na mesto tega dohodninskega davka personalni dohodninski davek. Naklade, ki se bodo določevale v občinah, se bodo torej, ako visoki zbor pritrjuje predlogu finančnega odseka, določevale in sklepale pri občinskih zastopih in drugih avtonomnih zastopih edino le od zemljiškega davka. To ni kontingentiran davek in bo ravno glede na to, da se doklade utegnejo odmerjati na isti način kakor dosedaj, mogoče, da se bo zemljiški in hišni davek, tako kakor doslej, predpisaval. To je v zakonu in v motivih državnega zbora izrečeno.
Pridobninski davek — Erwerbsteuer — ta je kontingentiran s svoto 17,732.000 gld., to se pravi splošni pridobninski davek je kontingentiran; nekon-tingentiran pa je prihodninski davek ali Erwerbsteuer, v kolikor je predpisan za podjetja, ki imajo dolžnost, javno polagati svoje račune.
Značilna je pa v zakonu § 100. točka 5., iz katere se razvidi, da postavodajalec sam misli, da oni presežki in odpustki ne bodo v prvem času morda previsoki. Ta skrb je v 5. točki § 100. prav jasno izrečena glede teh podjetij, ki so dolžna javno polagati svoje račune.
Novi pridobninski davek pride prvič na mesto starega pridobninskega davka, drugič na mesto starega dohodninskega davka I. razreda, v katerega n. pr. spadajo odvetniki in notarji, in tretjič deloma na mesto starega dohodninskega davka II. razreda. V tem razredu so bili doslej zdravniki, pisatelji, umetniki, učitelji, poštarji, založniki tobaka, trafikanti, založniki kolekov, loterijski kolektanti itd. To je povedano v izdaji dr. Reisch’a, katero imam jaz pred očmi, in sicer na strani 23., v članku XVI. razgla-silnega patenta v opombi 4.
- XV. Sitzung am 6. März 1897.
Takozvana Besoldungssteuer, davek na uradniške plače, pride na mesto dohodninskega davka II. razreda. Stalne plače do 3200 gld. zadene samo osobni dohodninski davek. Dosedaj pa so bile vse stalne plače, ki so presegale letnih 630 gld. obdačene po dohodninskem davku II. razreda.
Potem naj bo, da popolnim izraz svojega mnenja, da rentni davek pride na mesto : prvič deloma starega dohodninskega davka I. razreda, to je od zakupnin za zakupne obrti, ki so sedaj obdačene v
I.	razredu. Rentni davek pride drugič na mesto dohodninskega davka III. razreda, to je od kapitalnih obrestij. To je izrečeno v dr. Reisch’ovi izdaji zakona na strani 159., § 131.
Zanaprej bodo obdačene, kar dosedaj ni bilo, namreč:
1.	Obresti od intabulovanih kapitalov. Dosedaj so bile le obresti redno davka proste. Mislim, da jih nobeden ni fatiral; če jih je, je moral davek trpeti.
2.	Obresti od kapitalov, ki so naloženi pri obrtnih podjetjih, ki doslej niso bila obdačena.
3.	Obresti od hranilničnih vlog in od vlog pri pridobninskih in gospodarskih zadrugah. To je povedano na strani 159. v § 131.
Rentnega davka ne plačujejo osebe, katerih dohodki ne presegajo letnih 600 gld., niti sami zase, niti v zvezi z drugimi dohodki. To je določeno v § 125., odstavek 7., stran 152.
Ta prostost od rentnega davka se pa ne razteza na obresti in dohodke, od katerih se plačuje davek na podlagi § 133. na ta način namreč, da se odtegne davčni znesek pri dotični blagajnici in pri podjetjih takrat, ko se le ti dohodki stranki izplačajo. To je določeno v § 126. št. 6., na strani 154.
Jaz mislim, da mi visoka zbornica ne bo v zlo štela, ako sem si usojal obrazložiti svoje misli, kako razumem jaz novi zakon o personalnem dohodninskem davku. V drugem pa nečem staviti nobenega predloga, marveč podpiram predlog častitega gospoda poročevalca.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo predlogoma finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
Sprejeto.
Preidimo k točki:
g) o dopisu c. kr. deželne vlade, da bi se delni znesek stroškov za popravo cerkve v Dvoru prevzel na deželni zaklad, g) Bericht über die Zuschrift der k. k. Landesregierung um Uebernahme eines Theilbetrages der Kosten für die Restaurierung der Hofkirche in Dvor auf den Landesfond.
355
XV. seja dne 5. marcija 1897. —
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! C. kr. deželna vlada je poslala z dopisom dne 9. februvarija letošnjega leta vsled naročila visokega ministerstva za uk in bogočastje akt, zadevajoč popravo cerkve svetega Petra v Dvoru pri Polhovem Orado! z željo, da bi dežela prevzela nekoliko troskov te poprave.
Stvar se plete že dalje časa in gospod konservator profesor Franke je poročal vladi, da bi bilo vredno, ohraniti to spominsko cerkev in je omenjal, da bi poprava stala 1500—1800 gld. Knezoškofijski ordinarij at je pa govoril o 18.000 gld. Vsled tega se je c. kr. centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike obrnila do naučnega ministerstva, da bi ono stvar v roke vzelo in dalo cerkev popraviti, da se ne razvali. Potreba, popraviti jo, je jako velika zato, ker je streha na več krajih poškodovana. Vlada se je obrnila do ltnezoškofijskega ordinarijata, ker je bila mnenja, da bi morda ono imelo kako premoženje, da bi se iz njega cerkev popravila. Knezoškofijski ordinarija! je pa naznanil, da tacega premoženja on nima in da cerkev sama na sebi, ki je bila prej last gfraščine Polhovi gradeč in jo sedaj oskrbuje tamošnji župnik, tudi nima toliko, da bi se mogla ta poprava izvršiti. Iz poročila župnika je razvidno, da ima cerkev 6218 gld. 11 */2 kr. premoženja, da bi se pa iz tega dalo za popravo porabiti le nekaj malega, ker znašajo vsakoletni troški, ki jih ima cerkev, nad 140 gld.
Po proračunu, katerega je sestavil vladni inženir Waschica, znašali bi troški za popravo cerkve 12.520gld. C. kr. okrajno glavarstvo je v svojem poročilu izrazilo mnenje, da naj bi morda knezoškofijski ordinarija! in dežela venderle nekaj dala, da se cela stvar popravi. Ali knezoškofijski ordinarija! je zopet le toplo priporočal, da bi naučno ministerstvo celo to stvar dalo popraviti in to posebno z ozirom na to, ker imamo itak malo takih spominskih cerkva in ker je ta cerkev v Dvoru v več ozirih, posebno glede sloga, jako znamenita.
Finančni odsek se je preveril iz vseh spisov, da je vredno, da se cerkev popravi in da se mora hvaležno priznati, da je naučno ministerstvo stvar v roke vzelo, ter hoče ohraniti to spominsko cerkev. 01 Od e na stanje deželnih financ seveda finančnemu odseku ni mogoče nasvetovati velike svete, pač pa misli, da naj bi dežela pokazala, da se tudi ona zanima za to spominsko cerkev in zaradi tega nasvetuje :
»Visoki deželni zbor skleni:
C. kr. deželni vladi je naznaniti, da deželni zbor priznava spominsko vrednost dvorne cerkve v Dvoru ter da toplo pozdravlja namero c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, katera gre na to, to znamenito cerkev ohraniti in z ozirom na to dovoljuje se iz deželnega zaklada za leta 1897., 1898. in 1899. prispevek po 200 gld., tedaj vkup 600 gld. k troškom za popravo cerkve.«
XV. Strung ant 5. März 1897.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fidj.j Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o tz 3, 6, marg. št. 141: Prošnja občin Studenec, Iškaloka, Tomišelj in drugih za ustanovitev zdravstvenega okrožja na Studencu.
5.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über § 3, C Marg. Nr. 141: Gesuch der Gemeinden Brunn dors, Jgglack, Tomischel und anderer mit Errichtung eines Sanitätsdistrictes in Brunndorf.
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Studenec, Tomišelj, Želimlje, Verbljene, Iškaloka, Iškavas in Pijavagorica za izločitev iz Šmarij-skega zdravstvenega okrožja in priklo-pitev k Ljubljanskemu.
(). Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschnffes über die Petition der Gemeinden Brnnndorf, Tomischel, Schelimle, Vcrblcne, Jgglack, Jgg-dorf und Pianzbttchel um Ausscheidung aus dem Sanitätsdistricte von St. Marein und um Znwcisnng zn jenem von Laibach.
7.	Ustno poročilo „ upravnega odseka o prošnji zastopa Šmarijskega zdravstvenega okrožja, da bi v ondotno okrožje hodil zdravit zdravnik iz Ljubljane.
7. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschusses über die Petition der Sanitätsdistrictsver-tretnng von St. Marein mit Abordnung eines Arztes von Laibach behufs Verschling des ärztlichen Dienstes tut dortigen Distrikte.
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Ker so točke 5., 6. in 7. današnjega dnevnega reda enega in istega obsega, torej si izprosim dovoljenja, da smem o vseh treh točkah ob enem poročati.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Visoka zbornica! V Šmarijskem zdravstvenem okrožji je ta nedostatek, da že nekoliko časa nimajo okrožnega zdravnika, ker ga za dotični okraj ni bilo dobiti, ampak sedaj nekaj časa nadomestuje okrožni zdravnik iz Zatičine oziroma iz Št. Vida pri Zatičini to mesto v Šmariji. Posestniki oziroma županstva Ižanskega dela tega okrožja pa niso zadovoljni s sedanjim stanjem, ker pravijo, da jim zdravnik v Sma-
356
XV. seja dnš 5. marci ja 1897.
riji, tudi če bi bil nameščen, nikakor ne ugaja, še manj pa nadomestovanje, kakoršno se sedaj vrši. Zato smo že večkrat imeli in tudi danes imamo pred seboj prošnjo, v kateri dotična županstva prosijo, da bi se razdelilo zdravstveno okrožje Šmarijsko na dva dela in sicer v en del, ki bi ostal Šmarijsko in v drug del, takozvano Ižansko okrožje.
Ako bi se tej prošnji ugodilo in razdelilo sedanje okrožje, za katero je že itak težko dobiti zdravnika, imeli bi dve manjši okrožji, za kateri bi bilo še težje dobiti zdravnikov. Visoka vlada je sicer izjavila, da ne bi ugovarjala razdelitvi v dva dela, vender pa je izrekla svoje pomisleke v tem pogledu, da bi se okraj in dežela preveč obremenila in da bi bilo tudi težko dobiti zdravnika.
Upravnemu odseku se je videlo, da je prošnja tolikanj utemeljena, da res Ižanskemu okraju nikakor ni pomagano, ako imajo samo nadomestnega zdravnika v Šmariji in zato se je sklenilo v upravnem odseku, nasvetovati, da bi se sedanje zdravstveno okrožje Šmarijsko razdelilo v dva dela in sicer na ta način, da en del, ki je blizu vasi Šmarij e, ostane tak, kakor je, samo manjši, drugi del pa se priklopi zdravstvenemu okrožju Ljubljanskemu. Ako bi s tem Ljubljansko zdravstveno okrožje preveliko postalo, potem bi bilo misliti na to, da se ta okraj razdeli v dva dela, oziroma da se za ta okraj imenujeta dva zdravnika, katera pa bi oba imela sedež v Ljubljani, kar bi bilo na vsak način boljše, kakor zunaj Ljubljane. Ako bi se to ne dalo doseči, namreč glede na nevarnost, da se za Šmarij ski okraj morda ne dobi zdravnik, ki naj bi imel sedež na Grosupljem, potem je opustiti to misel in skušati, za sedanji združeni Šmarij ski zdravstveni okraj dobiti zdravnika s sedežem v Škofeljci, ker se je nadejati, da se bo morda za Škofeljco prej oglasil kak zdravnik, kakor za Šmarij e in ker bi zdravnik v Škofeljci tudi Ižanskemu delu več koristil, kakor sedaj, ko bi imel imeti sedež v Šmariji.
Usojam si torej predlagati:
»Visoki deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da skuša po možnosti ustreči želji prošnjikov na ta način, da se sedanji zdravstveni okraj Šmarijski razdeli v dva dela in sicer v jednega s sedežem zdravnika na Grosupljem, drugi in sicer Ižanski del pa se priklopi okrožju Ljubljanske okolice s sedežem zdravnika v Ljubljani. Ako bi bil vsled tega priklopljenja zdravstveni okraj ljubljanske okolice prevelik, naj se razdeli v dva dela.
če bi deželni odbor ne mogel dobiti zdravnika za zmanjšani okraj Šmarijski, pa naj ga skuša dobiti za sedanji okraj s sedežem v Škofeljci.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Košak ima besedo.
- XV. Sitzung mn 5. Mürz 1897.
Poslanec Košak:
Visoki zbor! Naj mi bo dovoljeno, predlogu častitega gospoda poročevalca dodati sledeča pojasnila.
Pri ustanovitvi zdravstvenega okrožja Šmarij -skega je visoki deželni odbor razsodil, da imajo občine Studenec, Vrbljene, Iška Vas, Iška Loka, To-mišelj, Zelimlje, Pijava Gorica, spadajoče v takozvano Ižansko ali Ljubljansko stran, in občine Grosuplje, Slivnica, Račna, Št. Jurij, Lipljenje, pripadajoče tako-zvani Dolenjski strani, zavzemati zdravstveno okrožje Šmarijsko. Ta zdravstveni okraj se je konštituiral in ranjki gospod Rudolf Lukesch je bil imenovan začasnim okrožnim zdravnikom s sedežem v Šmariji. Ker se je v tisti dobi gradila Dolenjska železnica, ni mogel v Šmariji, kjer je bilo vse prenapolnjeno z inženirji, nobenega stanovanja dobiti in tako se je z dovoljenjem slavnega deželnega odbora nastanil v nekem mlinu na Grosupljem. Pred nastopom gospoda Lukescha je pa gospod Fine iz Ljubljane pri nas ekskurendo opravljal službo okrožnega zdravnika.
Zie prejšnji zdravstveni svet, kateremu sem bil šest let načelnik, je po provzročbi gospodov članov iz Ižanske strani povdarjal potrebo ločitve Šmarij-skega zdravstvenega okrožja na Ižanski in Dolenjski del in sicer zato, ker se sklopitev teh delov ni kot praktična pokazala. Dotični zastopniki Ižanskega dela so že večkrat prosili pri deželnem odboru za ločitev iz Šmarij skega zdravstvenega okrožja, pa dotična prošnja je dosedaj neuslišana ostala.
Kar se tiče tega, kar predležeča peticija po-vdarja zaradi ekskurendnega poslovanja g. dr. Rudolfa Repiča, priznavam, da je ta pritožba od Ižanske strani popolnoma utemeljena, ker imajo ti prebivalci veliko bližje Ljubljano, kakor Grosuplje oziroma Šmarij e. Ta nedostatek veliko manj zadeva Dolenjsko stran, katero veže Dolenjska železnica s Št. Vidom. Kot pravičen mož torej v tem oziru zahtevi Ižanske strani po ustanovitvi samostalnega Ižanskega zdravstvenega okrožja ne morem odrekati opravičenosti. Sedanji zdravstveni okraj Šmarijski plačuje direktnega davka 28.000 gld., ljubljansko zdravstveno okrožje pa tudi skupnega direktnega davka 96.000 gld. Torej bi v olajšavo bremena, katero nosi Ižanski del, kazalo, da se izloči iz sedanjega Šmarijskega zdravstvenega okrožja in priklopi zdravstvenemu okrožju Ljubljanskemu, ker bo tukaj zadostovala 0 5% priklada za pokritje troškov od strani Ižanskega dela. Ker je v peticiji povedano, da se je doslej pobirala 3—5% priklada za zdravniške potrebščine, poudarjam, da se je na podlagi dotičnih sejnih sklepov pobirala za zdravstveno okrožje 2 % priklada, 3 % pa za bolnico za silo, katero je vlada na vsak način zahtevala v bližini Grosupeljskega kolodvora. Mimogrede še omenim, da sem pri odstopu od načelništva novoizvoljenemu načelniku zdravstvenega sveta izročil hranil-nično knjižico s svoto 1027 gld. 14 kr.
Prosim, da izvoli visoka zbornica pritrditi nastopnemu predlogu:
»Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti, da se za občine Račna, Grosuplje, Šmarije, Št. Jur, Lipljene
357
XV. seja dne 5. marcija 1897. — XV. Sitzung mu 5. März 1897.
in Slivnica ustanovi lastni zdravstveni okraj s sedežem v Šmariji na Grosupljem.
Zaradi Ižanske strani prepušča se sklep na podlagi navedenih okolščin deželnemu odboru.«
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki podpirajo ta predlog, izvolijo ustati.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Predlog je dovelj podprt in je torej v razpravi.
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar :
Visoka zbornica! Predlog upravnega odseka bi bil čisto umesten, ko bi se mu ne bilo na konci pri-dejalo tistega čudnega repka. Po govoru častitega gospoda predgovornika prišel sem še bolj do prepričanja, da je popolnoma utemeljena zahteva Ižanskega dela zdravstvenega okrožja, da se izloči iz zdravstvenega okrožja Šmarijskega in zdi se mi, da je vender že <5as, ker se je o tej stvari že toliko govorilo v tej visoki zbornici, da se končno pride do sklepa, kateri bi popolnoma ustrezal želji prosilcev, častiti gospod tovariš Košak kot Grosupljec se sme smatrati nekako za prvega udeleženca in on govori za izločitev Ižanskega dela iz zdravstvenega okrožja Šmarijskega; če torej imamo priporočilo od te strani, gospoda moja, potem pač ne more biti nobenega vzroka, da bi se zahtevi prosilcev ne ustreglo.
Predlog častitega gospoda tovariša Košaka, ali prav za prav utemeljevanje tega predloga, ker se po predlogu samem končno nič natančnejšega ne nasvetuje, se popolnoma strinja s prvim delom predloga upravnega odseka in zaradi tega bi jaz priporočal, da se sprejme prvi del predloga upravnega odseka. Izpusti pa naj se oni repek, v katerem upravni odsek prepušča deželnemu odboru odločitev, da — če bi se našel kak zdravnik za Škofeljco — Dolenjski in Ižanski del zdravstvenega okrožja Šmarijskega lahko ostaneta združena.
Po mojih mislih naj bi se to popolnoma izključilo in naj bi se danes izreklo, da se dotične občine — pripadajoče Ižanskemu delu — izločijo iz zdravstvenega okrožja Šmarijskega in priklopijo Ljubljanskemu zdravstvenemu okrožju.
Že lani in predlanskem sem imel priliko na-glašati, da imajo Ižanci veliko bližjo in prijetnejšo zvezo z Ljubljano, kakor pa z Grosupljem, ki leži preveč v stran. Danes je pa častiti predgovornik gospod poslanec Košak pojasnil, da bi Ižanci tudi še v materialnem oziru nekoliko pridobili, ako se priklopijo zdravstvenemu okrožju Ljubljanskemu.
Iz vseh teh razlogov predlagam, da se prvi del predloga upravnega odseka sprejme, drugi del pa odkloni.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik si je izprosil besedo.
it. It. fitnbcsjiliilibcnt Jmljcvv von Hein:
Der Regierung kann es entschieden nur erwünscht sein, wenn dieser Sanitätsdistrict getheilt und kleinere Districte geschaffen werden, wodurch sowohl den Bedürfnissen der Bevölkerung, als auch den Anforderungen des Sanitätsgesetzes besser Rechnung getragen würde. In diesem Sinne erscheinen die Petitionen, welche gegenwärtig in Verhandlung stehen, sehr berücksichtigungswürdig. Es kann aber auch keinem Zweifel unterliegen, dass bei dem Mangel an Ärzten die Theilung gewisser Sanitätsdistricte wie sie hier in Anregung gebracht wird, resp. die Schaffung von zwei Sanitätsdistrictcn statt des einen, unter Umständen mit einer Mehrbelastung verbunden ist, die dennoch zugleich den bestehenden Übelständen nicht abhilft. Sobald nämlich ein Sanitätsdistrict neu geschaffen ivird, muss auch ein Arzt bestellt und p diesem Zwecke eine gewisse Summe als Bestallung ausgeworfen werden. Wenn nun diese Stelle wegen Mangels von Bewerbern nicht besetzt werdeil kann, so muss der fehlende Arzt durch den Districtsarzt ans dem benachbarten Sanitätsdistricte snpplirt werden und es erwächst dem letzteren hieraus der Anspruch auf eine Sub-stitntionsgebühr. Die Folge davon ist die, dass, wenn für den neuen District ein Arzt nicht gewonnen werden kann, de lacto die Verhältnisse die gleich ungünstigen, wie sie es früher waren, bleiben, nur sind dazu noch die Kosten vermehrt worden, weil der eine Arzt, welcher da ist, noch die Substitntionsgebühr für den zweiten bezieht, der fehlt. Infolgedessen muss bet Errichtung von neuen Sanitäts-districten, so wünschenswert sie auch seilt mag, doch auch ans die Möglichkeit, für dieselben einen Arzt zu gewinnen, Rücksicht genommen werden. Ich möchte daher dem hohen Hause eine Resolution empfehlen, welche den berechtigten Wünschen der Bevölkerung gerade dieses gewiss ungünstig confignrirten Sanitätsdistrictes Rechnung trägt, dabei aber den Landesausschnss und die dabei betheiligte Regierung nicht zu einer Maßregel zwingt, welche nur eine Vermehrung der Kosten, keineswegs aber auch eine gleichzeitige Besserung der Verhältnisse in dem Sanitätsdistricte zur Folge hätte. Von diesem Gesichtspunkte aus kommt mir die Resolution des Berwaltnngsausschusses als die zweckmäßigere vor, obgleich ich wiederholt erklären muss, dass mir die Wünsche aus der Mitte des gegenwärtigen Sanitäts-districtes vollkommen berechtigt ztt sein scheinen und ich daher der Anffassung des Herrn Abgeordneten Košak in dieser Beziehung nur beistimmen kann. Die finanzielle Seite der Frage, wie sie sich eigentlich gestaltet, macht es jedoch nothwendig, reiflich zu erwägen und zu überlegen, ob überhaupt ein Arzt gefunden werden kann, der den zweiten zu schaffenden Sanitätsdistrict übernimmt. Ans diesem Grunde wäre cs vorsichtig, in dem gegenwärtigen Stadium dem Antrage des Verwaltungsaüsschusses beizutreten, welcher, wie ich glaube, dem Ansuchen der betreffenden Gemeinden mit Wohlwollen entgegenkommt, aber auch mit den faktischen Schwierigkeiten rechnet, welche sich der Verwirklichung dieser Wünsche momentan entgegenstellen.
Deželni glavar:
Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat sich zum Worte gemeldet.
358
XV. seja due 5. marcija 1897. -
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Mir fällt es gewiss nicht ein, zu bestreiten, dass die gegenwärtige Configuration des Sanitätsdistrictes St.Marein zu Folge hat, dass diejenigen. Theile dieses Sanitätsdistrictes, deren Mittelpunkt ungefähr in Brnnndorf liegt, von dem Districtsarzte relativ wenig haben und dass die Umlagen, welche diese Theile zu Sanitätszwecken zahlen, in keinem richtigen Verhältnisse stehen zu den dafür erlangten Vortheilen. Die übrigen Theile des Sanitätsdistrictes genießen diese in viel reicherem Maße. Bevor ich jedoch aus diese Frage weiter eingehe, möchte ich darauf aufmerksam machen, dass ganz das Gleiche auch von anderen Sanitätsdistricten gilt, indem ich beispielsweise nur Radmannsdorf und Tschernembl hervorhebe. Es liegt in der Natur der Sache, dass, solange wir nicht eventuell mehr Bezirke bilden können und genug Ärzte haben, um alle Stellen 3U besetzen, jener Theil des Bezirkes, der dem «Litze des Arztes nahe gelegen ist, einen größeren Vortheil von dem Arzte hat, als die entfernteren Theile.
Was nun die verschiedenen Vorschläge, wegen Theilung des Sanitätsdistrictes St. Marein anbelangt, so glaube ich im Namen des LandesauSschusscs erklären zu können, dass derselbe in dem Sinne dieser Frage etwas ablehnend gegenübersteht, als er der Ansicht ist, es könne nicht zweckmäßig sein, neue Districte zu creiren, insolange wir nicht einmal für die bestehenden Districte genug Ärzte haben und nicht einmal Stellen mit voraussichtlich guter Praxis besetzen können. Die Folge der Theilung wird nur die sein, dass wir für »och mehr Districte keine Ärzte bekommen, wohl aber Substitutionsgebühreil zahlen müssen, welche die Districte nur belasten, während doch die sub-stitionsweise Besorgung des ärztlichen Dienstes so gut wie keine praktische Bedeutung für den betreffenden District hat. So sehr ich es begreflich finde, wenn man in dem südwestlichen Theile des Sanitätsdistrictes St. Marein einen eigenen Arzt in Brunndorf zu haben wünscht, so kann ich mir doch von der Schaffung eines eigenen Di-strictcs für diese Theile keinen Erfolg versprechen, wohl aber befürchte ich, es würde dann für den verkleinerten District St. Marein noch schwerer sein, einen Arzt zu bekommen, als dies bisher der Fall war. In dieser Beziehung erlaube ich mir darauf allfmersam zu machen, dass selbst bei dem jetzigen Umfange dieses Districtes bei zwei Competenz-Ausschreibungen kein Bewerber sich gemeldet hat, und der Dienst snbstitutionsweise von dem Arzte in St. Veit bei Sittich versehen werden muss.
Wenn man diese factischen Verhältnisse, die gegen die Theilung dieses Districtes sprechen, ins Auge fasst, so scheint ein Ausweg darin gefunden werden zu können, dass man den Sitz des Districtsarztes nach 8koselca verlegt, den Umfang des Districtes aber bestehen lässt, wie er ist. Topographisch wäre der richtigste Mittelpunkt für den Sitz des Districtsarztes sowohl für die Gegend von Brunndorf, Jggdorf, Tomišelj u. s. w., als auch für die anderen Theile des gegenwärtigen Districtes, Kkofelca, wohin man leicht mit der Bahn gelangen kann. Aber da stellt fick) wieder ein anderes Bedenken heraus, dass nämlich in Äofelca keine entsprechende Unterkunft für den Arzt zu finden ist und sich daher schwer ein Competent für die Stelle melden würde. Eine andere
- XV. Sitzung am 5. Mürz 1897.
Möglichkeit der Lösung dieser Frage wäre die, dass man mit Rücksicht auf die auch in St. Marein wenig günstigen und die Bewerbung vielfach hindernden Wohnungsverhältnisse den künftigen Sitz des Districtsarztes nach Grosslupp verlegt, dessen Lage freilich in sonstiger Beziehung keine glückliche ist. In beiden Fällen bliebe der District wie er ist, nur würde der Sitz des Districtsarztes entweder nach Lkofelca oder nach Grosslupp verlegt werden
Das wären ein paar Vorschläge in dieser Angelegenheit.
Die Anträge, die vom Herrn Berichterstatter gestellt wurden, können meines Erachtens in der vorliegenden Form nicht angenommen werden.
Es wird nämlich zunächst eine Zweitheilung des St. Mareiner und eventuell des Laibacher Districtes ins Auge gefaßt Der Schlussantrag aber geht dahin, dass, wenn kein Arzt für den verkleinerten St. Mareiner Bezirk sich meldet, dann ans den Sitz des Arztes in 8kosclca unter Belassnng des jetzigen St. Mareiner Districtes zurückgegriffen werden soll Da bitte ich zu bedenken, dass bevor dieser Versuch gemacht wird, doch früher int Einvernehmen mit der Regierung der neue District geschaffen werden muss, dann aber gibt es keinen District St. Marein tut jetzigen Umfange mehr, für welchen der Sitz des Arztes nach Kkofelca verlegt werden könnte
Ich habe zwar nicht die Ehre, int Namen des Landes-ansschusses zu sprechen, wohl aber möchte ich für meine Person bezüglich der Ausführungen des geehrten Herrn Vertreters der Regierung bemerken, dass eine Resolution, wie er sie. im Auge hat, bereits vor zwei Jahren beschlossen wurde, dass wir uns aber vergeblich bemüht haben, zu einem praktischen Resultate zu gelangen, indem der Landes-ausschnss vielmehr die Überzeugung gewann, dass nichts anderes übrig bleibe, als alles beim alten zu belassen und einen neuen District nicht zu bilden, insolange nicht einmal für alte gute Districte Ärzte zur Verfügung stehen; denn insolange nicht einmal für dieselben curative Vorsorge getroffen werden kann, wird mit der Schaffung von neuen Distrikten der Bevölkerung nicht viel genützt, wohl aber werden dadurch dem Lande viele Kosten verursacht.
Damit habe ich den Standpunkt des Landesausschusscs und auch meiner Wenigkeit gekennzeichnet. Ich wäre also dafür, dass zunächst der Versuch zu machen wäre, den District so zu lassen, wie er jetzt ist, mit dem Sitze des Arztes in 8kofelca oder Grosslupp. Für die Umgebung von Brunndorf allein kann ein eigener District nicht creirl werden, sondern mann müßte diesen Theil des jetzigen Districtes St. Marein höchstens zum Districte Umgebung Laibach schlagen; dann wäre es jedoch selbstverständlich, dass man diesen District wieder in zwei Theile zerlegen müsste, und damit komme ich wieder ans bett früher gekennzeichneten Standpunkt, dass wir keine neuen Stellen brauchen können, weil wir selbst für die alten keine Ärzte zur Verfügung haben. Ich stelle übrigens int Gegenstände keinen Antrag.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Grasselli ima besedo.
XV. seja dne 5. marci ja 1897. -
Poslanec Grasselli:
Visoki zbor! Načelo, katero je častiti gospod poslanec dr. Schaffer zagovarjal, je gotovo popolnoma opravičeno in pravilno, načelo namreč, da ne kaže delati novih zdravstvenih okrožij, ker se s tem pomnoži potreba zdravnikov in zdravnikov nam primanjkuje. Se ve da, on je pristavil, da ne kaže spremeniti sedanjih dobrih zdravstvenih okrožij; če bi bila zdravstvena okrožja res dobra, potem bi tega načela ne bilo lahko izpodbijati, pa ta slučaj dokazuje, da z ozirom na obstoječe razmere ni mogoče razdeliti zdravstvena okrožja tako, da bi ustrezala in odgovarjala vsem zahtevam.
Kar se pa tiče tega konkretnega slučaja, bi pa ravno tisto sredstvo, katero priporoča častiti gospod poročevalec deželnega odbora, najmanj pripomoglo, da se doseže zaželjeni uspeh. On namreč priporoča, da se ohrani dosedanje zdravstveno okrožje, kakršno je, samo da se zdravniku odkaže sedež, recimo, na Školeljci.
Po mojem mnenji je Škofeljca še bolj nesrečen kraj, kakor Šmarije. Glavni vzrok, da ni mogoče dobiti zdravnika za Šmarijsko okrožje, da odkritosrčno rečem, je ta, ker neče noben zdravnik iti v Šmarije ; pa v Škofeljco bo še manj hotel iti.
Torej če računamo s temi dejstvi, mislim, da ne preostaje nič druzega, kakor poprijeti se predloga upravnega odseka, predloga, katerega je že toplo priporočal gospod poslanec Hribar. Deželni zbor izreci, da se razdeli to zdravsteno okrožje in da se ustanovi posebno zdravstveno okrožje za Dolenjsko stran, pri tem pa odkaže zdravniku sedež na Grosupljem. Jaz pozitivno vem, da se za to zdravstveno okrožje takoj dobi zdravnik, ki je pripravljen iti na Grosuplje.
Za Grosuplje govore razni razlogi. Prvič Je s topografskega stališča lega ugodnejša, kakor Šmarij ska. Vrhu tega se stikata v Grosupljem dve že-leznični progi, namreč oni iz Novega Mesta in iz Kočevja, in to je velike važnosti. Mimogrede bodi še omenjeno, da zdravnik v Šmariji niti stanovanja z lepa dobiti ne more, dočim bi to v Grosupljem ne delalo nobenih težav.
Prej se je tudi govorilo o razmerji Ižanske strani. Ako se nanjo ozir jemlje, ne bo nobene škode, če se priklopi zdravstvenemu okrožju Ljubljanskemu. Ti kraji bodo vsekako na boljem, ker jim je Ljubljana bolj prilična, kakor, recimo, Šmarije. Posebnega okrožja zanje delat gotovo ne kaže. Tiste posledice, ako se izločijo iz sedanjega zdravstvenega okrožja Šmarijskega in priklopijo Ljubljanskemu, tiste posledice se pa po mojih mislih ni tako bati, ker bi bilo za novo polovico zdravstvenega okrožja Ljubljanskega veliko ložje dobiti zdravnika, kakor za kako drugo okrožje (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: »Res je!«). Za to mesto se bo gotovo oglasilo veliko kompetentov.
Zaradi tega bi jaz prav toplo priporočal, da se visoka zbornica izreče za razdelitev sedaj obstoječega zdravstvenega okrožja Šmarijskega in za priklopljen)e Ižanskega dela Ljubljanskemu zdravstvenemu okrožju.
XV. Sitzung am 5. März 1897.	359
Za novo okrožje Šmarijsko pa naj se zdravniku odkaže sedež v Grosupljem.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Lenarčič:
častiti gospodje predgovorniki so izrazili svoje mnenje glede tega zdravstvenega okrožja, in jaz mislim, ako sem gospoda poslanca Košaka prav razumel, da se on popolnoma strinja s prvim delom predloga upravnega odseka, in da obstoji razlika samo v tem, da on meni, naj bi bil sedež zdravnikov v Grosupljem ali v Šmariji, med tem ko upravni odsek odločno pravi, da naj bo sedež zdravnikov na Grosupljem.
Drugi del tega predloga upravnega odseka je imel samo ta namen, da bi se za slučaj, ako bi nikakor ne bilo mogoče za zmanjšani okraj Šmarijski dobiti zdravnika s sedežem na Grosupljem, na Školeljci ustanovil sedež okrožnega zdravnika za stari okraj Šmarijski.
Častiti gospod tovariš dr. Schaffer ni nič pozitivnega izrekel, kako naj bi se stvar uredila in zato mu ne morem nič odgovoriti. Ker je pa častiti gospod predgovornik Grasselli rekel, da bo lahko dobiti primernega zdravnika za Grosuplje tudi za zmanjšani okraj in da bi bilo tudi lahko dobiti zdravnika za Ljubljano, ako bi se Ljubljansko zdravstveno okrožje razdelilo v dve okrožji in ker se je v tem zmislu tudi gospod župan mesta Ljubljanskega izrekel, mislim, da bo cela visoka zbornica glasovala za prvi del predloga upravnega odseka.
Ker nimam nobenega pooblaščenja, da bi smel drugi del opustiti, predlagam, da se o predlogu upravnega odseka glasuje dvakrat, namreč o prvem predlogu zase in o drugem delu zopet zase.
Poslanec Košak:
Umaknem svoj predlog in se strinjam s prvim delom predloga upravnega odseka.
Pri tej priliki naj še opomnim, da je gospod dr. Repič te dni prosil, da se odveže od službe na Školeljci, ker tja nikdar ne pride noben bolnik.
Deželni glavar:
Ker je gospod poslanec Košak umaknil svoj predlog, preostane samo predlog upravnega odseka, o katerem je treba glasovati.
Predlog obstoji iz dveh delov. Proti prvemu ni bilo ugovora, pač pa proti drugemu delu; torej kaže, o teh dveh oddelkih posebej glasovati.
Prvi del se glasi:
»Deželnemu odboru se naroča, da skuša po možnosti ustreči želji prošnikov na ta način, da se sedanji zdravstveni okraj Šmarijski razdeli v dva dela
360
XV. seja dne 5. maroija 1897. -
in sicer v jednega s sedežem zdravnika na Grosupljem, drugi in sicer Ižanski del pa se priklopi okrožju ljubljanske okolice s sedežem zdravnika v Ljubljani. Ako bi bil vsled tega priklopljenja zdravstveni okraj ljubljanske okolice prevelik, naj se razdeli v dva dela.«
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu oddelku predloga upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi oddelek je sprejet.
Sedaj pride na glasovanje še zadnji stavek predloga, ki se glasi:
»če bi deželni odbor ne mogel dobiti zdravnika za zmanjšani okraj Šmarijski, pa naj ga skuša dobiti za sedanji okraj s sedežem v Škoieljci.«
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem zadnjim odstavkom, izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt)
Predlog je padel, ker razun gospoda poročevalca noben gospod poslanec ni zanj glasoval.
(Veselost. — Heiterkeit.)
Na vrsto pride točka :
8. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev o ustanovljanji in vzdržavanji meščanskih šol v vojvodini Kranjski.
8. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Jban Hribar und Genossen, betreffend die Gründung und Erhaltung Von Bürgerschulen im Herzogthnme Krain.
Poslanec Hribar:
Visoki deželni zbor! S svojimi tovariši sem stavil v jedni zadnjih sej predlog, da bi se sklenil zakon, s katerim bi se nekoliko spremenile razmere glede meščanskih šol v naši kronovini. Takrat, ko se je urejalo ljudsko šolstvo, določilo se je, da se ima med ljudsko in srednjo šolo ustanoviti nek ud, ki ima ti dve šoli nekako vezati. Ustanovil se je nekak novum, katerega do takrat uredba šol v Avstriji ni poznala. To so bile meščanske šole. § 17. dotičnega zakona pripoveduje nam, v kakošen namen se imajo ustanoviti meščanske šole. Meščanska šola ima namreč namen, dajati tistim, ki jo obiskujejo, popolnejšo izobražbo, kakor jo daje ljudska šola in boljšo, primernejšo izobražbo za praktično življenje, kakor jo dajejo srednje šole.
Po besedilu dotične zakonske določbe imajo meščanske šole pred vsem služiti prebivalstvu mest in industrijskih krajev in videti je tudi v drugih deželah, da so se meščanske šole zares ustanavljale le najbolj v večjih mestih in industrijskih krajih. Ljudska šola daje tistim, ki jo obiskujejo, najpotrebnejšo izomiko za vsakdanje življenje, meščanska šola mora pa nauke, ki so jih dobili nje gojenci v ljudski šoli, popolnih, mora duševno obzorje onih, ki jo obiskujejo, razširjati in njihov um storiti sprejemljiv za vse naloge, katere jih utegnejo v življenji čakati, bodisi da postanejo potem obrtniki, rokodelci, ali nižji uradniki.
- XV. Sitzung ant 5. Würz 1897.
Meščansko šolstvo se dosedaj v naši kronovini ni moglo razviti, in čisto naravno je, da se ni moglo razviti zaradi tega, ker predpisuje deželni zakon, da morajo skrb za ustanovljenje in vzdrževanje meščanskih šol prevzeti šolski okraji. Po druzih deželah imajo večinoma okrajne zastope. Zaradi tega so zakoni dotičnih dežel določili, da imajo za ustanovljenje in vzdrževanje meščanskih šol skrbeti okrajni zastopi. Ti okrajni zastopi so pa čisto nekaj druzega, kakor naši šolski okraji. Kjer obstoje taki okrajni šolski zastopi, tam je veliko laglje ustanavljanje meščanskih šol, ker imajo ti okrajni zastopi skrbeti tudi za druge važne agende šolstva. Teh okrajnih zastopov, kakor rečeno, pri nas ni. Gotovo je torej, da se je takrat, ko se je delal deželni šolski zakon za kronovino Kranjsko, storila neka napaka; napaka namreč, da so se določbe glede meščanskih šol kratkomalo prepisale iz drugih deželnih zakonov, samo da so se mesto okrajnih zastopov določili šolski okraji, ki bi imeli skrbeti za ustanavljanje in vzdržavanje meščanskih šol.
Ako torej hočemo, da se v deželi naši ustanovi kaj meščanskih šol, treba je, da določimo glede njih, da ima troške za vzdrževanje takih šol prevzeti dežela, torej normalno-šolski zaklad, kakor ima troške za vse ljudsko šolstvo nositi normalno-šolski zaklad.
Vpraša se pa tukaj, ali je vredno, da se zavzemamo v naši deželi za meščanske šole ?
Po tem, kar sem sedaj povedal, je razvidno, da je vsekako vredno, da se zanimamo za ustanovitev takih šol v deželi in zlasti za ustanovitev meščanske šole za deželno stolno mesto Ljubljano, katero doslej nima nobene take šole, v katerem so pa dani vsi pogoji za nje obstanek in procvit. Saj je V Ljubljani gotovo mnogo prebivalstva, ki bi z veseljem pošiljalo svoje otroke v meščansko šolo in ki jih sedaj pošilja v spodnje razrede na gimnazijo ali na realko, samo zaradi tega, ker meščanske šole v Ljubljani ni, ker pa stariši vender hočejo preskrbeti svojim otrokom nekoliko večjo izobražbo, kakor jo daje sama ljudska šola. Znano je pa, da izobražba, katera se na spodnji gimnaziji ali na realki mladini ponuja, za praktično življenje ni tako dobra, kakor izobražba, katero podaja meščanska šola. Izkušnje, katere imajo po drugih deželah glede uspehov meščanske šole, to potrjujejo in zaradi tega so drugod z veliko vnemo začeli ustanavljati take šole.
So pa še drugi razlogi, gospoda moja, ki govore za važnost in potrebo meščanskih šol.
Pedagogi pripovedujejo, da tisti kandidatje na učiteljiščih, ki so prej obiskovali meščanske šole, veliko bolje uspevajo, in so kasneje tudi veliko boljši učitelji, kakor kandidatje, ki so prišli na učiteljišče z gimnazije ali realke.
Torej tudi iz tega ozira bi bilo želeti, da bi imeli kako meščansko šolo v deželi. Daljni razlog, ki govori za to, pa obstoji v tem, da je po določilu § 42. državnega zakona o ljudskem in meščanskem šolstvu država zavezana, ustanoviti tam, kjer meščanske šole obstoje združene z učiteljišči, nadalje-
861
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
valni tečaj za učitelje, kjer se imajo pripravljati za predmete na meščanskih šolah. Ako bi imeli v deželi poleg meščanske šole v Krškem tudi še drugih meščanskih šol, smeli bi od vlade zahtevati, da se pri učiteljišči Ljubljanskem ustanovi nadaljevalni tečaj za učitelje, dokler pa nimamo takih meščanskih šol, kjer bi mogli učitelji — dovršivši učiteljski tečaj — dobiti nameščenje, tako dolgo tudi od vlade ne moremo zahtevati takih učiteljskih tečajev.
Gospoda moja, vprašali me bodete sedaj, kakošen bi bil denarni efekt, ako se visoka zbornica odloči, da pritrdi zakonskemu načrtu, kateri predlagam s tovariši. Naj na to kratko odgovorim.
Po § 18. državnega zakona o ljudskem in meščanskem šolstvu imajo tisti, ki vzdržujejo šolo, pravico, da smejo, — namesto, da bi ustanovljali meščanske šole — napravljati osemrazredne ljudske šole, katere bi imele ob jednem zadostiti nalogam meščanske šole. V tem slučaji imajo stopiti na mesto za meščanske šole predpisanih treh razredov višji trije razredi, VI., VII. in VIII. osemrazredne ljudske šole. Ako to store, mora normalno-šolski zaklad plačati vse troške za učitelje na takih osemrazrednih ljudskih šolah. Ako pa se ustanovi posebna meščanska šola, tedaj pa bode normalno-šolski zaklad imel prispevati k« učiteljskim plačam kakih 20 % več, kakor pri osemrazrednih ljudskih šolah. Torej to bi bil, če pritrdimo načrtu zakona, kateri sem si dovolil predložiti visoki zbornici, ves denarni efekt. Uspeh v drugem oziru pa, če imamo meščanske šole, bi bil ta, da smemo od vlade zahtevati, da ustanovi pri učiteljišči nadaljevalne učiteljske tečaje, v tem ko tega ne moremo zahtevati, če imamo osemrazredne ljudske šole namestu meščanskih šol.
Važnost meščanskega šolstva so druge dežele začele spoznavati takoj, ko je stopil v veljavo dotični državni zakon o ljudskem in meščanskem šolstvu. Zlasti vidimo to pri gospodarsko razvitih deželah. Tako ima Dolenja Avstrija 96 meščanskih šol, od katerih pripada 45 na Dunaj, med tem ko se ostalih 51 porazdeli na druga mesta in na industrijske kraje. Gorenja Avstrija ima osem meščanskih šol; Solno-graška dve, ki sta obe v deželnem stolnem mestu; Štajerska jih ima sedem in sicer v Gradci pet, v Mariboru jedno in jedno v Ljubnem ; Koroška pa ima dve in sicer v Celovci; Kranjska jedno samo in še ta je bila ustanovljena le vsled velikodušnosti nekega mecena, ki je v ta namen napravil veliko volilo; Trst ima štiri meščanske šole v mestu samem; Tirolska dve, jedno v Inomostu in jedno v Tridentu; Predarlska jedno v Bregencu; na češkem pa imajo 224 meščanskih šol in sicer 98 nemških in 126 čeških, izmed katerih pripada osem čeških in dve nemški na Prago.
Torej, gospoda moja, Češka, o kateri je znano, da je v gospodarskem in kulturelnem oziru najbolj napredna dežela, ta kronovina je v jako obilni, meri spoznala važnost meščanskih šol in ni ga skoraj večjega kraja na češkem, ki ne bi imel jednega ali več takih učnih zavodov.
XV. Sitzung am 5. März 1897.
Na Moravskem — da naštejem še ostale dežele — imajo 74 meščanskih šol; Šlezka jih ima osem; Galicija 17; Bukovina jedno v černovcih in Dalmacija pet. Izmed deželnih stolnih mest je Ljubljana jedina, ki še nima nobene meščanske šole.
V Ljubljani je pač ustanovljena osemrazredna dekliška ljudska šola in ravno tako bi se lahko obe peterorazredni deški šoli razširili na osem razredov, vsled česar bi moral normalno-šolski zaklad pokrivati vse troške za učitelje; dozdeva se mi pa iz razlogov, katere sem prej navedel, da hi bilo velike važnosti, ako se — namesto da se ustanavljajo osemrazredne ljudske šole — omogoči snovanje posebnih meščanskih šol in zaradi tega Vam priporočam, častiti gospodje tovariši, da blagovolite pritrditi predloženemu načrtu zakona.
Kar se tiče potrebe meščanskih šol na Kranjskem, mislim, da ta potreba zunaj Ljubljane v veliki meri ne obstoji. Ako so kod v deželi razmere že dandanes ugodne za meščansko šolo, bilo bi to po mojem prepričanji samo v Idriji in s časom, ako se gospodarski položaj spremeni, bi se kaka meščanska šola dala napraviti v Novem Mestu in v Postojni. Prepričan sem pa, da za sedaj v Novem Mestu in v Postojini gotovo še ne bo prišlo do ustanovitve meščanskih šol. Za sedaj bi le bilo mogoče ustanoviti jo za Idrijo in ako se tam res ustanovi, pa bi to prav gotovo bilo velike koristi za tamošnje pre-ivalstvo. če bodo vsled tega normalno-šolski zaklad zadeli za 5000—6000 gld. večji troški, gospoda moja, mislim, da visokemu deželnemu zboru ni treba žal biti za denar, ki bi se izdal v tak namen. Kar se izda za prosveto in višjo izomiko, to je po mojem prepričanji produktivno naložen denar in torej tu ni gledati na vsak tisočak.
Priporočam Vam torej, častiti gospodje tovariši, da blagovolite zakonskemu načrtu pritrditi; v formalnem oziru pa predlagam, da se ta zakonski načrt izroči upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat das Wort.
Abgeordneter Dr. Lchaffer:
Nach der Geschäftsordnung muss ich es mir versagen, aus die Angelegenheit mentmisch einzugehen, sosehr ich dies sonst wünschen würde; ich bemerke daher nur, dass ich den Ausführungen des Herrn Antragstellers zumeist beipflichte, zum kleineren Theile aber denselben entgegentreten müßte. Jedoch kann ich mich, wie gesagt, darüber des weiteren nicht anslassen.
Mit Rücksicht auf den Umstand, dass wir alle darüber einig sind, dass der vorliegende Antrag von großer Bedeutung ist, weiters, dass alle Herren darüber einig sind, dass es nicht möglich ist, im Hinblicke ans den morgen stattfindenden Schluss der Session diese Angelegenheit in einem Ausschüsse, sei es der Verwaltungsausschuss, sei es der Finanzausschuss, mit jener Gründlichkeit zu
362
XV. seja dne 5. mareija 1897. -
berathen, wie es die Wichtigkeit der Sache erheischt, erlaube ich mir den Antrag zu stellen:
Der Antrag des Herrn Abgeordneten Hribar werde dem Landesausschusse zur Prüfung, Berichterstattung und eventuellen Borlage eines Gesetzentwurfes zugewiesen.
Dem möchte ich die Erklärung beifügen, dass mein und meiner Gesinnungsgenossen Standpunkt der ist, dass wir die Errichtung einer Bürgerschule in Laibach für nothwendig halten, dass aber die Creirung solcher Schulen an anderen Orten wenigstens für den Augenblick uns nicht zweckmäßig erscheint.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Nimam povoda, ne izjaviti, da nimam ničesa proti predlogu častitega gospoda tovariša dr. Schafferja, ker sam priznavam, da je čas prekratek, da bi se stvar mogla že v tem zasedanji meritorno rešiti. Izjavljam torej, da se strinjam s tem predlogom in umaknem svoj formalni predlog.
Deželni glavar:
Ker je gospod poslanec Hribar umakil svoj formalni predlog, da se samostalni njegov predlog izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje in ker se gospod predlagatelj strinja z nasvetom gospoda poslanca dr. Schafferja, ki meri na to, da se samostalni predlog odkaže deželnemu odboru v pretres in poročanje v prihodnjem zasedanji, torej imamo glasovati samo o predlogu gospoda poslanca dr. Schafferja. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo usta ti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in torej se samostalni predlog gospoda poslanca Hribarja izroči deželnemu odboru. S tem je rešena 8. točka dnevnega reda.
Daljna točka je:
9. Ustno poročilo finančnega odseka glede deželnega prispevka za lokalno železnico, ki bi vezala Tržič z državno že-leznično progo Ljubljana-Trbiž (k prilogi 52.).
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend den Landesbeitra.q für eine Localbahn, welche Neumarktl mit der Staatsbahn-linie Laibach-Tarbis verbinden würde (zur Beilage 52.).
Poročevalec dr. Papež:
Visoki deželni zbor! Že leta 1894. je visoki deželni zbor v seji dne 13. februarija sklenil, da se dovoli 50.000 gld. subvencije za lokalno železnico iz Tržiča v Kranj in lansko leto je visoki deželni zbor
XV". Sitzung mn 5. Mürz 1897.
sklenil v svoji seji dne 11. julija, da se poviša ta svota 50 000 na 75.000 gld. Znano je, da bi se imela ta svota izvzeti iz onega železniškega fonda, ki se je osnoval in vsaj načeloma ustanovil v seji dne 25. novembra leta 1890. in kateri ima znašati najvišji znesek 500.000 gld. Železnično ministerstvo je ta sklep uvaževalo, pečalo se je pa tudi z vprašanjem glede druge zveze s Trstom in kar se tiče te zveze, namreč zveze Rudolfove železnice s Trstom, je železnično ministerstvo prišlo do tega, da je načeloma za zvezo skozi Bohinj po dolini Bača v Gorico. Torej na zvezo Loka-Divača se ne misli več v prvi vrsti in glede na to, da je torej mogoče in prav lahko mogoče, da bo ta nova zveza odcepila se od Rudolfove železnice ali pri Lescah, ali pri Žerovnici, je pa želeti, da prej omenjena lokalna železnica ne gre več iz Tržiča v Kranj, temveč da bi se tam priklopila na Rudolfovo železnico, od koder se odcepi druga zveza s Trstom, torej da pride iz Tržiča v Lesce ali v Žerovnico, ako gre druga zveza v Trst iz Lesec ali iz Žerovnice. Glede te eventuvalitete bi kazalo predrugačiti lanskoletni sklep v tem zmislu, da se prispevek 75.000 gld., ki se je dovolil za zgradbo lokalne železnice Tržič-Kranj, dovoli tudi za ta slučaj, ako bi lokalna železnica iz Tržiča ne šla v Kranj, marveč na katerikoli kraj Rudolfove železnice na progi Trbiž-Ljubljana.
Kakor sem jaz poizvedel od strani, na kateri je v tem oziru najti veliko pouka in stvarnih informacij, se misli tudi na to, da bo bržkone šla železnica od Rudolfove železnice na Trst iz Žerovnice in najbrž n e iz Lesec. Ako se napravi druga zveza v Trst iz Žerovnice, bi potem železnica iz Tržiča šla čez Begnje, Poliče, Rodne, Smokuč in Breznico do Žerovnice.
Torej si usojam v zmislu načel, katere sem poprej imel čast označiti, v imenu finančnega odseka predlagati sledeče:
(bere — liest:)
»Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
8 sklepom dne 11. julija 1896. leta za lokalno železnico iz Kranja v Tržič proti povračilu «v gla-vinskih delnicah dovoljeni deželni prispevek v znesku 75.000 gld. avstr. velj. vzdrži se tudi za ta slučaj, če bi se ta lokalna železnica ne stikala v Kranju, ampak na kakem drugem kraju z državno železnično progo Trbiž-Ljubljana.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
. Der mit dem Beschlusse vom 11. Juni 1896 für dse Localbahn Krainburg-Nenmarktl gegen Resundirung in Stammactien votierte Landesbeitrag von 75.000 fl. ö. W. bleibt auch für den Fall aufrecht erhalten, dass diese Localbahn nicht in Krainbnrg, sondern an einem anderen Punkte der Staatsbahnlinie Tarvis-Laibach ihren Anschluss finden sollte."
Iz vsebine tega predloga je seveda takoj razvidno, da se ne izključi mogočnost, da, ako se razmere" spremene, in se morebiti venderle zida železnica iz Loke v Divačo in naprej v Trst, da bi venderle vsekako bilo potem misliti na zgradbo železnice Tržič-
363
XV. seja dne 5. marcija 1897. —
Kranj. Pa sedaj velja to načelo, da je ideja zgradbe železnice Loka-Divača popolnoma izključena in da se napravi prej omenjena zveza s Trstom.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Globočnik ima besedo.
Poslanec Globočnik:
Visoka zbornica! Ravnokar je gospod referent povdarjal, da, če bi se tudi sprejel v razpravi stoječi predlog, ni izključena možnost, da bi se lokalna železnica iz Tržiča morda vender še drugače izpeljala, kakor je sedaj nameravana, namreč na Žirovnico.
Z ozirom na to si dovoljujem, pred visoko zbornico izraziti neko željo, do katere sem, mislim, opravičen kot deželni poslanec z ozirom na interese deželske, zlasti pa kot poslanec mesta Kranja. Jaz sicer iskreno in iz srca privoščim trgu Tržiškemu, da bi cvetel, se lepo razvijal in imel lepo prihodnost, ter da bi se kakor hitro mogoče zvezal po lokalni železnici z velikim železničnim prometom, ker to bi dobro razviti Tržiški industriji koristilo, ali želel bi pa, da bi vsi merodajni faktorji v deželi delali na to, da bi se ta zveza Tržiča z velikim železničnim prometom zvršila po.progi, katera je doslej vedno bila v mislih tudi v tej visoki zbornici, namreč po progi Tržič-Kranj.
Rekel sem, da izražam to željo iz stališča kot deželski poslanec, ker je ta želja v zvezi z interesi dežele, če dežela prispeva za kako lokalno železnico, mora tudi gledati na to, da se ta lokalna železnica izvede po taki progi, ki kolikor mogoče velike koristi daje celi deželi, po taki progi, ki pelje skozi rodovitne, obljudene kraje, in taka proga bi bila ravno proga Tržič Kranj. Lepa ravnina med Kranjem in Tržičem je obljudena s krepkim prebivalstvom, ima lepe vasi in rodovitna polja, in jaz mislim, da bi to progo pred vsem kazalo zidati, ker bi gotovo povzdignila te lepe kraje, ter kmetijstvo in obrtnijo v teh krajih. Če se pa izpelje ta lokalna železnica proti Žirovnici, pa gre železnica skozi hribovite, neznatne vasi, ki nimajo skoraj nič poljedelstva in obrt-nije, izvzemši Begunje, ki pa že sedaj v področje Rudolfove železnice pripadajo. Torej bi kazalo deželi, kolikor mogoče delati na to, da se lokalna železnica iz Tržiča gradi na Kranj.
Drugi moment, ki je posebno povdarjati in ki je za deželo važen, so pa troški. Železnica iz Tržiča v Kranj bi šla po lepi ravnini v premi črti naravnost in bi v terenu ne zadela na nikake posebne težave. Izpeljala bi se lahko le 15 km dolga, in jaz mislim, da bi jo bilo veliko ložje tehnično izvesti, kakor železnico iz Tržiča na Žirovnico, kajti tam je hribovit teren in mogoče je, da bi bilo treba delati predore in zidati precejšne mostove in premostiti grabne. Torej bi se lahko zgodilo, da bi ta železnica daljša nastala, kakor tista, ki je dosedaj nameravana bila, in mogoče tudi, da bi bili veliko večji troški za to
XV. Sitzung am 5. März 1897.
železnico potrebni, kakor za železnico Kranj-Tržič, in vsled tega se lahko zgodi, da bomo v kratkem morebiti stali pred novim predlogom, da bi se svota 75.000 gld. zopet povišala. Torej deželi ne kaže, da bi se posebno zanimala za tako progo, ki bi provzro-čiti znala več troškov, kot druga.
Ozirati se je pa iz deželnega stališča tudi na to, ako bi se dozidala lokalna železnica Kranj-Tržič, da imamo potem v deželi progo, katera bi, morebiti pozneje še jako važna postala za deželo, če je tudi v državnem zboru dne 13. januarija 1897. 1. želez-nični minister Guttenberg izrazil mnenje ministerstva tako, da se na zvršitev Karavanske železnice nikakor ne misli in da se bo ta železnica morebiti zidala v poznejših časih, šele ko bo neobhodno potrebna postala, mislim vender, da je važno za deželo, ako bi imela lokalno železnico v tisti črti, v kateri smo mislili, da se bo izpeljala glavna črta v Trst. Kajti ako imamo na tej strani Karavank lokalno železnico Kranj-Tržič in na Koroškem železnico Celovec-Košentavra, mislim, da ne bo posebno težavno, če se čez nekoliko let umiri bojazen zaradi Reške konkurence, da bi se morda vender napravil predor skozi Ljubelj. Sedaj bi ta železnica ne bila več tako težavna. V prvem začetku so jo mislili zidati v visočini 813 m in s predorom dolgim 4'8 Lm, ali pozneje se je napravil drug načrt, po katerem bi se imela graditi železnica v visočini 691 m z 8 4 km dolgim tunelom. Torej bi sedaj ne bilo več treba misliti na tisti princip, da se ima železnica čez Lubelj zidati na podlagi adhe-zije združene z zobotvorno močjo, ampak sedaj, ko se tunel lahko zida tako nizko, bi se lahko napravila navadna železnica na podlagi adhezije.
Posebno si pa dovoljujem povdarjati še neko stvar, na katero zlasti opozarjam gospode zastopnike ljubljanskega mesta, da namreč ta proga v prihodnje utegne neizmerno važna postati tudi za Ljubljano, ker bi vezala Celovec z Ljubljano, osrednjo Koroško z osrednjo Kranjsko. Ako se dozida predlagana Bohinjska železnica, bo vse Koroško blago iz osrednje Koroške šlo čez Trbiž po Bohinjski železnici čez Gorico na Trst. Ljubljana bo ostala popolnoma na strani. Ako se pa zgradi lokalna železnica Tržič-ICranj, in ako se potem v teku časa pride do tega, da prodre Ljubeljska železnica in se Celovec zveže z Rudolfovo železnico, šlo bo po tej progi neizmerno veliko blaga na Ljubljano in Ljubljana ne bo več na strani v tem velikem železničnem prometu.
To so oziri, ki se dežele, mojega volilnega okraja Kranjskega pa posebno intenzivno dotikajo. Kranj, če bi se zvršila ta železnica, bi postal nekako središče železničnih zvez in bi se gotovo lepo razvijal v prihodnosti, ker bi imel dobro zvezo z Gorenjsko, ki leži okoli Kranja in se šteje med najbolj imovite krstje. naše dežele in bi s časom zvezo dobil tudi s sosednimi deželami, kajti misliti smemo tudi na daljšo prihodnost. Železnica, ki vodi sedaj iz Ljubljane ' v Kamnik, se bo bržkone, to je gotovo nameravano, naprej izpeljala in če se enkrat podaljša v Lavantinsko dolino in odtod na Zellweg, imamo drugo važno črto za naše kraje. Mogoče, da se bo
364
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
potem ta železnica iz Kamnika 8 povprečno progo zvezala z Rudolfovo železnico, in mogoče je potem, da se ta zveza z vrši pri Kranj i. To bi bilo velike koristi za Kranj. Ako se pa zgradi proga Tržič-Lesce, ostane Kranj popolnoma na strani in Kamniška železnica bi se k večjemu zvezala s Tržičem.
Jaz mislim torej, gospoda moja, da je za Tržič precej vse eno, ali ima svojo železnico izpeljano na Kranj, ali na Žirovnico. Velik razloček to ni in jaz mislim, da koristi dežele, deželnega glavnega mesta in mojega volilnega okraja težijo na to, da je treba zgraditi lokalno železnico Tržiško po progi Tržič-Kranj.
Torej si dovoljujem, priporočati visokemu deželnemu zboru in vsem merodajnim faktorjem, da bi blagovolili delati in vplivati na to, da se če le mogoče gradi Tržiška železnica iz Tržiča v Kranj.
Deželni glavar:
Gospod poslanec župnik Ažman se je oglasil k besedi.
Poslanec Ažman:
častiti zborovatelji! Stvar, za katero se danes gre, je v tesni zvezi z vprašanjem o Bohinjski železnici. Tudi tukaj se ne gre za kake lokalne interese, ampak za železnico, ki ima vezati planinske dežele s Trstom po najkrajši poti. Tukaj ne bodo odločevali lokalni interesi, ampak trgovinski, gospodarski in strategični oziri, če se je tedaj že ministerstvo izjavilo, da je na vsak način skrbeti za Bohinjsko železnico, tedaj je vprašanje za nas jasno in tudi Tržičani sami bodo želeli, da so s Trstom tako ali drugače zvezani. Kakor hitro bo zagotovljena Bohinjska železnica, tedaj je tudi za Tržič vitalno vprašanje zveza z Rudolfovo železnico na ta način, da se priklopi lokalna železnica iz Tržiča na Rudolfovi železnici ali v Lescah ali pa v Žirovnici. Tisti razlogi, katere je gospod predgovornik za progo Tržič-Kranj navedel, veljali bi za zvezo Tržiča z Rudolfovo železnico tudi na teh imenovanih postajah na Rudolfovi železnici. Slišali smo, da ne nameravajo še tako hitro Karavank prebosti, in ako bi se Bohinjska železnica odcepila od Rudolfove železnice na Jesenicah in ako bi šla skozi Vintgar proti Bledu, tedaj bi Bled ne imel prave zveze z Ljubljano in popotniki, ki bi hoteli iz Bleda na Ljubljano, morali bi najprej na Jesenice. Temu bi se pač v okom prišlo, ako bi se Lesce s posebno progo z Bledom zvezale. Ako se pa v Žirovnici napravi postaja Bohinjske železnice, odpade ta težkoča. Sploh pa mislim, da gospodje, ki so zadnjič se izrekli za Bohinjsko železnico, morajo dosledno tudi biti za to zvezo Tržiča z eno postajo Rudolfove železnice, bodisi z Lescami, ali z Žerovnico. Jaz torej izjavljam, da bom tudi danes za to od finančnega odseka priporočano progo glasoval in upam, da se bodo gospodje, ki so se zadnjič izrekli za Bohinjsko železnico, tudi danes z menoj strinjali.
• XV. Sitzung mn 5. März 1897.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Der Herr Abgeordnete Sudmann hat das Wort.
Xbßcotbndtr ßudinmmt:
Ich möchte mir vor allem hervorzuheben erlauben, dass wir bei jedem Eisenbahnbane hauptsächlich von der Unterstützung der hohen Regierung abhängig sind und daher and) die Wünsche derselben berüdsichtigen müssen, wenn ivir uns ihrer Unterstützung versichern wollen; ohne ihre Unterstützung ist kein Project ausführbar. Wenn nun die hohe Regierung den Wunsch ansspricht, der hohe Landtag möge den Besdsinss fassen, eine Subvention eventuell and) für eine andere Localbahn zn gewähren, so müßten wir diesem Wnnsd)e entgegenkommen, wenn wir überhaupt eine Localbahn wünschen, denn, wenn wir „Nein" sagen, so riskiren wir, dass wir gar keine Localbahn erreid)en. Anderseits sind wir and) von den Interessenten« beitrügen abhängig. Soviel mir bekannt ist, haben die Interessenten, welche bisher Beiträge in Anssid)t gestellt haben, bei dem Umstande, dass staatliche Interessen der Wocheiner Bahn den Vorzug zu geben scheinen, beschlossen, im Falle als diese Linie gebaut wird, die Leistung ihrer Beiträge nur davon abhängig gemacht, dass der Ansd)lnss bei Lees oder einem anderen Punkte oberhalb Lees an die Wocheiner Bahn stattfinde. Dieser Beschluss scheint umsomehr Berüdsichtigung zn verdienen, als der geehrte Herr Abgeordnete für Krainbnrg gewiss nicht behaupten kann, dass ans seinem Bezirke ein Jnteressentenbeitrag geleistet wurde. Wir müssen also doch and) auf diejenigen, welche Beiträge leisten werden, Rüdsicht nehmen. Der Herr Abgeordnete für Krainbnrg ist hauptsächlich ein Anhänger der Lader-Bahn; id) war es auch und bin es nod) immer, auch gebe ich zn, dass cnltivirtere Gegenden mit einer zahlreid)eren Bevölkerung von jenerBahn durchzogen würden, welche über den Loibl nach Nenmarktl, Lad und Divatsd)a führen würde. Aber, meine Herren, bei derartigen Sachen darf man nicht gar zn beharrlich sein; wenn man die Überzeugung gewinnt, dass die Linie, die wir vorziehen würden, an maßgebender Stelle nicht gewünscht wird, dass keine Aussicht vorhanden ist, damit durchzndringen, dann müssen wir nad)geben und sagen: es ist immer noch ein großes Glüd für unser Land, dass vom Staate nid)t eine Trace gewählt wurde, welche für unser Land überhaupt nicht von Vortheil gewesen wäre, sondern uns vielleicht einen außerordentlichen Schaden gebracht hätte, wie z. B. die Predil-Bahn, dass also eine Bahn gewählt wurde, welche dnrd) das Land Kram zieht und uns vielleidst dod) and) nod) bedeutende Vortheile gewährt. Das werden Sie dod) zugeben, meine Herren, dass die Vortheile der Wod)einer-Bahn von denjenigen Herren, welche den Ausbau der Lader-Bahn wünsd)en, nid)t gehörig gewürdigt werden, dass sie vielmehr die Vortheile der Wod)einer-Bahn bedeutend unterschätzen. Wenn der Staat die Entscheidung trifft für den Ausbau der Wocheiner-Bahn, und ich glaube, er hat sie bereits getroffen, so entsteht für uns die Frage, welche Haltung wir in der Frage der Local - Bahn über Nenmarktl einzunehmen haben. Der Herr Abgeordnete für die Stadt Krainbnrg
365
XV. seja dtiš 5. marcija 1897. -
sagt, diese Bahn würde auch der Landeshauptstadt größere Vortheile bieten, wenn sie über Krainburg führen würde. Ich kann die Richtigkeit dieser Behauptung nicht ganz zugeben. Der Personenverkehr würde allerdings nach Krainburg und Laibach gravitiren, aber wenn die Herren zugeben, dass diese Bahn wesentlich im Interesse von Nen-marktl gebaut werden soll, so werden sie andererseits auch zugeben, dass hier vor allem der Gütertransport und der Gütertarif in Betracht kommt. Wenn Sie nun den Gütertarif in Anschlag bringen, so werden sie dann zugeben, dass im Interesse von Neumarktl jene Linie gelegen ist, welche sich am nächsten Punkt an die Hauptbahn nach Triest anschließt, denn wenn man die Güter zunächst nach Krainburg und von da erst wieder nach Lees verfrachten würde, so wäre das die doppelte Länge der Strecke, die gewiss auch in den Frachtsätzen ihren Ausdruck fände. Ein Industrieller aber rechnet nicht mit der Frage, wo der Personenverkehr ein bedeutenderer ist, oder wo die größere Bequemlichkeit für den Besuch der Landeshauptstadt sich darbietet, sondern er rechnet damit, wie er die Güter mit der Bahn billiger befördern wird. Dass die Gütertarife für Neumarktl billiger sein werden, wenn die Localbahn in größerer Nähe den Anschluss an die Wocheiner-Bahn findet, ersehen die geehrten Herren auch aus dem Umstande, dass die Interessenten ihre Beiträge davon abhängig machen. Eine andere Frage ist die, eventuell die Zusicherung eines Beitrages zu ertheilen — ein bestimmter Antrag liegt diesbezüglich nicht vor — für den Fall, als die Karawanke^bahn in einer Combination mit der Bahn über Neumarktl zustande kommt. Es wäre dies die Strecke durch das Annathal über den Loibl nach Ferlach und Klagenfurt, so dass die Möglichkeit doch Vorhände»', wäre, dass die zukünftige Karawankenbahn über den Loibl ginge und wir die Vortheile, welche wir von der Loibler-Bahn wegen der besseren Verbindung mit Klagenfurt erwarten, in dieser Weise wenigstens zum Theil erreichen würden. In diesem Falle würde es für Laibach ganz gleich bleiben, ob die Güter bei Lack oder seitwärts bei Lees aus die Hauptbahn gelangen. Laibach selbst hätte daran keinen Vortheil. Ich möchte also sagen: Wir müssen hauptsächlich den Wünschen der hohen Regierung entgegenkommen, weil wir auf ihre Unterstützung angewiesen sind, wir müssen aber auch die Wünsche der Interessenten berücksichtigen, und da ein anderer Antrag diesbezüglich nicht gestellt worden ist, so glaube ich, dass wir den vorliegenden Antrag des Finanzausschusses unterstützen müssen, wenn wir die Sache fördern und für das Land überhaupt einen Vortheil erreichen wollen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo.
Poročevalec dr. Papež:
Nimam ničesa omeniti.
Deželni glavar:
Ker ne, preidimo na glasovanje.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, ki meri na to, da se deželni prispevek
■ XV. Sitzung am 5. Mürz 1897.
75.000 gld. za lokalno železnico Tržič-Kranj vzdrži tudi za slučaj, ako bi se ta lokalna železnica ne stikala v Kranju, ampak na kakem drugem kraji z državno železnično progo Trbiž-Ljubljana, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet in s tem je rešena ta točka dnevnega reda.
Preidimo k točki:
10. Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanju naprave kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu (k prilogi 59.).
10. Mündlicher Bericht des Finanzansschusses inbetreff der Förderung der Errichtung von landwirtschafttiche» Spar- und Darlehenscassen nach dem Systeme Raiffeisen (zur Beilage 59.).
Poročevalec dr. Žitnik:
Visoka zbornica! Deželni zbor je bil dne 13. te-bruarija 1895. leta sklenil naročilo deželnemu odboru, naj pretresa vprašanja, na kak način bi kazalo pospeševati Raiffeisenove posojilnice v deželi. Deželni odbor je v ta namen vprašal deželne odbore raznih drugih kronovin, če in eventuvalno na kak način in v kakem obsegu podpirajo ravno te za kmetsko prebivalstvo prekoristne zavode. Kakor visoka zbornica sprevidi iz priloge 59., podpirajo razun treh dežel vse kronovine avstrijske več ali manj jako radodarno ustanovitev takih posojilnic.
V prvi vrsti je tukaj omeniti Dolenja Avstrija, katere deželni odbor je izdal posebno navodilo v svrho ustanavljanja takih društev in kateremu se v ta namen od deželnega zbora že leta in leta dovoljuje izdaten kredit. Za lansko leto se mu je bilo dovolilo 15.000 gld., da s primernimi prispevki pripomore k troskom za prvo opravo, oziroma ustanovitev takih društev.
Gorenja Avstrija daje vsem tem posojilnicam 3% posojila do naj višjega zneska 2000 gld. in potem še brezobrestna posojila po 100 gld., da lažje poplačajo ustanovne troške.
Solnograška podpira ustanovitev takih društev z brezobrestnimi, v 10 letih vračljivimi posojili po 100 gld. iz deželnega zaklada.
Štajerska je lansko leto dovolila celih 100.000 gld. v ta namen, da se dajejo za prvo opravo brezobrestna posojila po 50—250 gld. in za dobavo prve glavnice po 3% obrestna posojila do 2000 gld.
Enako podpira Tirolska te posojilnice, katerim dovoljuje vsako leto po 3000 gld. za podpore in posojila in istotako jih podpira Predarlska iz deželnih sredstev s podporami od 80—100 gld.
Dalje omenjam, da je češki deželni odbor dobil lansko leto kredit 15.000 gld. v to svrho, da po Raiffeisenovih načelih že obstoječim hranilnicam in posojilnicam ali pa na novo ustanovljenim za prvo opravo dovoljuje podpore po 250 gld. in v posebnih slučajih celo po 300 gld.
366
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
Isto tako imajo Moravska, Šlezka in celo Galicija take ali slične posojilnice, katerim se dajejo podpore in brezobrestna posojila iz deželnih sredstev. Edino Bukovina, Dalmacija in Istra se dosedaj še niso bavile s tem vprašanjem.
Od Koroškega deželnega odbora sicer še ni došel odgovor in torej ne vemo, kako dežela podpira svoje posojilništvo, vender vemo, da tam tudi obstoji več takih posojilnic.
Kak namen imajo Raiffeisenove posojilnice, sami dobro veste, častiti gospodje tovariši, in torej Vam ni treba tega na dolgo in široko razkladati. Z veseljem samo konštatiram, da je finančni odsek brez razlike strank soglasno priznal potrebo in korist takih društev in da bi bil, ako bi bile finančne razmere dežele naše ugodnejše, gotovo nasvetoval še višje podpore, kakor jih v njegovem imenu sedaj jaz predlagam.
Deželni odbor je predlagal: 1. naj se mu naroči , da izda posebno navodilo za ustanovitev in oskrbovanje Raiffeisenovih posojilnic; 2. naj se pooblasti, da sme za ustanovitev in za prvo opravo takih posojilnic dovoljevati podpore po 50—80 gld. Finančni odsek je te podpore nekoliko povišal in predlaga, da se imajo dovoljevati v zneskih od 60 do 100 gld.
V 3. predlogu je deželni odbor predlagal, naj bi se on pooblastil, da sme dovoljevati takim društvom 4% posojila do 300 gld. Finančnemu odseku se je ta svota zdela preneznatna in misli, da bi posojilnicam s takimi posojili ne bilo veliko pomagano in zato je za sedaj to stvar opustil, pač pa v posebnem predlogu nasvetuje, da deželni odbor v prihodnjem zasedanji glede visokosti in obrestovanja takih posojil predloži visoki zbornici posebno poročilo.
Kakor se gospodje spominjate, izročili smo lansko leto deželnemu odboru prošnjo zaveze kranjskih hranilnic in posojilnic z nalogom, da poizveduje, kako drugod podpirajo namene takih zvez in na podlagi teh poizvedb predlaga sedaj deželni odbor, da se jej dovoli podpora 300 gld. v pospešitev njenih namenov.
Glede na vse to prosi deželni odbor, da se mu za leto 1897. dovoli v namen pospeševanja posojil-ništva kredit 1200 gld. iz deželnega zaklada in finančni odsek se je temu predlogu rad pridružil. Mala svota je to, ali z ozirom na finančne razmere naše dežele za sedaj ni bilo mogoče nasvetovati višjega zneska, če se bodo pa te razmere v prihodnje zboljšale, bo gotovo visoka zbornica rada še izdatneje podpirala posojilništvo v deželi.
Po teh kratkih besedah si dovoljujem prečitati predloge finančnega odseka, ki so v bistvu enaki predlogom deželnega odbora in ki se glase:
»Visoki deželni zbor skleni:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da izda navodilo o ustanovitvi in oskrbovanji hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu.
2.	V delno pokritje troškov ustanovitve in prve oprave hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu sme deželni odbor po svoji previdnosti dovoljevati prispevke po 60 do 100 gld.
XV. Sitzung ant 5. März 1897.
3 Ustanovilni prispevek sme pa se dovoliti le pod tem pogojem, če se društvo podvrže višjemu nadzorstvu deželnega odbora, katero more le ta izvrševati po posebnem odposlancu ali pa po zvezi posojilnic.
4.	Zvezi kranjskih hranilnic in posojilnic po sistemu Raiffeisenovem v Ljubljani se dovoli za ustanovitev in pospešitev njenih namenov podpora v znesku 300 gld.
5.	V te pod točko 2. in 4. navedene namene se deželnemu odboru za leto 1897. dovoli kredit 1200 gld.«
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo.
Poslanec Ažman :
Visoka zbornica! Besedam, katere smo slišali od gospoda poročevalca, nimam kaj posebnega pri-dodati, vender bi rad par opazk pristavil temu poročilu, ker sem tudi jaz v načelništvu neke take posojilnice, ki je v Gorjah po načinu Raiffeisenovem ustanovljena. Ni treba, da bi korist in blagotvornost teh posojilnic popisaval, ker so itak znane, samo toliko rečem, da so res dobre, za nekatere kraje naravnost potrebne! Dokaz za to nam je, da so se po drugih kronovinah avstrijskih tako dobro obnesle in da se tudi po naši kronovini od leta do leta hitreje ustanavljajo in lepo razcvitajo. 13 posojilnicam, katere smo imeli leta 1895., je prirastlo do danes še 16 drugih. Torej imamo v naši kronovini danes že devetindvajset takih posojilnic po načinu Raiffeisenovem.
Samo par opazk bi rad naredil in gospode opozoril na velike težkoče, katere so se takim podjetjem na pot stavile in pa na težkoče, ki se tudi še kažejo pri delovanji teh posojilnic. Kadar treba ustanoviti tako posojilnico, treba računati z nezaup-nostjo ljudi, ki jih še niso vajeni; drugič primanjkuje denarnih sredstev in največkrat požrtvovalnih mož, ki bi to reč v roke vzeli. Pri delovanji se pa posebej stavijo zapreke zaradi pomanjkanja denarja, ko stranke včasih denar nazaj zahtevajo, ali pa hočejo večja posojila, katerih posojilnica nima. Zato je razvidno, da se take posojilnice brez kake podpore ne morejo ustanavljati in tudi ohraniti. Zato bi bila to stvar dežele, da v korist kmetijstvu take zavode podpira. Dosedaj dežela tega ni mogla storiti, ampak storila je to Kranjska hranilnica, ki je prav blagodejno podpirala posojilnice, tako n. pr. Gorjansko, kateri je dala 60 gld. podpore in pa še 600 gld. brezobrestnega posojila za tri leta, tako, da si je naša hranilnica že v prvem letu pomogla iz ustanovnih troškov. Zato se dolžnega čutim, da izrečem slavni kranjski hranilnici javno zahvalo v imenu naše hranilnice in drugih, katere je tudi na enak način obdarovala.
867
XV. seja dne 5. marcija 1897. —
Drugič sem pa že opomnil, kake težkoče se včasih pokažejo zaradi pomanjkanja denarjev in tukaj je posebno dobro posredovala »Zveza kranjskih posojilnic« s tem namreč, da je denar, kateri je v nekaterih posojilnicah preostajal, zbirala in tistim pošiljala, ki so imele pomanjkanje, da se je torej delovanje posojilnic osredotočilo in da je Zveza tudi po nadzorniku svojem nadzorovala te posojilnice tako, da se res lepo razcvitajo.
Opomnil sem tudi, da je to delo požrtvovalnih mož, ki brezplačno delajo. Zato sem jaz odredil, da uradujemo ob nedeljah popoldne po krščanskem nauku zato, da ti možje, ki za svoj trud nič ne dobivajo, nimajo še izgube časa in da tisti čas, katerega bi sicer morda potratili, tukaj v korist občanov in sosedov prav dobro obrnejo.
Moram reči, da je tudi zame, ki sem v načel-ništvu, to velika naloga, ker se mora pomniti, da je ob nedeljah duhovni pastir obložen z opravki. Od 4. ure zjutraj dela nepretrgano do opoldne, oziroma do popoldne, dokler ni nauk z vršen in sedaj, ko bi se mogel odpočiti, pa ga še hranilnica čaka, ki mu vsako nedeljo vzame dve do tri ure. To sem pa zato opomnil, ker je lani padla neka opazka o 24. urah ali nekaj manj, katere imamo duhovniki na dan proste, da se ta račun popravi in da se torej od teh 24 ur vsaj polovica izbriše z blagovoljnim dovoljenjem gospoda poslanca Hribarja. (Poslanec Hribar: -— Abgeordneter Hribar: »Le izbrišite jih !«) Drugega nečem opomniti jn se zlagam s predlogom finančnega odseka.
Deželni glavar:
Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schweqel hat das Wort.
Abgeordneter Excellenz Freiherr v. Zchwegel:
Ich bin mit lebhaftem Interesse den Ausführungen des Herrn Vorredners über die Entwicklung der Raiff-eisenschen Casse, die unter seiner Leitung steht, gefolgt und bin überzeugt, dass seine Mittheilungen gewiss den erfreulichsten Eindruck in allen Kreisen machen werden und dass auch die Beschlüsse, die wir zu fassen im Begriffe sind, wesentlich zur gedeihlichen weiteren Entwicklung des Creditwesens beitragen werden. Hiebei-glaube ich nur auf zwei Punkte, die int Finanzausschüsse bei der Berathung dieses Gegenstandes zur Sprache gebracht wurden, die Aufmerksamkeit des hohen Hauses lenken zu müssen. Jn erster Reihe bezieht sich meine Bemerkung auf den Beschluss, den wir zu fassen im Begriffe stehen bezüglich der Aufsicht der Organe des Landes über jene Raisfeisenschen Cassen, welche durch Unterstützungen des Landes gegründet werden und die auch noch anderweitige Unterstützungen von Seite des Landes in Anspruch nehmen werden. Diese Unterstützungen sind in dem Sinne aufzufassen, dass das Land gerade dadurch der Entwicklung dieser Institute helfen tvill und kann. Die Anleitung, die wir durch die schriftliche Kundmachung im Sinne des ersten Punktes des Antrages des Finanzausschusses geben werden, wird gewiss wertvoll sein, aber noch wertvoller ^ wäre die unmittelbare Anleitung der betreffenden Institute durch
XV. Sitzung um 5. Mürz 1897.
fachgemäss ausgebildete Organe und in dieser Richtung würde es sich sehr empfehlen, wenn von Seite des Landes-ausschnsses Organe gewählt würden, die thatsächlich die entsprechenden Fähigkeiten und Erfahrungen besitzen und den betreffenden Jnstitutsleitungen, welche diese Erfahrungen nicht besitzen, bei der Einrichtung der Rechnungs-bücher und der Ordnung der Geschäfte an die Hand gehen würden. Es ist aber von Seite des Vertreters des Landes-ansschusses int Finanzausschüsse auch die Bemerkung gemacht worden, dass mit dieser Entsendung von Delegirten des Landesausschuffes zur Belehrung und Beaufsichtigung der Leitungen der Raisfeisenschen Cassen auch sehr zweckmäßig eine derartige Mitwirkung bezüglich der Verrechnungen in unseren Gemeinden verbunden sein könnte. Es gibt zweifelsohne viele Gemeinden, die das nicht nöthig haben, aber vielleicht noch mehr solche, die cs sehr brauchen würden, um ihre Bücher in Ordnung zu bringen, und es wäre für den Landesausschuss und vielleicht auch für-andere nur von Nutzen, wenn derselbe sich die Überzeugung verschafft, dass in der Buchführung der Gemeinde die größte und peinlichste Ordnung herrscht; das alles kann in der zweckmäßigsten Weise mit der Inspection der Raisf-eisenscheu Cassen verbunden werden.
Das ist die eine Frage, die im Finanzausschüsse eingehend besprochen wurde und die gewiss im Interesse der Cassen selbst liegt. Eine zweite Frage, die die Interessen dieser Cassen berührt und auf die ebenfalls im Finanzausschüsse hingewiesen wurde, ist die Concurrenz, welche zwischen den Raisfeisenschen Cassen, jenen nach dem System Schnitze-Delitzsch und anderweitigen Cassen bestehen soll, eine Concurrenz, die sehr schädlich wirkt, was namentlich dann, wenn an demselben Orte zwei Institute vorhanden sind, die um jeden Preis Geschäfte machen wollen, unter gewissen Verhältnissen sehr nachtheilige und schlimme Folgen haben kann. Es ist ferner betont worden, dass diese Concurrenz einfach auch durch politische Motive bestimmt wird. Das wäre das Allerschlimmste, was ich mir denken kann, denn bei einem Geschäfte, wo rein nur das finanzielle Moment maßgebend sein soll, ist der politische Rathgeber ganz überflüssig und unnütz und der Finanzausschuss hat daher vollkommen recht gehabt, wenn er dem Wunsche Ausdruck gab, es möge bei diesen für die Landwirtschaft so wohlthätigen Institutionen jeder Concnr-renzkampf überhaupt, insbesondere aber der auf politischen Motiven beruhende Concnrrenzkampf sorgfältigst vermieden werden.
Diese im Finanzausschüsse zum Ausdrucke gebrachten Wünsche glaubte ich im Namen aller Mitglieder des Finanzausschusses, wo diesbezüglich keinerlei Differenzen bestanden, zur Kenntnis des hohen Hauses bringen und denjenigen, denen die Leitung von solchen Cassen anvertraut wurde, ans das wärmste die Berücksichtigung dieser Wünsche ans Herz legen zu müssen. (Odobrovanje. — Beifall.)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Častita gospoda! Hočem samo na prijazne besede častitega gospoda poslanca župnika Ažmana iz-
368
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
javiti, da dolična moja lanska opazka nikakor ni veljala njemu, kajti jaz poznam izredno njegovo delavnost in trudoljubivost, katera ga odlikuje tako v njegovem domačem kraji, kakor v tej visoki zbornici. Govoril sem takrat le o neki vrsti agitatorjev, katerim pa njega nikakor ne prištevam, ker agitatorji morajo že nekaj več prožnosti imeti. Prosim ga torej lojalno, vzeti na znanje, da s tistimi besedami nikakor nisem mislil zadeti njegove častite osebe.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec dr. Žitnik:
Visoka zbornica! Meni ne preostaje mnogo odgovarjati častitemu gospodu predgovorniku, kajti glede nadzorstva smo bili vsi enih mislij. Deželni odbor sam je že naglašal potrebo nadzorstva in torej mi pač ni treba tistega ponavljati.
Glede konkurence pa si usojam samo to pripomniti, da tam, kjer so samo posojilnice po Raiff-eisenovem zistemu osnovane in nobene po Schultze-Delitzsch’evem, ni govora o politični agitaciji, pač pa je mogoča tam, kjer so prej že imeli Schultze-Delitzsch’eve posojilnice in kjer so se pozneje — pa samo iz gospodarskih razlogov — ustanovile še Raiff-eisen’ove. Tam je sama po sebi prišla konkurenca na politično polje. In zakaj to ? Znano je vsem gospodom tovarišem, in naglašalo se je to tudi že v finančnem odseku in v visoki zbornici, da smo bili vedno prijatelji posojilnic osnovanih po zistemu Schultze-De-litzsch’evem, kajti bile so nekako potrebne zlasti nasproti prejšnjim razmeram, ko sploh ni bilo dobiti kmetskemu ljudstvu cenejšega kredita. Sedaj pa imamo Raiffeisen’ove posojilnice in vsak nepristransko sodeč človek bo priznaval, da so boljše, kakor one. Možje te in one stranke so pač skušali ustanoviti take posojilnice, ki bi ljudem največ koristile. Da se pa ljudstvo oklepa ravno naših posojilnic, je' čisto umevno, ker vidi, da ima od njih večje koristi, kakor od drugih. Torej pojdite in ustanavljajte tudi Vi posojilnice v vsaki večji vasi in potem naj konkurirajo med saboj.
Deželni glavar:
Preidemo na glasovanje.
Ker ni bilo ugovora proti nobenemu nasvetu finančnega odseka, mislim, da se lahko o vseh šestih predlogih glasuje skupno.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetom finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Vsi predlogi finančnega odseka so sprejeti in s tem je 10. točka dnevnega reda rešena.
Na vrsto pride točka:
- XV. Sitzung am 5. März 1897.
11. Priloga 63. Nasveti finančnega odseka glede uravnave užitkov pazniških plač v kranjski deželni prisilni delalnici.
11. Beilage 63. Anträge des Finanzausschnsses bezüglich der Regulierung der Bezüge der Aufseherlöhne an der krainischen Landeszwangsarbeitsanstalt.
Lerichterstatter Lnckmann:
Hoher Landtag! Bereits in sehr vielen Sitzungen und nahezu in allen Sessionen sind Petitionen der Aufseher des Zwangsarbeitshanses um Systemisirung respective Erhöhung ihrer Bezüge vorgelegen. Die Bezüge des Auf-sichtspcrsouales sind im Jahre 1874 festgesetzt worden, zu einer Zeit, wo die Anstalt einen viel geringeren Zwäng-lingsstand hatte, weshalb auch eine viel geringere Anzahl von Aufseherstellen systemisirt worden ist, als deren später bei der Vergrößerung der Anstalt und der Vermehrung des Zwänglingsstandes nöthig wurden. Die Folge hievon war die, dass viele Aufseher provisorisch angestellt wurden, die definitiv angestellten aber keines Avancements sich zu erfreuen hatten. Nun ist in dieser Session wieder ein Gesuch dem hohen Landtage vorgelegt worden von den Aufsehern II. Classe, worin dieselben darauf Hinweisen, dass in allen staatlichen Anstalten die Aufseher besser bezahlt werden, ferner dass auch in den verschiedenen Ländern die Zahlung eine höhere sei und endlich, dass sie seit vielen Jahren kein Avancement erfahren haben. Es ist in den einzelnen Sessionen des hohen Landtages zwar für die Vermehrung der Stellen und auch für die Verbesserung der Bezüge der Aufseher Einiges geschehen; so ist denselben im Jahre 1888 eine Thenerungszulage bewilligt worden; int Jahre 1889 ist diese Theuerungszulage in eine Activitätszulage umgewandelt und sind in diesem Jahre auch sechs neue Stellen creirt worden, aber das alles war nicht ausreichend, nachdem man auf je zehn bis zivölf Zwänglinge einen Aufseher rechnete, der Stand der Zwänglinge jedoch immer ein höherer war. Die Direction der Zwangsarbeitsanstalt beantragt nun, es mögen die definitiven Bezüge der Aufseher geregelt und die Beschlüsse, die seinerzeit gefasst, nach Erbauung der Aufseherhäuser aber wieder geändert worden sind, indem den Aufsehern damals die Activitätszulage theilweise genommen und ihnen dafür Quartiergelder bewilligt wurden, reassumirt und eine neue Systemisirung vorgenommen werden. Diese neue Systemisirung wird von der Direction derart beantragt, dass man den Zwänglingsstand von 250 Mann zur Grundlage rechnen und dafür 25 Aufseher definitiv anstellen möge, ferner soll die I. und II. Classe in Unterabtheilungen getheilt und in jeder Classe Kategorien und zwar in der I. Classe 3, in der II. Classe 2 Kategorien geschaffen werden, so dass dadurch die Möglichkeit gegeben würde, die Aufseher je nach ihrer Verwendbarkeit, ihrem Dienstalter usw. auch avancireu zu lassen. Es ist wichtig, bei der Anstalt brave und gute Aufseher zu haben, welche ein Gewerbe versehen und selbes auch die Zwänglinge lehren können und nachdem die Erhöhung der Bezüge, wie sie von der Direction beantragt wird, bei 25 Aufsehern und 2 Oberaufsehern den verhältnismäßig bescheidenen Betrag von 1230 fl. nicht überschreitet, so hat der
369
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
Finanzausschuss beschlossen, die Anträge der Direction der Zwangsarbeitsanstalt dem hohen Hause zur Annahme zu empfehlen. Der Finanzausschuss beantragt:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
I.	Die Bezüge des Aufseherpersonales an der Landeszwangsarbeitsanstalt werden geregelt und die bezüglichen Stellen systemisirt, wie folgt:
a)	Erster Oberaufseher mit der Jahreslöhnnng von 600 fl.
Zweiter Oberanfseher mit der Jahreslöhnnng von 500 fl. Beide erhalten Dienstwohnung, Beheizung und Beleuchtung im bisherigen Ausmaße.
b)	15 Aufseher I. Classe und zwar:
5 Aufseher I. Kategorie mit der Jahreslöhnug per 450 fl.
5 Aufseher II. Kategorie mit der Jahreslöhnung per 420 fl. und
5 Aufseher III. Kategorie mit der Jahreslöhnung per 390 fl.
c)	10 Aufseher II. Classe und zwar:
5 Aufseher I. Kategorie mit der Jahreslöhnung per 360 fl. und
5 Aufseher II. Kategorie mit der Löhnung per 330 fl.
d)	Sämmtliche definitive Aufseher I. und II. Classe erhalten überdies eine Naturalwohnung oder das Quartiergeld jährlicher 75 fl., beziehungsweise bei den minderen Wohnungen die entfallenden Quartieräquivalentergänzungen.
e)	Je nach dem Zwänglingsstande noch überdies erforderliche, provisorisch mit Vorbehalt der einmonatlichen Kündigung zu bestellende Aufseher II. Classe werden mit der Jahreslöhnung Per 300 fl. und einem Qnartiergeld jährlicher 60 fl. entlohnt.
f)	Den gegenwärtigen beiden Oberanfsehern Johann Wimmer und Franz Kunaver wird je eine in die Pension nicht einrechenbare Personalzulage jährlicher 60 fl. bewilligt.
II.	Alle diese neuen Bezüge werden mit 1. Juli 1897 angewiesen, wogegen die bisherigen Bezüge an Löhnungen, Onartiergeldern, Qnartiergeld - Aeqnivalenten und Theuerungszulagen der beiden Oberaufseher und sämmtlicher Aufseher I. und II. Classe mit Ende Juni 1897 bleibend eingestellt werden
III.	Die definitiv angestellten Oberaufseher und Aufseher I. und II. Classe haben Anspruch auf eine nach der jeweilig für landschaftliche Beamte und Diener gütigen Pensionsnorm zu bemessende Provision — jedoch nur von der Jahreslöhnung
Ausdrücklich ausgeschlossen von der Einrechnung in die Provision sind die Dienstwohnungen und Deputate der beiden Oberaufseher sowie die Naturalwohnungen, Qnar-tiergelder und Quartier - Aequivaleutsergänzuugen, sowie alle sonstigen wie immer Namen habenden, — für eine besondere Verwendung gewährten — Remunerationen, Bestallungen, Personalzulagen, Diurnen rc.
IV.	Der Landesausschuss wird beauftragt, wegen Einreihung der Aufseher in diese Dienstesstellen und Anweisung der neuen Bezüge das Erforderliche zu veranlassen."
Ich bitte das hohe Haus, diesen Anträgen die Zustimmung ertheilen zu wollen.
XV. Sitzung mn 5. Würz 1897.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
Predlogi so sprejeti.
Daljna točka je:
12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji gimnazijskega učitelja dr. Ludovika Böhma za podporo za obisk VII mej-narodnega kongresa v St. Peterburgu.
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Gymnasiallehrers Dr. Lndwig Böhm um Subvention zum Besuche des VII. internationalen Congresses in St. Petersburg.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Gimnazijski učitelj gosp. dr.Ludovik Böhm obrnil se je s prošnjo do visokega deželnega zbora, v kateri naznanja, da bi se rad udeležil VII. geološkega kongresa, ki se bo vršil koncem meseca julija t. 1. v Petrogradu in izletov, ki bodo sledili kongresu in se raztezali do Urala, oziroma do Kavkaza.
Troski za vsakega udeleženca so proračunjeni na 1000 gld. Zaradi tega si usoja prositi visoki zbor, da bi blagovolil omogočiti mu obisk tega kongresa, oziroma, da bi mu v ta namen naklonil primerno podporo, ter utemeljuje to prošnjo s tem, da navaja, da je prebil učiteljski izpit za srednje šole iz zgodovine in zemljepisja in da se je kot geograf pečal tudi z geologijo. Nedostatno znanje v geologiji misli tekom petih mesecev toliko popolniti, da bo mogel slediti predavanjem na kongresu. Dalje povdarja, kake važnosti bi bilo to zanj, da vidi tuje kraje, ker bi znanje o teh krajih in o dotičnih narodnih in kulturnih razmerah lahko pri pouku v šoli uspešno porabil.
Finančni odsek je priznal, da so ti mednarodni geološki kongresi važni za vse države, ki so na njih zastopane in ker je morda mogoče, da se bo vlada tudi na tega prositelja ozirala, kadar bo izbirala one, katere bo poslala v Petrograd, zato je bil finančni odsek tudi mnenja, da bi bilo prav, ako bi se prosilcu dovolilo nekoliko podpore in z ozirom na to nasvetuje:
»Visoki deželni zbor naj sklene:
Prositelju se dovoljuje podpora 120 gld., katera je iz deželnega zaklada izplačati, ako se bo vlada odločila ga z drugimi odposlati k VII mej narodnemu kongresu v Petrograd.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
370
XV. seja dne 5. marci ja 1897. -
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! častiti gospod poročevalec finančnega odseka in ž njim finančni odsek so bili tega mnenja, da utegne visoka vlada morebiti med tistimi, katere bo poslala na mejnarodni geološki kongres v Petrograd, izbrati tudi gospoda prositelja profesorja dr. Böhma. Sicer bi bilo prav, če bi se tako žgodilo in jaz bi zares želel, da bi bil tudi on med strokovnjaki, ki se bodo oficijelno poslali iz Avstrije na omenjeni kongres; mogoče je pa tudi, da bi nanj, ki ni v prvi vrsti in samo geolog, ne padla izvolitev in v tem slučaji se misli gospod profesor dr. Böhm sam pridružiti udeležnikom tega kongresa in sicer na lastne troske. Ker pa dosedanje njegovo službovanje ni bilo tako, da bi si bil mogel kaj prihraniti, obrnil se je na visoki deželni zbor, da bi mu dovolil tako podporo, da mu bo — s skromnimi sredstvi izhajajoč — mogoče udeležiti se kongresa.
S podporo 120 gld. pa to absolutno ni mogoče. Res je sicer, da bodo vsi udeleženci imeli po vsej ruski državi vožnjo po železnici zastonj; ali četudi, imel bo vendar veliko premalo denarja, ako naj ostane 14 dni ali tri tedne v Petrogradu pri predavanjih na kongresu in potem napravi tudi izlet na Ural, kar bi jaz priporočal, da se mu predpiše, ako se mu dovoli podpora. Iz Petrograda gre namreč jedna partija udeležencev mej narodnega geološkega kongresa v Estlandijo, Litovlandijo, Kurlandijo in na Finsko; druga partija pa v Kavkaz in na Ural. Zanimivejšega sveta v geološkem oziru, kakor Uralskega gorovja, ni na tem kontinentu. Zaradi tega bi bilo vsekako želeti, da bi se jeden sin našega naroda udeležil imenitnega kongresa v Petrogradu in napravil potem tudi izlet v te znamenite kraje.
Ume se samo po sebi, da — ako se gospod prositelj tega kongresa in izleta udeleži in dobi deželno podporo — se mu bo moralo predpisati, da mora o svojem potovanji in o vsem, kar je videl znamenitega, poročati, in sicer tako, da bo to poročilo tudi natisnjeno, kar se utegne najprimerneje zgoditi v letopisu Matice Slovenske.
Priznavajoč, kako velikega znanstvenega pomena bi bilo to potovanje, prosil bi, naj bi visoka zbornica ne glasovala za predlog finančnega odseka, temveč predlagam, da se dotična prošnja odstopi deželnemu odboru, kateremu bo potem mogoče iz kredita, ki je v take namene na razpolaganje, dovoliti nekoliko več kakor 120 gld., recimo 200 gld. ali 250 gld. podpore.
Predlagam torej, visoki deželni zbor izvoli skleniti:
»Prošnja se izroča deželnemu odboru v primerno rešitev.«
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki podpirajo ta predlog, izvolijo ustati.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in pride torej na glasovanje.
XV. Sitzung am 5. März 1897.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Jaz bi za svojo osebo nič ne imel proti predlogu častitega gospoda predgovornika, ker bi se stvar končno lahko tudi pri deželnem odboru,rešila; ali mislim pa venderle, če sem prav poučen, da bo vlada vse tiste podpirala, ki bodo šli iz Avstrije na kongres v Petrograd. Iz tega, ker mora vladi biti ležeče na tem, da bo država zastopana pri kongresu in sploh pri vsem tem znanstvenem ekskurzu, sklepam, da bodo vsi udeležniki od vlade odposlani in da bo glavne troške prevzela vlada. Zato je bil finančni odsek mnenja, da bi bila podpora 120 gld. primerna, ker se s tem hoče le pokazati, da deželni zbor kranjski ve ceniti važnost takih mejnarodnih kongresov. Iz tega vzroka se je finančni odsek odločil predlagati visokemu zboru to podporo.
Ker seveda v imenu finančnega odseka ne morem odstopiti od predloga, katerega sem v njegovem imenu stavil, tudi ne morem priporočati predloga gospoda poslanca župana Hribarja visoki zbornici v sprejem, za svojo osebo pa izražam, da se nasvet častitega gospoda predgovornika dosti ne razlikuje od nasveta finančnega odseka, kajti po predlogu finančnega odseka je le stvar definitivno rešena, (ločim bi se po predlogu gospoda poslanca Hribarja imel šele deželni odbor s to prošnjo baviti in, ako bi bilo mogoče, dovoliti nekoliko višjo podporo, da bi bilo gospodu profesorju dr. Böhmu omogočeno udeležiti se kongresa. Da bi se pa z deželno podporo brez vladne pomoči ne mogel udeležiti tega znanstvenega ekskurza, o tem je vsak izmed nas preverjen.
Priporočam torej nasvet finančnega odseka, izrazujoč, da za svojo osebo nimam nič proti predlogu gospoda poslanca župana Hribarja, ker se bo tisto doseglo, kakor po predlogu finančnega odseka.
Deželni glavar:
Najprej bomo glasovali o spreminjajočem predlogu gospoda poslanca Hribarja.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Spreminjajoči predlog gospoda poslanca Hribarja je padel in torej pride na glasovanje predlog finančnega odseka.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet in torej je dvanajsta točka dnevnega reda rešena.
371
XV. seja dnš 5. marcija 1897. -
Na vrsto pride točka:
13. Ustno poročilo upravnega odseka o zavarovanji življenja v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu
(k prilogi 45.)
13. Mündlicher Bericht des Berwaltuugsansschirsses, betreffend die Lebensversicherung zur Bekämpfung der wirtschaftlichen Nothlage tut Bauernstände (zur Beilage 45).
Lenchterstatter Graf Larlio:
Hohes Haus! Ju der Sitzung von 8. Februar v. I. hat der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer gelegentlich der Berichterstattung des Herrn Abgeordneten Lenarčič über vben selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Žitnif, betreffend die Errichtung einer Landesversiche-rnngsanstalt gegen Feuerschaden, Hagelschlag und Viehkrankheiten, folgenden Antrag gestellt:
„Der Landesausschuss wird weiters beauftragt, die Frage der Verwendung der Lebensversicherung znr Bekämpfung der wirtschaftlichen Nothlage im Bauernstände, insbesondere soweit diese durch das Anwachsen der Hypothekarlasten in Folge familienrechtlicher Verpflichtungen entsteht, einer eingehenden Prüfung zu unterziehen, zu dem Zwecke umfassende Erhebungen zu pflegen und auch hierüber dem Landtage Bericht und eventuellen Antrag zu erstatten."
Diesem Auftrage ist der Landesausschnss dadurch nachgekommen, dass er den betreffenden Bericht dem hohen Landtage vorgelegt hat. Ich habe meinerseits diesem Berichte nur wenig beizufügen, da derselbe sehr eingehend und gründlich mit der Frage sich beschäftigt Um statistisches Material bezüglich der Höhe der Belastung, welche die Realitäten in unserem Kronlande durch den Altentheil erfahren, zu erhalten, wendete sich der Landesausschuss an die Bezirksbehörden und gelangte durch die Berichte derselben zu der Anschauung, dass die Realitäten durch Ausgedinge sehr namhaft und mitunter mit zu hohen Beträgen belastet sind. Ferner holte der Landesausschuss das Gutachten des Laudesgerichtes ein, welches auch in dem Berichte enthalten ist und sehr bemerkenswert erscheint. Nun geht der Bericht auf die Frage ein, mit welchen Mitteln diese Nachtheile, wenn guch nicht beseitigt, so doch wenigstens gemildert werden könnten und ich kann diesen Ansichten nur vollkommen beistimmen, namentlich in Bezug auf die Anschauung, dass diese Frage nur im Wege der Landes- oder Staatsgesetzgebnng gelöst werden kann und in Bezug darauf, dass der Berichterstatter des Landes-ansschnsses der Ansicht ist, dass die Versicherung keine obligatorische sein darf, denn die obligatorische Versicherung würde die Gefahr involviren, dass die jetzige Generation einer doppelten Belastung ausgesetzt wird, da sie verpflichtet wäre, die Altentheile für ihre Vorgänger auszuzählen und außerdem noch für die eigenen Altentheile selbst zu sorgen. Die Belastung wäre auf diese Art eine doppelte und bei der Nothlage des Bauernstandes eine so schwere, dass er sie nicht mehr zu tragen in Stande wäre und seine Lage dadurch nur verschlimmert würde. Als
XV. Sitzung am 5. Mürz 1897.
Muster einer Landesversicherungsanstalt führt der Bericht die Anstalt an, welche in Böhmen errichtet wurde. Es ist dies der Kaiser Franz Josef I. - Landesversichernngsfond, zu dessen Gründung vom böhmischen Landtage der Betrag von 500.000 fl. bewilligt wurde. Diese Anstalt erscheint mir als sehr geeignet, den uns vor Augen liegenden Zweck zu erfüllen. Die Statuten sind ebenfalls zum größten Theile in dem Berichte enthalten und gefallen mir dieselben namentlich in Bezug auf zwei Umstände sehr gut Der erste Umstand ist der, dass der Versichernde nicht gezwungen wird, jährlich regelmäßig einzuzahlen, während er bei anderen Versicherungsanstalten sich der Gefahr aussetzt, dass er, wenn er einmal eine Rate versäumt, alle vorhergehenden verliert (Poslanec Hribar — Abgeordneter Hribar: „Bei der Rentensteuer nicht!") Bei den meisten Instituten ist dies der Fall, bei der böhmischen Landesversi-cherungsanstalt aber nicht, indem es hier einem jeden freigestellt ist, einmal einzuzahlen, ein anderesmol wieder nicht.
Der zweite Umstand, der diese Anstalt sehr sympathisch erscheinen lässt, ist der, dass sich nicht nur der Bauer bei derselben versichern kann, sondern auch die Arbeiter und Dienstboten, und ich glaube, meine Herren, dass gerade diesem Umstande ein besonderes Augenmerk zuzuwenden ist, da er ein Mittel zur Lösung der socialen Frage bedeutet. Der Landesausschuss kommt diesbezüglich mit keinem bestimmten Antrage, sondern bittet nur, seinen Bericht zur Kenntnis zu nehmen und meint schließlich, der Verwaltungsausschuss möge principiell entscheiden, ob er znr Errichtung einer solchen Anstalt geneigt sei. Nun, meine Herren, ich glaube wohl, dass, wie der Verwaltungs-ansschnss, auch der hohe Landtag sich dahin aussprechen wird, dass er im Principe für die Errichtung einer Anstalt, ähnlich dem böhmischen Kaiser Franz Josef - Versicherungssonde sei. Die Frage ist natürlich noch nicht spruchreif, namentlich mit Bezug darauf, dass in Ärain andere Verhältnisse obwalten, als in Böhmen und es nothwendig erscheint, dass diese Frage in fachmännischer Hinsicht noch aus das genaueste studirt werde. Nun ist von dem Landesaus-schnsse keinesfalls zu verlangen, dass er diese fachmännischen Kenntnisse besitze und ich habe daher die Ehre, im Namen des Verwaltungsansschnsses folgende Anträge zu stellen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Der Bericht des Landesausschusses wird zur Kenntnis genommen
2.	Der Landtag spricht sich im Principe für die Errichtung einer Landes-Alters-Versicherungs-Anstalt etwa nach dem Muster des böhmischen Kaiser Franz Josef-Versichernngsfondes aus und beauftragt den Landesans-schuss, in der nächsten Session nebst dem vollkommen ausgearbeiteten Entwürfe der Statuten einer solchen Anstalt, welche unter genauester Beachtung der krainischen Verhältnisse verfasst zu sein haben, dem Landtage einen Antrag bezüglich der Höhe eines Landesbeitrages zum Gründungskapitale zu stellen
3.	Dem Landesausschusse wird zum Zwecke des eingehenden Studiums dieser Frage durch einen Fachmann ein Credit von 600 fl. gewährt.
372
XV. seja dne 5. marci ja 1897.
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo.
Poslanec dr. Žitnik:
Visoka zbornica! Z ozirom na še jako dolgi dnevni red današnje seje hočem k tej stvari samo par kratkih opazek napraviti; prvič, da konštatujem veselje in zadoščenje svoje, da smo ravno glede tega vprašanja — vsaj jaz tako sodim — vsi brez razlike strank edini in da vsi priznavamo, da je ideja tega zavarovanja zdrava in koristna, kakor je to naglašal častiti gospod predgovornik in kakor je naglašeno tudi v poročilu samem. Veselje, da smo se pri tej točki socijalnega vprašanja našli v skupnem delovanji, zadoščenje, da smo se tukaj — oprostite ta izraz — pokazali vsi takorekoč kot krščanski socijalisti, ker je to zavarovanje ena najvažnejših točk krščanskosocialnega programa, ki je pri onih, ki ga natančno ne poznajo, tako silno razupit.
To pa je ravno ena glavnih točk krščanskega socijalizma in to je dokaz, da nikakor ni opravičeno, če se nam podtikajo same prazne fraze. Veseli me torej, da se v tej stvari tudi tako lepo zlagamo, kakor prej glede Raiffeisen-ovih posojilnic.
Imel sem priložnost, nekoliko se baviti z vprašanjem zavarovalstva — teoretično seveda — in zato bi si usojal omeniti nekaterih načel, na katera bi se morda deželni odbor lahko oziral pri nadaljnem proučevanji te stvari in pri sestavljanji konkretnih nasvetov. S tem mu nočem dajati nikakih navodil, ampak mogoče je pa vender, da bo v teh besedah našel tu ali tam kako zdravo jedro, ki bi se dalo uporabiti. Imam tukaj precej materijala, vender bi morda častitim gospodom tovarišem ne ustrezalo, ako bi hotel stvar na dolgo in široko razpravljati in zato se hočem omejiti le na nekatere najpoglavitnejše točke, ki jih posnemam iz ekspozeja, katerega je sestavil in podal deželnemu odboru nižjeavstrijskemu višji nadzornik zavarovalnega oddelka v ministerstvu za notranje stvari Julij Kohn. On kot strokovnjak imenuje idejo življenskega zavarovanja jako koristno in navaja v svojem obširnem poročilu načine, kako naj bi se realizirala in kaki nameni bi se dali doseči.
Med drugim navaja, da bi se s tem zavarovanjem, katerega načina ne bom razpravljal, pospešil in omogočil v teku let izbris hipotekarnih dolgov. Na ta namen polagam jaz posebno važnost, kajti če se ta namen doseže, bo to največja dobrota za našega manjšega posestnika, ki tiči do vratu v dolgovih.
Drugič bi omogočilo to zavarovanje, kakor povdarja tudi poročilo deželnega odbora, preskrbljenje dot. Kaj pomenijo dote pri našem kmetskem posestniku, ve vsak, ki pozna razmere na deželi in vsi vemo, da so dote eden glavnih vzrokov vedno rastočega hipotekarnega zadolženja. Vsak posestnik zagotovi otrokom kolikor mogoče velike dote, sin, ki prevzame posestvo, pa naj gleda, od kod naj vzame denar, da jih izplača.
- XV. Sitzung um 5. Mürz 1897.
In tretja glavna stvar, glavni namen zavarovalnice, ki jo imamo v mislih, pa je preskrbljenje starosti, Veščak, katerega sem omenil, navaja obširno razloge, ki govore za važnost tega zavarovanja, dalje pa pravi, da se namen edino le da doseči s tem, da dežela sama prevzame garancijo za tak zavod, po kateri bi ne prišla v nikako nevarnost, ker so dotične tabele stalne in zanesljive. To bi bila ena stvar. Drugič pa bi moral preostanek, dobiček iti v rezervni zaklad, katerega treba ustanoviti.
Kak namen pa bi imel ta zaklad? Namen, da bi se najubožnejšim slojem, poslom in delavcem premije kolikor mogoče znižale, in na drugi strani, da bi se onim osebam, ki predčasno onemorejo ali ponesrečijo, povišale rente. Ta namen torej naj ima rezervni zaklad. Kake važnosti je zavarovanje za starostna leta, recimo za delavca, vidi se iz tega, če se pomisli, da je ravno glavni vir in vzrok nezadovoljnosti delavca skrb, kje in kako se bo preživel na stara leta. Z rentnim zavarovanjem naj se združi zavarovanje za slučaj smrti in na doživetje. Rentno zavarovanje bodi omejeno na gotovo svoto, drugo neomejeno.
Dalje bo skrbeti za agencije, za primerna zastopništva, bodisi pri županstvih, ali poslancih, ali pri drugih zaupnih možeh, morda pri kakih društvih. Seveda hi morala dotična zastopništva svoj posel brezplačno ali vsaj po nizki ceni opravljati, kajti sicer bi bila uprava predraga, kar je ravno vzrok ne-zaupnosti ljudstva nasproti privatnim zavarovalnicam. Glede poslovanja naj bi bila zavarovalnica združena z deželnim knjigovodstvom in z deželno blagajnico, vodstvo naj bi imel deželni odbor, višje nadzorstvo pa poseben direktorij.
To so nekatera poglavitna načela, katera bo po mojih mislih deželni odbor moral upoštevati. Želeti bi bilo, da se zavod, ki naj se osnuje v spomin petdesetletnice vladanja našega presvitlega cesarja, ustanovi že v prihodnjem letu. Vem, da deželni odbor dobi jako težavno nalogo, kajti proučavati bo imel veliko vprašanj: Na kak način naj dežela prevzame garancijo, ali naj se osnuje posebni zavarovalni zaklad, kako visok naj bi bil ta zaklad in kako bi se dal pomnožiti z doneski raznih korporacij ali zasebnikov. Na češkem je dežela dala 500.000 gld., Kranjska dežela seveda tega ne premore. Dalje se bo imela določiti visokost premij in način plačevanja, skrbeti bo pa tudi treba, da se bodo kolikor mogoče visoko obrestovale. Razmišljati bo treba, koliko zavarovancev se smemo nadejati, ako bo zavarovanje fakultativno in še veliko drugih stvari.
Vsa ta vprašanja bodo zahtevala obilnih študij, vendar želim iskreno in upam, da bo deželni odbor kolikor mogoče pospešil to stvar, da nam bo mogoče že v prihodnjem letu storiti daljši in morda zadnji korak, da bomo namreč definitivno sklepali o zavodu, ki bo stalen spomenik udanosti in hvaležnosti do presvetlega vladarja, pa tudi vir zadovoljnosti in sreče onih slojev našega prebivalsta, katere dandanes še v največji meri tare skrb zaradi negotove prihodnosti.
373
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat das Wort.
Äbgrordnrter Dr. Schaffer.
Nachdem ich im vorigen Jahre in der vorliegenden Angelegenheit den ersten Antrag einbracht habe, halte ich es znnächst für eine angenehme Pflicht, für die vorzügliche Ausgestaltung, welche meine Anregung in dem Berichte des Landesansschusses erfahren hat, den Herren Collegen meinen Dank auszusprechen. Was die Angelegenheit selbst anbelangt, so habe ich es nach dem, was im vorigen Jahre und heute darüber vorgebracht wurde, kaum nöthig, die Vortheile der Lebensversicherung, die hier intendirt wird, den geehrten Herren noch des weiteren auseinanderzusetzen. Alan kann ja die Sache in ein paar Worten zusammenfassen und ich resummire und sage: Diese Lebensversicherung ist von wesentlichem Vortheile für die Versorgung bäuerlicher Familien, sie erleichtert die Ordnung der Erbtheilungen, dient nach Umständen zur Abtragung von Hypothekarschulden, erleichtert das ganze Wesen der Anssteuer und ist zugleich ein wirksames Mittel zur Vermehrung des Personalcredites, und gerade in diesem Punkte steht die Saä)e mit den Raiffeisenschen Casscn in einem gewissen Zusammenhange. Es ist ja begreiflich, dass der bäuerliche Besitzer, der eine Lebensversicherung hat und infolgedessen augenscheinlich in geordneten Lebcnsverhält-nissen sich befindet und beruhigter in die Zukunft sehen kann, einen ganz anderen Personalcredit genießt als derjenige Besitzer, von dem man vermuthen kann, er verfüge über feilt Capital und müsse sich heute oder morgen verschulden.
Schon diese kurzen Worte genügen, um die Angelegenheit als eine empfehlenswerte erscheinen zu lassen, im Übrigen aber erlaube ich mir noch zwei Bemerkungen vorzubringen.
Der Aittrag des Landesansschusses und auch des Berwaltungsausschusses geht int allgemeinen dahin, eine Anstalt nach dem Muster des böhmischen Kaiser Franz Josef - Versichernngsfondes ins Leben zu rufen; das ist gewiss eine ausgezeichnete Anstalt, die wir int großen und ganzen zum Muster nehmen können. Dessenungeachtet, wenn unsere Anstalt auch in finanzieller Richtung weit hinter dem böhmischen Bersicherungsfonde zurückbleiben wird, sollte sie nach einer anderen Seite doch etwas weiter ausgestaltet werden und auch die diesbezüglichen Studien sollten sich auf ein etwas weiteres Gebiet erstrecken. In dem Berichte des Landesansschusses schon hat der Herr Referent angedeutet, dass die Erhebungen auch ans die Aus-steuerfrage sich beziehen sollen und das ist in der That ein sehr wichtiger Punkt, dem gewiss ein besonderes Studium gewidmet werden soll. Der böhmische Landesversicherungsfond ist in erster Linie nur eine Anstalt für Rentenversicherung, während nach meiner Meinung die Capitalsversicherung für den Bauer unter verschiedenen Umständen viel praktischer ist und ihm größere Vortheile bietet, als die Rentenversicherung. Die Studien hätten sich also auch aus die Frage zu erstrecken, inwieweit unsere
XV. Sitzung um 5. Mürz 1897.
Anstalt in der Lage sein wird, auch Capitalsversicherungen, namentlich in der Form der abgekürzten Capitalsversiche-rung, der bedingten Todfallsversicherung, anzunehmen, wonach der Versicherte nach 25—30 Jahren, oder wenn er früher stirbt, aus Anlass des Todesfalles eine bestimmte Summe bekommt. Das ist eine Form der Versicherung, die int Zusammenhange mit der Aussteuerzahlnng und Abtragung von Hypothekarschnlden sehr wichtig ist.
Das sind die Anregungen, die ich nach der einen Seite vorbringen lvollte; dann wäre aber noch eine zweite zu erwähnen. Es ist vor Allem und nach meiner Überzeugung mit vollem Rechte die Errichtung einer Landes-anstalt ins Auge gefaßt worden. Ich bin auch ein Anhänger einer Landesanstalt und hoffe, dass es uns gelingen wird, die Altstalt als solche ins Leben zu rufen. Aber auch die beste Sache hat doch meist auch gewisse Bedenken, und wir können uns der Erwägung nicht verschließen, dass die Errichtung einer Landesanstalt in einem kleineren Lande mit größeren Schwierigkeiten verbundeit ist, als in einem großen Lande, wenn diese Anstalt leistungsfähig sein soll. Einmal müssen wir uns bezüglich der Dotirnng, die für die Prosperität des Institutes sehr wichtig ist, nur in engen Grenzen bewegen, ferner ist der der Versicherten bei uns im Vergleiche mit Böhmen oder blühenden anderen Provinzen ein relativ kleiner. Wir wollen also alles thun, was in unseren Kräften liegt, um dem Jns-lebentreten einer Landesanstalt den Weg zu ebnen. Wenn aber wider Erwarten bei den eingehend hierüber zu führenden Studien Schwierigkeiten auftauchen sollten, wenn es sich zeigen sollte, dass unsere Kräfte nicht ausreichen, eine eigene Anstalt zu errichten, dann möchte ich den Landesansschuss ersuchen, seine Studien auch noch auf die Eventualität ztt richten, dass sich unsere Anstalt anschließt an eine sehr solide Privat-, selbstverständlich wechselseitige Anstalt. Ztt dieser Anschauung, die nur ein suppletorisches Auskunstsmittel an die Hand gibt, bin ich in den letzten Tagen dadurch gekommen, dass in Deutschland Stimmen von großer Bedeutung sich gefunden haben, welche den bäuerlichen Kreisen angerathen haben, von der Errichtung eigener Anstalten abzusehen und sich lieber an eine Privatanstalt anzuschließen, und ich mache darauf aufmerksam, dass diese Stimmen in den gut katholischen Kreisen des Landes Westphaleu sich gefunden haben und in einem Blatte, über dessen Bauernfrendlichkeit kein Zweifel obwalten kann und wo man gewiss nur die Billigkeit, Solidität und die Vermeidung eines jeden Concurrenzkampfes im Auge gehabt hat. Ich enthalte mich diesbezüglich einer Antragstellung, doch glaube ich, dass für alle Fälle die Frage des Anschlusses unserer Anstalt an eine wechselseitige Anstalt nicht ganz außer Acht gelassen werden soll. Mit diesen Wünschen schließe ich mich dem Antrage des Verwaltungsausschusses an und werde mich freuen, wenn in der nächsten oder zweitnächsten Session das zur That wird, was wir jetzt mit Worten planen. (Odobravanje. — Beifall)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
374
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Kakor umevno pri tako važnej stvari, predlaga upravni odsek, naj se deželnemu odboru naroči, da temeljito proučuje vprašanje ustanovitve deželnega zavoda za starostno zavarovanje in da v prihodnjem zasedanji stopi pred deželni zbor s konkretnimi nasveti. Pridružujem se predlogom upravnega odseka popolnoma. Ako sem se vender oglasil k besedi, storil sem to le zaradi tega, da odgovorim na nekatere opazke častitega predgovornika gospoda poslanca dr. Žitnika ter jim pridodam nekoliko pojasnil.
Jaz stojim na stališči, da bi bila ustanovitev zavarovalnice za dohodke v starosti, kakoršna se pri nas namerava po vzgledu češkega zavarovalnega zaklada cesarja Frana Josipa, podjetje, za katero dežela Kranjska brez nevarnosti lahko prevzame garancijo. Te vrste zavarovalnice so tako urejene, da tudi v manjšem stilu zasnovane ne morejo priti do izgube, ako se pošteno in vestno opravljajo in tako seveda se morajo upravljati.
Ako je častiti gospod predgovornik dr. Žitnik rekel, da se morajo določiti kolikor mogoče nizke premije, mu jaz samo na kratko odgovorim, da so glede te vrste zavarovanja premije stalno določene in da velja v tem oziru od ministerstva sprejeta umrljivostna tabela, po kateri mora vsaka taka, bodisi privatna, bodisi javna zavarovalnica, ki se utegne ustanoviti, določiti svoje premije. Torej tukaj ne more biti o tem govora, da bi državna uprava dovolila, da bi dežela pri svojej zavarovalnici znižala premije pod tisto mero, ki je po umrljivostni tabeli dovoljena, kajti ako bi se to storilo, je s tem že dana kal propada in garancija bi deželo drago stala
Ako pogledate poročilo deželnega odbora, bodete videli, da premije, katere pobira češka deželna zavarovalnica, niso tako majhne. Ako kdo v 25. letu svoje starosti vplača 10 gld„ pač ni nič posebnega, da si s tem zagotovi, da bo od 60. leta naprej užival penzijo 6 gld. 61 kr. To ni nič več, kakor pri vsaki privatni zavarovalnici. In to je čisto naravno ; kajti kakor za vse privatne, mora tudi za vse javne zavarovalnice veljati jedna in ista premija. Ta premija bo tudi veljala na našem zavodu, ako ga dežela ustanovi. Da pa imajo take deželne zavarovalnice vender neko prednost zase, izvira od tod, ker zamore dežela dati svoj prispevek ä fond perdu k rezervnemu zakladu.
Privatna zavarovalnica mora dotični kapital šele zbirati in zato s prvega početka in morebiti dolgo časa glede zavarovanja rent ne more dajati svojim članom tistih bonifikacij, kakor n. pr. češka deželna zavarovalnica, katera je vsled deželnega prispevka
500.000	gld. mogla takoj s početka svojim članom dajati velike bonifikacije, oziroma primerno povišanje rent. V tem zmislu torej, ako visoka zbornica sklene, da se dovoli za ustanovitev deželne zavarovalnice primeren prispevek iz deželnega zaklada, recimo
50.000	gld., kar bi se mi z ozirom na finance naše dežele primerno zdelo, ne more nobene dvojbe biti,
XV. Sitzung um 5. Mürz 1897.
da ne bi deželna zavarovalnica imela prednost pred privatnimi zavodi, ker bi svojim članom mogla dajati večjih pogodnostij takoj s početka.
Sicer pa, gospoda moja — nikar! se ne varajmo — razvoj, katerega smemo pričakovati od takega deželnega zavarovalnega zavoda, ne bo posebno velik. Na Francoskem je bila 1. 1843. v Parizu ustanovljena »Caisse de retraite pour la vieillesse« in ta bogata, 40 milijonov prebivalcev broječa država, ima samo
60.000	zavarovancev na starostne dohodke v tej svojej zavarovalnici. Iz tega torej razvidi te, da se taki zavodi vsled visokih premij, katere morajo zavarovanci plačevati in vsled nizkih oskrbnin, katere prejemajo zavarovanci v svojej starosti, ne razvijajo posebno ugodno. Dobro primero v tem oziru imamo tudi v češki deželni zavarovalnici za starostne dohodke, katera tudi nikakor ne spolnuje tistih nad, ki so se vanjo stavile, ko se je bila ustanovila.
Še na nekatere druge opazke hočem odgovoriti častitemu tovarišu gospodu dr. Žitniku. On je dejal, da taka zavarovalnica utegne zelo vplivati na izbris hipotečnih dolgov in pa, da utegne kmetskim gospodarjem tudi dati priliko, zavarovati dote, ter se je skliceval na nadinšpektorja zavarovalnega oddelka v ministerstvu za notranje stvari Kohna. Gospoda moja, tu je častiti gospod kolega — naj mi ne zameri izraza — stvari nekoliko zamešal. Dotični ekspoze Kohnov na nižjeavstrijski deželni odbor se tiče druge stvari in sega veliko dalje, kakor to, kar se namerava pri nas. Ta ekspoze se nanaša na ono, o čemur je govoril častiti predgovornik gospod dr. Schaffer. Z malimi rentami, s katerimi se omogoči, da otroci ne bodo svojih starišev odganjali izpod strehe in s katerimi se ljudem v starosti omogoči vsaj kolikor toliko zanesljiva eksistenca, — s takimi malimi rentami se ne bo omogočil izbris hipotečnih dolgov in ne kmetskim posestnikom, da bi otrokom lahko mogli dote dajati. Tudi na povzdigo personalnega kredita, kakor misli častiti gospod tovariš dr. Schaffer, ne bode vplivalo to rentno zavarovanje. Vse to se da doseči le z zavarovanjem kapitala. Ali je pa pri nas teren za to, da bi se zavaroval kapital, ki je jedina panaceja za boljšo bodočnost kmetovalca? Naravnost odgovarjam, da razmere za tako zavarovanje pri nas niso ugodne. Poglejte, gospoda moja, kakošen kmetski stan imamo. Večina je jako ubogih, malih kmetov in od takih zahtevati 25 do 30 gld. premije na leto od zavarovanega kapitala 1000 gld., to, gospoda moja, je nekoliko preveč zahtevano. Zato pa pravim, da smemo od deželne zavarovalnice za starostne dohodke sicer pričakovati koristij v zmislu besed častitega gospoda poročevalca upravnega odseka, ne pa v širšem smislu, kakor misli častiti predgovornik gospod dr. Žitnik. Vsekako pa se pridružujem mnenju častitega gospoda tovariša dr. Schafferja, naj bi deželni odbor proučeval tudi vprašanje zavarovanja kapitala. To je jako važno vprašanje in ako bi se to zavarovanje tudi ne dalo drugače izvesti, kakor če se deželni zavod, kakor misli tovariš gospod dr. Schaffer, prisloni na kak privatni zavod, bi se s tem že precej veliko doseglo. Treba pa je, da se za važnost živ-
375
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
Ijenskega zavarovanja zanimajo vsi sloji deželnega prebivalstva. V tem oziru bi bilo želeti, da zlasti inteligenca — duhovna in posvetna — združeno postopa in prosti narod poučuje, kako velike važnosti je življensko zavarovanje. O tem zavarovanji sem že pred par leti govoril v tej visoki zbornici in obžaloval sem tedaj, da krščansko - socijalna stranka zmirom govori le o zavarovanji proti ognju, nikdar pa ne o veliko bolj važni stroki zavarovalstva, o življenskem zavarovanji. Veseli me, da smo končno vender jeden krat prišli do tega, da se je v tej visoki zbornici tudi o tem najvažnejšem zavarovanji začelo govoriti z neko spoštljivostjo, s kakoršno se do sedaj ni o njem govorilo in jaz upam, da bo to imelo vsaj to dobro posledico, da se bodo gospodje, ki dosedaj nikdar nič niso storili za življensko zavarovanje, da-siravno so kaj radi govorili o važnosti zavarovanja proti ognju, prepričali tudi o važnosti te zavarovalne stroke in postali pravi apostoli njenega širjenja.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo.
Berichterstatter Graf Sarbo:
Ich constat ire mit Genugthuung, dass sämmtliche drei Herren, die in dieser Debatte das Wort ergriffen, für die Anträge des Verwaltungsausschusses sich ausgesprochen haben, namentlich aber muss ich den Ausführungen des ersten Herrn Redners beipflichten, welcher mit Befriedigung betont hat, dass in dieser für das Land so wichtigen Frage alle Parteien des hohen Landtages vollkommen einig sind. Meine Herren! das ist eben dasjenige, was wir immer anstreben, dass wir in solchen Fragen, welche das Wohl des Landes betreffen, alle einig vorgehen mögen und in dieser Beziehung glaube ich, werden Sie bei der Partei, welcher ich anzugehören die Ehre habe, stets das beste Entgegenkommen finden.
Der Herr Abgeordnete Dr. Žitnik hat sich jedoch auch dahin geäußert, dass wir uns dadurch auf den christlich-socialen ^Standpunkt gestellt hätten. Der Herr Abgeordnete Dr. Žitnik ist ein Freund des christlich-socialen Standpunktes und hat die Sache auf diese Weise für sich gedeutet, aber mit demselben Rechte könnte auch ich behaupten, dass er sich mit uns auf den Standpunkt des Liberalismus gestellt hat. Jede Partei wird eben in diesen Principien die ihrigen finden.
Was seine Anregungen in Bezug auf die Studien des Landesausschusses anbelangt, so bin ich damit vollkommen einverstanden, da ja dies auch int Antrage des Verwaltungsausschusses mehr oder weniger enthalten ist, namentlich aber bin ich einverstanden mit derjenigen Anregung, die er am Schluffe vorgebracht hat, indem er sich dahin äußerte, der Landesausschuss möge trachten, dieses wichtige Unternehmen derart zu fördern, dass es bereits im nächsten Jahre lebensfähig werden könnte. Ich weiß zwar nicht, ob das möglich sein wird, jedenfalls aber ist es wünschenswert. Er hat auch erwähnt, dass dies ein
XV. Sitzung am 5. Würz 1897.
würdiges Werk wäre zur Feier des 50 jährigen Regierungsjubiläums unseres geliebten Kaisers. Diesbezüglich hat schon ein anderer Herr von unserer Partei vorgestern sich geäußert, und bleibt mir daher nichts anderes zu bemerken, als dass ich mich dem vollständig anschließe.
Was die Ausführungen des Herrn Abgeordneten Dr. Schaffer betrifft, welcher gewisse Bedenken hegt, dass die Anstalt vielleicht mit Rücksicht auf die krainischen Verhältnisse, da nur ein kleines Land hiebei in Betracht kommt, gewissen Gefahren ausgesetzt sein könnte und infolgedessen die Anregung gegeben hat, die Frage zu ventiliren, ob sich unsere Anstalt vielleicht nicht an eine solide Privatgesellschaft anlehnen soll, so stimme ich dem umsomehr bei, als auch ein Fachmann in dieser Sache, der Herr-Abgeordnete Hribar, derselben Anschauung war, trotzdem derselbe gemeint hat, dass auch eine Anstalt nach dem ‘Shifter der böhmischen keine Gefahr für das Land invol-vire und mit einem wenn auch sehr bescheidenen Capitale gegründet werden könne.
Ich bitte demnach, die Anträge des Berwaltnngs-ausschusies anzunehmen.
Deželni glavar:
Preidemo na glasovanje.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogi upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi upravnega odseka so sprejeti in s tem je rešena 13. točka dnevnega reda.
Točka:
14. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora o mestne občine Ljubljanske posojilih za elektrarno in topničarsko vojašnico.
11. Beilage 66. Bericht des Landesansschnsses, betreffend die Anlehen der Stadtgemeinde Laibach zum Zwecke der Errichtung einer Elektrieitäts-antage und Erbauung einer Artillerie-Kaserne.
Deželni glavar:
Predlagam, da se izroči finančnemu odseku. (Se izroči finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Prekinem sejo in naznanjam, da se bo nadaljevala ob */26. uri, ker imata finančni odsek in upravni odsek ob J/?5. uri sejo, in sicer oba odseka tukaj v prostorih^ kjer zborujemo.
Seja prestane ob 2. uri 30 minut popoldne in se nadaljuje ob 6. uri 55 minut zvečer. — Die Sitzung wird um 2 Uhr 30 Minuten unterbrochen und um 6 Uhr 55 Minuten wieder aufgenommen.
Deželni glavar:
(Pozvoni. — Gibt das Glockenzeichen.) Nadaljujmo sejo.
Na vrsti je točka:
376
XV. seja dne 5. maroija 1897. -
15. Ustno poročilo upravnega odseka glede projekta o napravi primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zati-čina dolenjskih železnic z dotičnim načrtom zakona Ik prilogi 61.).
15. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsansschnsses über die Projekte, betreffend die Herstellung einer zweckmäßigen Verbindung zwischen dem oberen Gnrkthale und der Station Sittich der Nnterkrainervahnen sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe igur Beilage 61).
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! čast mi je, v imenu upravnega odseka poročati o predložitvi dveh projektov o napravi primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic z dotičnim načrtom zakona.
Gospoda moja! Dne 5. februarija 1895. leta naročil je visoki deželni zbor deželnemu odboru, da se napravita ta dva projekta. Deželni odbor takrat ni mogel ustreči temu naročilu, in zato je visoki deželni zbor dne 5. lebruarija ponovil svoj sklep in zopet dal deželnemu odboru nalog, da skrbi, da se napravita dotična projekta.
Letos je stopil deželni odbor pred visoko zbornico z obema načrtoma in jako obširnim poročilom, ki natanko utemeljuje mnenje deželnega odbora.
Po varij an ti A odcepila bi se nova cesta od deželne ceste Ljubljana - Novomesto med Zagradcem in Marinčo Vasjo ter bi šla čez Sušico in bi se pri Gorenji Vasi združila z okrajno cesto, ki pelje na državno cesto proti zatiškemu kolodvoru. Ta nova cesta bi stala 30.770 gld.
Varijanta B pa bi šla od deželne ceste pri Gabrovščici čez Muljavo in bi se pri Gorenji Vasi stikala s projektom A ter šla potem po okrajni cesti na zatiški kolodvor. Proračun kaže, da bi vari j anta B stala 9780 gld. 74 kr. Torej je varijanta B za 20.289 gld. 26 kr. cenejša, kakor varijanta A. Mnenje žužemperškega cestnega odbora je bilo prvotno to, da bi se varijanta A potrdila, ker je za 13 km krajša. Pozneje pa se je cestni odbor žužemperški prepričal, da je prvotno njegovo mnenje bilo napačno, ter se je v svoji seji izrekel, da prekliče tisto mnenje.
Glede na to, da bi bila po projektu ad a) na novo zgrajena cesta le 1358 m krajša, kakor po projektu ad b) popravljena okrajna cesta; glede na to, da bi moral žužemperški okrajni cestni odbor k troskom nove ceste proračunjenim na 30.770 gld. prispevati 13 280 gld. 69 kr.; glede na to, da znašajo proračunjeni troški za popravo obstoječe okrajne ceste po projektu sub b) le 9780 gld. 74 kr., v katerih pokritje bi žužemperški okrajni cestni zaklad ne dal nobenega prispevka; glede na to, da bi od 1358 m krajše proge ondotno prebivalstvo ne imelo toliko očividnih koristij, da bi bile primerne tako velikim žrtvam; glede na to, da se bo morala cesta izpeljati po relativno višjem svetu m bi se vsled tega,
■ XX. Sitzung mu 5. Würz 1897.
ker bi cesta držala večinoma vkreber, potrebovalo za tovorno vožnjo več vprežnih sil, in bi se pri vsem tem moralo počasneje voziti, — sklene okrajni cestni odbor soglasno, da odstopi od svoje prvotne prošnje in od svojih dotičnih sklepov in se v svrho naprave primerne zveze s postajo Zatičina zadovolji s popravo okrajne ceste na podstavi projekta sub b).
Gospoda moja! Cestni okraj žužemperški ima itak že 23 % doklado za ceste. Ako pomislite, da ima samo 16.372 gld. direktnega davka, da ima ta okraj že jako velike občinske priklade, potem je pač umevno, da je uvidel svojo napako in da se sedaj brani projekta ad A in poteguje za varijanto B.
Varijanta B bo stala samo 9780 gld. 74 kr. Po večini pripada ta svota na zatiški okrajno-cestni zaklad, in le znesek 1253 gld. 55'/^ kr. odpade na deželno cesto. Glede na to pa, da zatiški cestni okraj še nikdar ni dobil nobene podpore iz deželnega zaklada, misli deželni odbor, da bi bilo umestno, ako se mu dovoli primerna podpora, da se omogoči rešitev te zadeve.
Deželni odbor torej predlaga visoki zbornici sledeče tri predloge:
1.	»Visoki deželni zbor izvoli v svrho naprave primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic odobriti projekt sub b) zadevajoč popravo oziroma delno preložitev okrajne ceste, ki se od Novomeško-Ljubljanske deželne ceste pri Gabrovščici odcepi in drži čez Muljavo na Zatičino, in s to preložitvijo v zvezi stoječo popravo deželne ceste pri Gabrovščici z v ta namen proračunjeno potrebščino 9780 gld. 74 kr. odnosno 2507 gld. 11 kr., in sicer tako, da bo to delo zvršeno leta 1898.«
2.	»Visoki deželni zbor izvoli zatiškemu okrajnemu cestnemu odboru v pokritje troskov za izvršitev napominane cestne poprave dovoliti podporo iz deželnega zaklada, ki bi znašala jedno tretinjo one svote, za katero se bo svoječasno oddala gradnja ceste, najcenejšemu ponudniku, in ki bi se nakazovala v izplačilo po napredku dela, in 3. predlaga deželni odbor, da se priloženi načrtani zakon odobri.
Jaz v imenu upravnega odseka odločno podpiram te predloge deželnega odbora. Upravni odsek je prepričan, da je silno potrebno, da Krška dolina dobi primerno zvezo z dolenjsko železnico, kajti dosedanja zveza je jako nerodna in nenaravna. Spominjali smo se v odseku resolucije, katero je svoje dni visoka zbornica sprejela po predlogu bivšega deželnega poslanca gospoda dvornega svetnika Šuklj eta, po kateri se ima skrbeti, da se ceste na Dolenjskem spravijo v tak stan, da bodo res primerne in koristne glede na dolenjsko železnico. Sedanja zveza Krške doline z dolenjsko železnico pa ni za rabo.
Iz vseh teh ozirov se je upravni odsek pridružil predlogom deželnega odbora ter predlaga:
»I. Visoki deželni zbor izvoli v svrho naprave primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic odobriti projekt sub b) zadevajoč popravo oziroma delno preložitev okrajne ceste, ki se od novomeško-ljubljanske deželne ceste pri Gabrovščici odcepi in drži čez Muljavo na Zatičino,
377
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
in s to preložitvijo v zvezi stoječo popravo deželne ceste pri Gabrovščici z v la namen proračunjeno potrebščino 9780 gld. 74 kr. odnosno 2507 gld. 11 kr., in sicer tako, da bo to delo zvršeno leta 1898.
II.	Visoki deželni zbor izvoli zatiškemu okrajnemu cestnemu odboru v pokritje troskov za izvršitev napominane cestne poprave dovoliti podporo iz deželnega zaklada, ki bi znašala jedno tretinjo one svote, za katero se bo svoječasno oddala gradnja ceste, najcenejšemu ponudniku, in ki bi se nakazovala v izplačilo po napredku dela.
III.	Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu načrtu zakona Najvišje potrjenje, ko bo na podstavi § 22. zakona z dne 28. julija 1889. leta dež. zak., št. 17, vprašal še dotična oblastva.
III. Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken, nachdem er im Sinne des § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G Bl. Nr. 17 die kompetenten Behörden einvernommen haben wird.«
Tukaj si usojam takoj opozoriti še na nekatere tiskovne napake, ki se nahajajo v naslovu zakona.
V slovenskem tekstu se imajo v peti vrsti besede »v urstitvi« popraviti v »o uvrstitvi«. Dalje prosim popraviti v nemškem tekstu v sedmi vrsti besedo »Straße« v »Landesstraße« in v deveti vrsti besedo »Bezirsstraße« v »Bezirksstraße«. Naposled je v § 1. slovenskega teksta v 7. vrsti po številki »394« izbrisati vejica.
Prosim, da se te tiskovne pomote popravijo.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo na-črtanega zakona.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec Jelovšek:
(bere: — liest:)
Ȥ 1
Okrajno cesto, ki se od deželne, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 18., pod točko 14. navedene, iz Novega mesta čez Žužemperk v Ljubljano držeče ceste pri Gabrovšici odcepi in drži čez Muljavo do stika z Zagrebško državno cesto pri Studenci, je med njivama pare. št. 394 in 400 katasterske občine Podbukovje in gozdnima parcelama št. 1091 in 1092, potem med njivama pare. št. 785 in 179/1 katasterske občine Muljava preložiti po načrtu, ki se je izdelal vsled naročila deželnega zbora.
§ I-
Die von der im Straßenkategorisirnngs-Gesetze vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 18, unter Post-Nr. 14 vorkommenden Rudolfswert-Seisenberg-Laibacher Landes-
XV. Sitzung um 6. Mürz 1897.
straße bei Gabrowschitz abzweigende, über Mulau bis zu ihrer Einmündung in die Agramer Reichsstraße bei Stu-denz führende Bezirksstraße ist nach Maßgabe des über Auftrag des Landtages verfassten Projectes zwischen den Ackerparzellen Nr. 394 und 400 der Catastralgemeinde Podbuknje und den Waldparzellen Nr. 1091 und 1092, dann zwischen den Ackerparzellen Nr. 785 und 179/1 der Catastralgemeinde Mulau umzulegen."
(Obvelja — Angenommen.)
Ȥ 2.
Mojemu ministru za notranje reči je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 2.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt."
(Obvelja. — Angenommen.)
»Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17, tako:
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthnms Krain finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt:"
(Obvelja. — Angenommen.)
„Zakon
z dne...................................
veljaven za vojvodino Kranjsko, o delni preložitvi okrajne ceste, ki se od deželne, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 18, pod točko 14. navedene, iz Novega mesta čez Žužemperk v Ljubljano držeče ceste pri Gabrovšici odcepi in drži čez Muljavo do stika z Zagrebško državno cesto pri Studenci v cestnem okraji Zatiškem.
O e se h
vom.....................................
wirksam für das Herzogthnm Krain, betreffend die theilweise Umlegung der von der im Straßenkategorisirnngs-Gesetze vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 18, unter Post-Nr. 14 vorkommenden Rudolfswert-Seisenberg-Laibacher Landesstraße bei Gabrowschitz abzweigenden, über Mulau bis zur Einmündung in die Agramer Reichsstraße bei Stndenz führenden Bezirksstraße int Straßenbezirke Sittich."
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi upravnega odseka se glase:
(bere : — liest:)
»I. Deželni zbor v svrho naprave primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic odobrujc piojekt sub b) zadevajoč popravo oziroma delno preložitev okrajne ceste, ki se od Novomeško-Ljubljanske deželne ceste pri Ga-
378
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
brovščici odcepi in drži čez Muljavo na Zatičino, in s to preložitvijo v zvezi stoječo popravo deželne ceste pri Gabrovščici z v ta namen proračunjeno potrebščino 9780 gld. 74 kr. odnosno 2507 gld. 11 kr., in sicer tako, da bode to delo z vršen o leta 1898.
I.	Der hohe Landtag geruhe behufs Herstellung einer zweckmäßigen Verbindung des oberen Gurkthales mit der Station Sittich der Unterkrainer Bahnen das Project sub b), betreffend die Correctur respective theilweise Umlegung der von der Rudolfswert-Laibacher Landesstraße bei Gabrowschitz abzweigenden über Mulau nach Sittich führenden Bezirksstraße und die damit im Zusammenhange stehende Correctur der Landesstraße bei Gabrowschitz mit dem hiefür veranschlagten Erfordernisse per 9780 fl. 74 kr., beziehungsweise 2507 fl. 11 kr. zur Ausführung und zwar im Jahre 1898 zu genehmigen."
(Obvelja. — Angenommen.) •
»II. Deželni zbor Zatiškemu okrajnemu cestnemu odboru v pokritje troskov za izvršitev napominane cestne poprave dovoljuje podporo iz deželnega zaklada, ki bi znašala jedno tretjino one svote, za katero se bode svoječasno oddala gradnja ceste, najcenejšemu ponudniku, in ki bi se nakazovala v izplačilo po napredku dela.
II.	Der hohe Landtag geruhe dem Sitticher Bezirks-straßenansschusse zur Bestreitung der Kosten für die Ausführung des besprochenen Straßencorrecturbaues eine nach Maßgabe des Baufortschrittes flüssig zu machende Subvention von 7a des bei der seinerzeitigen Vergebung des Baues erzielten Bestbothes aus dem Landesfonde zu bewilligen."
(Obvelja. — Angenommen.)
III.	Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu načrtu zakona Najvišje potrjenje, ko bode na podstavi § 22 zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17., vprašal še dotična oblastva.
III. Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken, nachdem er im Sinne des § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, £. G. B. Nr. 17, die kompetenten Behörden einvernommen haben wird."
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga, da se načrt zakona in predlogi upravnega odseka sprejmö takoj tudi še v tretjem branji.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo načrtu zakona s predlogi upravnega odseka vred v celoti, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto, in s tem je 15. točka dnevnega reda rešena.
Daljna točka je:
IG. Priloga 64. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, s katerim se postavljajo nadzorni organi za promet z živili in nekaterimi porabnimi predmeti
(k prilogi 47.).
XV. Sitzung mn 5. Mürz 1897.
16. Beilage 64. Bericht des Berwaltmrgsailsschusses über beit Gesetzentwurf, betreffend die Bestellung von Aufsichtsorganeu für den Verkehr mit Lebensmitteln und einigen Gebrauchs-gegenstüttden (zur Beilage 47.).
Berichterstatter Freiherr von tvnrzbach:
Das vorliegende Gesetz ist nothwendig geworden in Folge des von beiden Häusern des Reichsrathes beschlossenen und bereits der Allerhöchsten Sanction Seiner Majestät unterbreiteten Gesetzentwurfes, betreffend den Verkehr mit Lebensmitteln und einigen Gebrauchsgegenständen, welches im April d. I. kundgemacht werden und im Oktober d. I. in Wirksamkeit treten soll.
Dieses Reichsgesetz hat den Zweck, der immer mehr um sich greifenden Verfälschung der Lebensmittel und der Verwendung gesundheitSschüblicher Gebrauchsgegenstände entgegen zu treten.
Zur Erreichung dieses Zweckes ist es unerlässlich, einerseits eine strenge Controle des Verkehrs mit Lebensrnitteln und einigen im § 1. dieses Reichsgesetzes angeführten Gebrauchsgegenständen ins Leben zu rufen, und anderseits durch Bestellung von vollkommen ausgerüsteten und mit tüchtigen Fachmännern besetzten technischen Untersuchungsanstalten für vollkommen verläßliche Befunde und Gutachten in Betreff der untersuchten Gegenstände zu sorgen.
In letzterer Beziehung sind die Vorbereitungen bereits getroffen, dass zunächst fünf staatliche Untersuchungsanstalten, und zwar je eine in Wien, Graz und Krakau und zwei in Prag ihre Thätigkeit im Oktober d. I. aufnehmen können.
Hinsichtlich der Organisation des Aussichtsdienstes kommen die §§ 1, 2, 3, 4 und 5 des Reichsgesetzes in Betracht.
Im § 1 sind die Gegenstände angeführt, deren Vertrieb den Bestimmungen dieses Gesetzes unterliegt.
Die §§ 3, 4 und 5 enthalten die Befugnisse der Aufsichtsorgane.
Der § 2 des Reichsgesetzes lautet:
(bere — liest:)
»Aufsichtsorgane, denen die in den §§ 3 bis 5 bezeichneten Befugnisse zustehen, sind die Organe der politischen Behörden (beziehungsweise Magistrate der Städte mit eigenem Statute), insbesondere die landesfürstlichen Bezirksärzte sowie jene Organe der autonomen Körperschaften, welche hiezu durch die Landesgesetzgebung bestimmt sind.
Die Regierung kann zur Handhabung ihres gesetzlichen Wirkungskreises in Angelegenheit dieses Gesetzes nach Einholung des Gutachtens des betreffenden Landtages besondere landesfürstliche Aufsichtsorgane bestellen. Dieselben unterstehen der politischen Landesbehörde.
Der Landesgesetzgebung bleibt überlassen, zu bestimmen, welche autonomen Körperschaften besondere und beeidete Organe für die Handhabung der Gesundheitsund Lebensmittelpolizei zu bestellen haben.
Es sind nur solche Organe mit dem Aufsichtsdienste zu betrauen und zu beeiden, welche eine für dieselben
XV. seja dn6 6. marcija 1897.
376
zureichende fachliche Befähigung nachgewiesen haben. Die Regierung hat zu bestimmen, in welcher Weise der Nachweis der fachlichen Befähigung zu erbringen ist.
Der gesetzliche Wirkungskreis der mit der Verwaltung der Gesnndheits- und Lebensmittelpolizei betrauten autonomen Körperschaften wird hiedurch nicht eingeschränkt.
Um nun zwischen der Thätigkeit der Gemeindeorgane und jener der im § 2 des Reichsgesetzes bezeichneten sonstigen Aufsichtsorgane, sowie der staatlichen und der diesen gleichgestellten Untersnchnngsanstalten die für den Zweck des Reichsgesetzes absolut unerläßliche Verbindung und gegenseitige Unterstützung herzustellen, ist es nothwendig, dass die Landesgesetzgebung im Sinne des § 2, Absatz 1 und 3 des Reichsgesetzes eingreife."
Diese Absicht verfolgt der vorliegende Gesetzentwurf.
Durch die Bestimmungen der §§ 1 bis 4 dieses Gesetzentwurfes soll zunächst erreicht werden, dass für Zwecke der Lebensmittelpolizei der Aufsichtsdienst an bestimmte, wenngleich unter Umständen auch noch mit anderweitigen Functionen betraute Organe der Gemeinde übertragen werde, welche die Bedingung der Unbescholtenheit erfüllen, von der politischen Verwaltung in Evidenz gehalten werden, und in ihrer Thätigkeit an jene, zur Sicherung der Producenten und Handeltreibenden unerläßlichen, formellen und materiellen Cantelen gebunden sind, welche hinsichtlich der Ausübung der in den §§ 3 bis 5 des Reichsgesetzes den Aufsichtsorganen eingeräumten Befugnisse im Verordnungswege festgestellt werden sollen.
Es ist selbstverständlich, das der untersten Kategorie der Anfsichtsorgane, nämlich den ungeprüften und unbe-eideten Organen, die aus ihren Befugnissen erwachsenden Aufgaben nur innerhalb eines ganz eng und genau begrenzten Kreises auferlegt werden können. Im Allgemeinen werden ihnen nur jene Functionen zufallen, welche sie schon heute in Ausübung der Gesnndheits- und Lebensmittelpolizei und der Überwachung des Marktverkehrs innerhalb des Wirkungskreises der Gemeinden besorgen.
Die im § 5 des vorliegenden Gesetzentwurfes enthaltene Bestimmung soll die im § 2, Absatz 3, des Reichsgesetzes ausgesprochene und der näheren Ausführung durch die Landesgesetzgebung anheimgestellte Absicht verwirklichen, dass in Ortschaften, wo wegen ihrer Bevölkerungszahl oder wegen besonderer Verhältnisse eine intensivere Handhabung der Lebensmittelpolizei angezeigt erscheint, besondere und beeidete Organe für diesen Dienst bestellt werden.
Als Bedingung der Beeidigung in der Eigenschaft eines Aufsichtsorganes für den Verkehr mit Lebensrnitteln und den in den Rahmen des Reichsgesetzes fallenden Gebrauchsgegenständen erachtet es die Regierung für unerläßlich, eine der Absolvirung einer Bürgerschule entsprechende allgemeine Vorbildung, sowie die entsprechende Znrück-legung eines besonderen Unterrichtscurses vorzuschreiben, welcher in Allgemeinen nach dem Muster des in Wien schon bestehenden Curses für Marktcommissäre eingerichtet werden soll.
Solche Unterrichtscurse beabsichtigt die Regierung zunächst an den staatlichen Untersnchnngsanstalten, sowie nach Maßgabe des Bedürfnisses und der zu Gebote stehenden Lehrkräfte und Lehrmittel auch an anderen Orten zu activiren.
XV. Sitzung um 5. Mürz 1897.
Der Verwaltungsansschuss beantragt
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Dem beiliegenden Gesetzentwürfe wird die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt.
2.	Der Landcsausschnss wird beauftragt, demselben die Allerhöchste Sanction zu erwirken.
Visoki deželni zbor izvoli skleniti :
1.	Priloženemu načrtu zakona se ustavno pritrjuje.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da mu izposluje Naj višje potrjenje.“
Deželni glavar.
Otvarjam splošno razpravo.
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.
Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo na-črtanega zakona.
Ich bitte den Herrn Berichterstatter, den § 1 des vorliegenden Gesetzentwurfes zur Verlesung zu bringen.
Berichterstatter Freiherr von Ivnrchach
(bere §§ 1., 2., 3., 4. iz priloge 64., ki obveljajo brez debate. — liest die §§ 1, 2, 3, 4 aus Beilage 64, die ohne Debatte angenommen werden.)
§ 5.
(Bere § 5. iz priloge 64. — Liest § 5 aus Beilage 64.)
L. k. Laildespriilldrnt Freiherr von Hein:
Ich möchte das hohe Haus darauf aufmerksam machen, dass der deutsche und der slovenische Text dieses Paragraphen sich nicht vollkommen decken. In der letzten Zeile des sloveuischen Textes heißt es nämlich: »kot in dustrijalni kraj i n kot prometna središča«, im deutschen Texte aber: „Jndnstrieorte oder als Verkehrscentren von Bedeutung sind". In dem ursprünglichen Texte der Beilage Nr. 47 steht'gleichlautend dem deutschen Texte: »all kot prometna središča« und ich würde daher bitten, diese (£ errechn im sloveuischen Texte vorzunehmen.
Berichterstatter Freiherr von ivnrchach:
Es ist richtig, dass hier ein Widerspruch zwischen dem deutschen und dem sloveuischen Texte besteht; es soll richtig »ali« heißen, und ich bitte daher in der letzten Zeile dieses Paragraphen statt des Wortes »in« das Wort »ali« einzufügen.
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo § 5. s tem popravkom vred, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 6.
Berichterstatter Freiherr v. tön v; Und)
(bere §§ 6., 7., 8., naslov in uvod načrtanega zakona iz priloge 64., ki obveljajo brez debate. —■
59
380
XV. seja dne 5. marcija 1897.
liest 88 6, 7, 8, Titel und Eingang des Gesetzentwurfes aus Beilage 64, die ohne Debatte angenommen werden.) Ich beantrage die dritte Lesung.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo ravnokar v drugem branji sprejetemu načrtu zakona v tretjem branji, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt zakona je v celoti potrjen in s tem je sprejet prvi predlog upravnega odseka.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita drugi predlog.
Berichterstatter Freiherr u. tvnrchach:
(Bere — liest:)
»2. Der Landesausschnss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken.
2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu načrtu zakona Najvišje potrjenje.»
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem je rešena 16. točka dnevnega reda.
Na vrsto pride:
17. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3, A: Deželna kultura, od marg. št. 84. dalje.
17. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsansschnsses über de» Rechenschaftsbericht des Landesans-schusses, and zwar über § 4, A: Landesenltnr, von Marg. Ar. 84 weiter.
Poročevalec Lenarčič:
V nadaljevanji poročanja o § 3. letnega poročila lit. A, predlagam, da se marg. št. 84. vzame na znanje.
Deželni glavar:
Da se obravnava okrajša, bi predlagal, da go spod poročevalec posamezne marginalne številke samo sklicuje in ako se nihče ne bo oglasil k besedi, smatrala se bo dotična marginalna številka kot sprejeta. (Pritrjuje se. — Zustimmung)
Želi kdo besede k marg. št. 84?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich. Ker ne, izrekam, da je predlog, marg. št. 84 se vzemi na znanje, sprejet.
Poročevalec Lenarčič:
(skliče marg. št. 85. do 111., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — ruft die Marg Nr. 85
- XV. Sitzung am 5. Kürz 1897.
bis 111 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.)
V marg. št 112. je govor o živinski soli. Predlagam, da se vzame na znanje.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Povše ima besedo.
Poslanec Povše:
Visoka zbornica! Po toliko letih moledovanja zastopov deželnih, kakor tudi državnega, posrečilo se je, cesarsko finančno upravo dovesti do tega, da je znižala ceno soli na 5 krajcarjev kilo. Spominjate se še obravnav v prejšnjih zasedanjih, pritožeb, katere je ravno sedanji gospod poročevalec navajal z vso opravičenostjo, kajti prvotni sklep državnega zbora oziroma vlade je bil res tak, da je iluzorno ali navidezno napravil vso dobroto dobave živinske soli.
Pa ne bom se spuščal v to važno zadevo, saj se je že dovelj razpravljala v tej visoki zbornici, ampak dovolil bi si staviti posebno resolucijo in sicer z namenom, da bi se tudi deželni zastop kranjski obrnil na cesarsko finančno upravo, proseč jo, da izdatno naklonjenost pokaže kmetijstvu, oso-bito živinorejcem s tem, da jim omogoči dobivati živinsko sol po primernih cenah. Ne morem reči, da ni že sedanja naredba velik korak do boljšega, vender pa še nikakor ne zadostuje potrebam živinorejcev na Kranjskem in povsod v Avstriji, kajti ako vidimo, da cena za živinsko sol pri nas v Ljubljani, če se kupuje po malem, znaša 8 krajcarjev za kilo, kar torej ni posebna razlika od navadne kuhinjske soli, prišli bomo do fakta, da bomo razumeli, da se je od tistih 500.000 q živinske soli, katere je država hotela oddati živinorejcem po znižanih cenah, prodalo samo 35.000# in morda bodo tudi sedaj uspehi kazali, da se ne bo prodalo vseh 500.000 #, ko bi vender avstrijska živinoreja gotovo potrebovala 1V2, če ne 2 milijona kvintalov, ako res dejansko hoče pravilno krmiti živino in pospeševati prebavljanje in zdravje živine. V državnem zboru so se že nekateri poslanci oglasili, poživljajoč finančno ministerstvo, da naj stori korak naprej in izjave finančnega mini-sterstva v davčnem odseku so dale nekoliko nade, da bo finančna uprava ustregla občni želji avstrijskih živinorejcev, storcča še daljni korak naprej, in na to tudi meri moj predlog, s katerim se ima visoka vlada naprositi, da napravi v vsakem sodnem okraji c. kr. solno skladišče — Salzverschleissstelle — v katerih skladiščih naj se povsod enako prodaja sol po 5 kr. kilo. Diferenco glede troškov za dovožnjo bi morala trpeti finančna uprava, oziroma solni monopol, ki daje v Avstriji državi tako ogromen prihodek, kakor nobeni drugi državi v celi Evropi, ker cena soli nikjer ni tako visoka, kakor ravno v Avstriji.
Z ozirom na to, da se je že nekoliko udajati začela finančna uprava, menim, da bi bilo umestno, ako bi tudi naš visoki deželni zbor povzdignil svoj
381
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
glas, in to je povod, da si dovoljujem prositi visoko zbornico, da pritrdi sledeči resoluciji:
»Deželnemu odboru se naroča v posebni spomenici naprositi visoko c. kr. finančno ministerstvo, da odredi, da se živinska sol prodaja po c. kr. zalogah, ki naj bi se nahajale v vsakem sodnem okraju in sicer povsod po enaki ceni 5 kr. kilo.«
(Odobravanje na levi. — Beifall links.)
Deželni glavar:
Gospodje poslanci ki podpirajo to resolucijo, izvolijo ustati.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Resolucija gospoda poslanca Povšeta je dovolj podprta in pride torej na glasovanje.
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Jaz iz poročevalčevega mesta prav toplo priporočam resolucijo gospoda poslanca Povšeta, ker mislim, da se s tem vsaj nekoliko približamo idejalu, katerega smo tukaj že toliko časa zagovarjali, namreč, da bi se cena živinske soli še bolj znižala, na 2 ali k večjemu 2'/2 kr. (Poslanec Povše: — Abgeordneter PoVše: »To bi bilo pravo!«) To bi bilo šele tisto, kar bi zadostovalo in kar bi res opomoglo naši živinoreji. Ker pa na tako znižanje vsaj v bližnji bodočnosti ni upati, zato pa priporočamo, da se sprejme vsaj resolucija gospoda poslanca Povšeta.
Deželni glavar :
Predlog upravnega odseka je, da se marg. št. 112. vzame na znanje.
Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Glasovati nam je še o resoluciji gospoda poslanca Povšeta.
Gospodje, ki jej pritrjujejo, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija gospoda poslanca Povšeta je sprejeta. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje.
Poročevalec Lenarčič
(skliče marg. št. 113—115., ki se brez ugovora vzamejo na znanje. — ruft die Marg. Nr. 113—115 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.)
Marg. št. 116. govori o prašičji kugi. Predlagam, da se vzame na znanje.
Deželni glavar:
K tej točki se je oglasil gospod poslanec Pfeifer k besedi.
- XV. Sitzung am 5. März 1897.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Znano je visoki zbornici, kako hudo prizadeta je bila Dolenjska vsled prašičje kuge leta 1896. Vsi sejmovi so bili zaprti, ves promet ustavljen, paša prašičev prepovedana, iz ničesa ni bilo dobiti novcev. Nastalo je tako pomanjkanje denarja v ubogi, že po drugih nezgodah zadeti Dolenjski, da je pet okrajev vložilo prošnjo za davkarski moratorij, katerega je finančno ministerstvo tudi dovolilo.
Da ne bi trpeli širši krogi, kadar se prikaže prašičja kuga v jednem hlevu ali kraju, in da ne preneha ves promet s prašiči, treba bo predrugačiti državni zakon v tem smislu, da se sumljivi ali bolni prašiči pobijejo, seveda pa popolnoma odškoduje do-tični gospodar.
Ta bolezen navalila je pa tudi mejnim občinam silno mnogo posla, ker morajo dotične občine vpisa-vati vse prašiče v posebni zapisnik, v tako imenovani prašičji kataster, tudi vse premembe, če se število prašičev zmanjša ali pomnoži itd., tako da morajo imeti dotične občine takorekoč posebne knjigovodje za prašiče (Schweinbuchhalter), kar stane mnogo denarja in pisarij.
V tej zadevi pritožuje se med drugimi občina Št. Jernej, da je s tem delom tako preobložena, da mora pri tem delu vsak dan jeden pisar poslovati, ob nedeljah, praznikih in sejmovih pa celo štirje pisarji.
Ker po mojem mnenju mora država skrbeti za vse naredbe, ki so potrebne v obrambo živinskih kužnih boleznij, tak kataster pa tudi spada med obrambene naredbe, prosim visoko vlado, da bi vsem mejnim občinam, n. pr. Vinica, Sv. Križ, Št. Jernej itd., nakazala primerno odškodnino iz državne blagajne za trud in mnoge pisarije pri imenovanem katastru.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik si je izprosil besedo.
1. Ir. Lindespriisident Freiherr von Hein:
Auf die Anregung des Herrn Vorredners, dass das betreffende Reichsgesetz entsprechend abgeändert werde, und nach den Intentionen des Herrn Vorredners in dem Sinne zu lauten hätte, dass wie bei dem Lungenseuchentilgungsgesetze eine Entschädigung gewährt werde für die Thiere, die zur Tilgung bestimmt sind, — will ich weiter nicht reagiren, weil dies Gegenstand der ReichSgesetzgebung ist. Was die Führung von Viehkatastern anbelangt, so ist die betreffende Anordnung der politischen Behörden im Seuchengesetze begründet. Wenn die Gemeinden sich dadurch beschwert fühlen, und es mag ja richtig sein, dass diese Aufgabe für sie beschwerlich ist, so haben die betreffenden Gemeinden dies zunächst sich selbst zuzuschreiben, denn die Behörden wurden zu dieser Verfügung gezwungen, ich muss es mit Bedauern sagen, durch den Leichtsinn und durch die Uncorrectheit, mit welcher von Seite der Gemeinden bei Ausstellung von Viehpässen vorgegangen wurde. Es ist
382
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
den Bemühungen der Behörden in train gelungen, das Land länger seuchenfrei zu erhalten, als jedes andere Kron-land und insbesondere länger, als jedes andere Land, welches so unmittelbar der Gefahr ausgesetzt war, wie train, dessen Grenze gegenüber Kroatien so ausgedehnt ist und die, weil zumeist nicht durch Flüsse gebildet, eine trockene Grenze, aus diesem Grunde aber auch eine ungemein schwer zu überwachende Grenze ist. Ungeachtet aller Bemühungen konnte der Einschleppung der Schweinepest ans die Dauer doch nicht begegnet werden und zwar deshalb nicht, weil einzelne Viehbesitzer und einzelne Gemeinden den Schmuggel direkte und indirecte gefördert haben; die Gemeinden, indem sie bei Ausstellung von Viehpässen ans die leichtsinnigste Art vorgegangen sind und Viehpässc für Thiere ausgestellt haben, die sie überhaupt nie gesehen hatten, und die einzelnen Viehbesitzer gerade in den Grenzgemeinden, welche durch diese Maßregel etwas härter getroffen worden sind, dadurch, dass sie ihre Viehpässe zur' Deckung von aus Kroatien eingeschmuggelten Schweinetrieben hergegeben haben. Hätte dieser Schmuggel nicht von Seite der Gemeinden und einzelner Viehbesitzcr jene lebhafte Unterstützung gefunden, so hätteil wir vielleicht in train keine Schweineseuche. Wenn die Bemühungen der Behörden, den Schmuggel hintanzuhalten, von Seite der Gemeinden die entsprechende Unterstützung gefunden hätten, so hätten wir ganz gewiss keine Schweinepest im Lgnde. Ich will ans die Abstrafungen nicht zurückgreifen, welche einzelne Gemeindevorsteher und Secretäre erdulden mussten, ich will auch nicht ans jene Bemühungen zurückkommen, welche von einzelnen Seiten angestellt wurden, um gerade den betheiligten Gemeindevorstehern zur Nachsicht der Strafen 311 verhelfen, aber constatiren muß ich, dass es Pflicht der politischen Behörden war, auf das Strengste vorzugehen und dass die Maßregel der Aufnahme des Viehbestandes infolge der uncorrecten und leichtsinnigen Gebahrung der Gemeinden und der Viehbesitzer zu einer absoluten Nothwendigkeit wurde. Nur dadurch, dass der Viehstand genau controlirbar ist, und er ist nur dann controlirbar, wenn er verzeichnet ist, ist es möglich, jeden Abverkanf von Schweinen bei den einzelnen Viehbesitzern zu constatiren und jenem Schwindel mit den Viehpässen ein Ende zu machen, und nur dann, wenn dieser Schwindel gründlich ausgerottet wird, kann ein ^Zustand geschaffen werden, welcher es ermöglicht, die Schweinezucht in train von Kroatien unabhängig zu machen und die Senchentilgnng zu einem glücklichen Ende zu führen. Dass nun diesen Gemeinden, welche an den heutigen Zuständen, die ja für die Landwirthe die traurigsten sind, selbst Schuld tragen, auch noch Prämien dafür gezahlt werden sollen, dass sie es so weit gebracht haben, dass Viehkataster eingeführt werden mussten, dagegen muss von Seite der Regierung entschiedenst Verwahrung eingelegt werden! Die Gemeinden, die ihre Pflicht nicht selbst gethan haben, werden jetzt dazu verhalten, und dafür soll nun der Staat aufkommen? Alle übrigen Gemeinden und Steuerträger, denn die Entschädigung müsste doch aus den Steuergeldern gezahlt werden, alle diese sollen dafür büßen, weil die betreffenden Gemeinden und Viehbesitzer, ich kann es nicht oft genug wiederholen, uncorrect und leichtsinnig vorgegangen sind? Ich würde hier die größte Ungerechtigkeit erblicken! Das haben die Gemeinden selbst zu tragen und wenn sie sich
XV. Sitzung ant 5. März 1897.
dadurch belastet fühlen, dass sie nun einen finanziellen Aufwand macheil müssen, so haben sie sich das selbst zuzuschreiben. — Das bitte ich zur Kenntnis zu nehmen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Lenarčič:
Ker gospod poslanec Pfeifer ni stavil nobenega konkretnega predloga, torej nimam ničesar omeniti in le ponavljam svoj predlog, da se marg. št. 116. vzame na znanje.
(Skliče marg. št. 116—126.. ki se vzamejo brez razgovora na znanje. — Ruft die Marg Nr. 116—126.) auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.,
Deželni glavar:
S tem je točka 17. dnevnega reda rešena.
Na vrsto pride točka:
18. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 11., marg. št. 13: Deželna zavarovalnica, in marg. št. 19: Pospeševanje odrta in trgovine.
18. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesaus-schnsses, nttd zwar über § 11, Marg. Nr 13: Landes-Bersichernngsanstalt, und Marg. Nr. 19: Förderung der Industrie und des Handel.
Poročevalec dr. Majaron:
Visoki deželni zbor! Letno poročilo deželnega odbora v svojem § 11., marg. št. 13., govori o »deželni zavarovalnici«, o sklepih, katere je glede nje storila visoka zbornica v lanskem zasedanji. Sklenila je: 1. vsled samostalnega predloga gospoda poslanca Hribarja, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanji po temeljitem proučevanji tega vprašanja predloži visoki zbornici konkretne predloge o ustanovitvi deželne živinske zavarovalnice; 2. vsled predloga gospoda poslanca dr. Žitnika, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanji poroča in stavi konkretne predloge glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim; in 3. smo sklenili, naj se deželni odbor, predno meritorno reši predlog gospoda poslanca dr. Žitnika, obrne do c. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za notranje stvari, da bi ta oddal svoje mnenje o tej stvari, in pa do c. kr. osrednjega statističnega urada na Dunaji, da mu do-pošlje statistični materijal 0 točah, živinskih boleznih in požarih v vojvodini Kranjski v letih 1880 do 1885.
Deželni odbor torej tukaj poroča, na katere strani se je obrnil in od kod je dobil nekoliko informacijskega gradiva. Konkretnega predloga o tem
383
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
vprašanji še ne stavlja. Upravni odsek je uvidel, da se deželni odbor ni mogel prenagliti, prvič, ker je vprašanje jako težavno in komplicirano, in drugič, ker se isto nekako prejudicijalno ta čas rešuje pri osrednji vladi in državnem zboru. Vender je bil upravni odsek mnenja, da bi bilo treba pospešiti rešitev vprašanja zastran deželnega zavarovanja, bodisi na to ali ono stran, in zato bi si usojal predlagati v njegovem imenu, da se deželnemu odboru naroči, naj v prihodnjem zasedanji pride s konkretnim predlogom o tej stvari; če bi mu pa to ne bilo mogoče, naj vsaj poda visoki zbornici v posebni prilogi poizvedbe, katere je pri proučevanji tega vprašanja dobil, da bode tudi posameznim gospodom tovarišem mogoče, informovati se iz dotičnega mate-rijala in narediti si neko sodbo.
Po vsem tem predlagam v imenu upravnega odseka sledeče:
»Visoki deželni zbor skleni:
Letno poročilo v § 11. marg. št. 13. se jemlje na znanje in deželnemu odboru naroča, da v prihodnjem zasedanji stavi konkretne predloge, odnosno v posebnem poročilu predloži posnetek svojih tu sem spadajočih pozvedeb.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje.
Poročevalec dr. Majaron:
Deželni odbor poroča v § 11. marg. št. 19. o izvršitvi sklepa, katerega je visoka zbornica storila dne 8. februarija lanskega leta. Potrebno se mi vidi, da ta sklep prečitam:
I.	„Zur Förderung der Industrie und des Handels im Lande Krain ist ein mit der krainischen Handels- und Gewerbekammer in Berbindung stehendes Amt zu schaffen, welches mit dem k. k. österr. Handelsmuseum in Wien in Verbindung zu treten und nachstehende Aufgaben zu er-flitten hätte:
1.	Objective sachliche Auskünfte jenen Personen zu geben, welche sich um irgend einen Industrie- oder Handelszweig interessiren.
2.	Die bestehenden Industriezweige im Lande kennen zu lernen und die Vertreter derselben mit beit Bedürfnissen des in- und ausländischen Marktes bekannt zu machen und denselben Verbindungen mit den verschiedenen Handelsplätzen zu vermitteln.
3.	Die natürlichen und materiellen Bedingungen und Kräfte zur Schaffung neuer Industriezweige im Lande Kram zu erforschen.
II. Das Amt ist verpflichtet, dem Landesansschusse über seine Thätigkeit regelmäßig Bericht zu erstatten.
XV. Sitzung am 5. März 1897.
III.	Die dies fälligen Kosten sind aus dem Credite für den gewerblichen Unterricht zu bedecken.
IV.	Der Landcsausschuss wird beauftragt, mit der Handels- und Gewerbekammer in Laibach das Nöthige diesfalls vorzukehren."
Deželni odbor sedaj poroča, da se je, izvršujoč ta sklep visoke zbornice, obrnil do trgovgiske zbornice Ljubljanske in da je dobil od nje odgovor, kateri je bistveno podan v letnem poročilu pod to marginalno številko. Iz tega odgovora je razvidno, da trgovinska zbornica z velikim veseljem pozdravlja sklep deželnega zbora, ki ima resen namen, pospešiti trgovino in obrtnijo v deželi, in da je, prepričana o dobroti in umestnosti naših sklepov, trgovinska zbornica sama pripravljena, osnqvati v svoji sredi odsek, ki bi takoj deloval po naših mtencijah. KaKor čujem privatno, je celo petorica članov že izvoljena v tak odsek.
Upravni odsek je z veseljem vzel na znanje ta odgovor trgovinske zbornice, soglaša pa ž njo tudi v tem, da se zamore ta odsek smatrati samo kot začasna rešitev vprašanja, katero smo lansko leto sprožili. Istina je, da bi ta odsek trgovinske in obrtne zbornice, ako bi še tako vneto in vsestransko posloval, ne mogel tistega izvršiti, kar smo mi ten-dirali s svojimi lanskimi sklepi. Ako se visoka zbornica ozira na to, kar sem prej prečital, in ako se osobito ozira na to, kar je govoril gospod tovariš Lenarčič, utemeljevaje tozadevni svoj predlog, in na to, kako ga je potem v imenu upravnega odseka utemeljeval častiti gospod tovariš Luckmann, potem je lahko uvideti, da je treba za izvršitev naših do-tičnih sklepov jednega celega moža, ki bo vso svojo aktivnost in zmožnost samo temu jedinemu namenu posvetil. Ako bi se nam posrečilo, dobiti takega moža-vodjo, potem še le bi bil odsek trgovske in obrtne zbornice, kakor je sedaj osnovan, jako velike koristi za deželni urad v pospeševanje trgovine in obrta v deželi naši.
če se vse te razmere premisli, pride se ob jednem z upravnim odsekom do zaključka, da vprašanje o uradu za pospeševanje trgovine in obrtnije s tem poročilom deželnega odbora nikakor še ni rešeno, ampak je želeti, da se stvar izvede na tak način, kakor je bilo v mislih častitega gospoda predlagatelja in visoke zbornice. Da pa se to zgodi, usojam si v imenu upravnega odseka predlagati:
»Poročilo deželnega odbora se jemlje na znanje in deželnemu odboru znova naroča, da skrbi za ustanovitev urada v pospeševanje obrta in trgovine po smislu tozadevnih deželnozborskih sklepov.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich )
Ker ne, prosim za glasovanje.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.j
Sprejeto, in s tem je ta točka rešena.
384
XV. seja dne 5. marcija 1897.
Daljna točka je:
19. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora:
a) o tem poročilu v obče; o št. I. in II. in o § 10;
19. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichts-ausschnsses:
a) über den Rechenschaftsbericht im Allgemeinen ; über Nr. I und II und über § 10;
Poslanec Grasselli:
Visoki deželni zbor! Predno pričnem poročati o posameznih oddelkih letnega poročila deželnega odbora za 1896. leto, spregovoriti mi je po naročilu odseka, kateremu je bilo deželnega odbora poročilo za leto 1896. izročeno v posvetovanje, glede tega poročila nekoliko besedij v obče.
Leto za letom obžalujemo in grajamo, da letno poročilo deželnega odbora pride deželnim poslancem tako pozno v roke. častiti finančni odsek je pri po ročanji o proračunu deželnega zaklada v prilogi 54. pridodal tudi neko resolucijo v ti smeri, resolucijo, kateri je visoki deželni zbor že pritrdil. Odsek za letno poročilo se je s to stvarjo samostalno bavil, se ve da le glede letnega poročila deželnega odbora, in skušal je najti vzroke, ki so krivi, da se ne predloži letno poročilo o pravem času, to je takoj o pričetku zasedanja deželnega zbora.
Po mnenji odsekovem sta v tem oziru pred vsem merodajna dva momenta. Na prvi strani naše zelene knjige čitamo, da imamo pred seboj letno poročilo deželnega odbora o njegovem delovanji od 1. januarija do konca meseca decembra 1896. leta. To sicer ni do pičice resnično, kajti mnoge partije letnega poročila segajo, kakor je naravno, mnogo dalje nazaj, res je pa, da nahajamo vmes tudi nekoliko dat iz zadnjih mesecev prostega leta in ravno to je po mnenji odsekovem krivo, da se poročilo deželnega odbora tako zakasni (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Richtig!") Odsek je uverjen, da je mogoče, letno poročilo dogotoviti v pravem času le tedaj, če se spremeni poročilna doba, to je, če se določi, da je skleniti letno poročilo par mesecev pred sestankom deželnega zbora.
Odsek zaradi tega stavlja v tem oziru nastopni predlog:
»Visoki deželni zbor skleni :
1. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora obsezaj v prihodnje le dobo do konca septembra meseca letošnjega leta, če bode deželni zbor kranjski sklican v konec leta; če bo pa deželni zbor kranjski sklican že prej n. pr. meseca oktobra, skleniti je deželnega odbora letno poročilo s koncem junija meseca, tako, da bode to poročilo pozneje obsegalo dobo od meseca oktobra do konca septembra,
- XV. Sitzung ant 5. März 1897.
oziroma od meseca julija do konca junija nastopnega leta.«
Drugi predlog je tudi v zvezi s splošnim osnutkom letnega poročila.
Pravočasno predložitev letnega poročila deželnega odbora bi namreč utegnila izdatno pospeševati nekoliko drugačna uredba njegova. Pregledaval sem letna poročila drugih deželnih odborov in našel, da je ravno našega deželnega odbora letno poročilo razmerno obširnejše, kakor poročila drugih deželnih odborov. Zlasti nekateri oddelki letnega poročila so primerno in po mojem mnenji nepotrebno obširni, to pa posebno zaradi nesrečne oblike.
Bodi mi dovoljeno, da se ozrem nekoliko na nekatera letna poročila drugih deželnih odborov.
Letno poročilo štajerskega deželnega odbora, poslednje, katero sem dobil v roko, šteje 430 strani. Naše šteje 150 strani: jaz računam zaradi dvojezičnosti našega letnega poročila samo polovico strani. Se ve da pripomniti pa moram, da je pri teh 430 straneh štajerskega letnega poročila vštetih tudi 116 strani prilog, katere so poročilu pridejane. Letno poročilo šleskega deželnega odbora ima samo 136 strani, urejeno je pa tako srečno, da je poročevalec o letnem poročilu koroškega deželnega odbora predvlanskim toplo priporočal deželnemu odboru koroškemu, da naj posnema letno poročilo deželnega odbora šleskega.
Primerjal sem tudi posamezne partije drugih letnih poročil s sličnimi oddelki našega letnega poročila in v tem oziru mi bodi dovoljeno navesti, da zavzemajo n. pr. cestne stvari v letnem poročilu deželnega odbora vojvodine Štajerske, torej dežele veliko večje kakor je naša, 20 strani teksta, v šleskem letnem poročilu pa samo tri strani veliko manjšega formata, kakor je naš; v našem letnem poročilu je cestam posvečenih preko 40 strani.
Podobno razmerje velja glede »občinskih stvari« (§ 5.).
Morebiti bi kdo utegnil misliti, da vsled tega trpi natančnost ali pregled, ako se skrči poročilo, recimo ravno o občilih, na katero sem se prej skliceval, ali, gospoda moja, varal bi se. Poročila o cestah v tistih dveh poročilih, kateri sem se usojal navajati, so tako zadostna, popolna in pregledna, da jih je le priporočati v posnemo.
Poleg tega si usojam opozarjati še na neko drugo okolnost, katera je po mojem mnenji za naš slavni deželni zastop posebno zanimiva.
V šleskem letnem poročilu se nahaja izkaz projektov in načrtov, s katerimi se je baviti deželnemu stavbinskemu uradu, in dodan je temu izkazu načrt o delovanju deželnega stavbinskega urada za prihodnje leto.
Gospoda moja, v našem deželnem zboru »naroča se« deželnemu stavbinskemu uradu pri vsaki priliki študij tega ali onega projekta, predložitev tega ali onega načrta, s proračunom se ve da, ubogi deželni odbor pa je primoran pri vsaki priliki nagla-šati, da deželni stavbinski urad tega dela ne zmore. Slavni deželni odbor premišljaj, ali ne bi kazalo, tudi
386
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
v letnem poročilu deželnega odbora kranjskega objavljati tak izkaz naročenih načrtov in projektov, ker bi potem častiti gospodje deželni poslanci sami sprevideli, kaj je moči zahtevati od deželnih inženirjev.
Omenim naj še pri tej priliki, da se v drugih deželnih zborih tudi različno rešuje letno poročilo deželnega odbora. V nekaterih deželnih zborih se sploh ne voli noben posebni odsek za letno poročilo, nego odkazujejo se posamezni oddelki obstoječim odsekom, kakor je to nekoliko tudi že pri nas udomačeno. Pripomniti pa moram, da imajo drugi deželni zbori več stalnih odsekov, kakor naš deželni zbor, namreč poleg finančnega in upravnega odseka, recimo še šolski, gospodarski, občinski, pravni odsek itd.
Jaz to le omenjam, ker bo slavni deželni odbor vsled tega morebiti povod imel, tudi v tem oziru staviti deželnemu zboru prihodnjič kak konkretni predlog.
Toda, da se povrnem h konkretnemu predmetu, s katerim se nam je baviti, omenjam, da je v prvi vrsti oblika, kakor sem že poprej mimogrede opomnil, oblika poročanja dosti kriva, da je obseg našega letnega poročila tako velik. V drugih deželah se poslužujejo pri letnem poročilu deželni odbori v obilni meri tabel in tabela je tista oblika, ki se mora iz raznih razlogov najtopleje priporočati. Ako se mi dovoli neka primera, bi dejal, da so tabele note, h katerim naj si potem vsak poslanec podloži potrebni tekst.
Pri neki priliki se je v deželnem zboru letos prej jedenkrat govorilo o tem, da ne kaže nakopičiti vsega v letnem poročilu deželnega odbora, ampak da treba podajati posebna poročila. To je deloma gotovo popolnem utemeljeno, vender pa mislim, da je zahtevanje posebnih predlog v obče opravičeno le tedaj, kadar gre za stvari, ki so že za končno rešitev dozorele. Kakor sem se iz mnogoterih letnih poročil drugih deželnih odborov poučil, je povsod običajno, da se o stvareh, ki še niso končno dognane, poroča večinoma v letnem poročilu deželnega odbora.
Jaz sem popolnem uverjen, da bo deželni odbor v tem oziru itak pravo zadel.
Z ozirom na to, kar sem glede letnega poročila deželnega odbora sedaj navel, u soj am si torej naznaniti, da predlaga odsek za letno poročilo še tudi to le resolucijo :
»2. Deželni odbor poslužuj se zanaprej po vzgledu druzih deželnih odborov pri svojem letnem poročilu v obilnejši meri tabelarne oblike, katera omogočuje pregledno poročanje na razmerno tesnem prostoru brez škode popolnosti.«
Morebiti bi h tel prečastiti gospod deželni glavar otvoriti debato o teh dveh resolucijah ?
Deželni glavar:
Želi kdo besede k prvi ali drugi resoluciji odseka za letno poročilo.
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
XV. Sitzung ant 5. März 1897.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo prvi resoluciji, ki govori o dobi, katero naj v prihodnje obsega letno poročilo deželnega odbora, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen)
Sprejeto.
Druga resolucija naroča deželnemu odboru, da se pri sestavi letnega poročila v prihodnje v obilnejši meri poslužuje tabel.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Grasselli:
Prva oddelka letnega poročila, ki prideta na vrsto, sta številki I. in II. Ne bom mučil visoke zbornice s tem, da bi navajal vsebino vsakega posameznega oddelka, le prosim dovoljenja, da zajedno tudi privzamem § 10. letnega poročila na strani 286., tičoč se osobnih stvari.
Glede št. I., št. II. in § 10. predlaga odsek za letno poročilo, da se vsi ti oddelki vzemö na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec dr. Majaron ima besedo.
Poslanec dr. Majaron:
Točka 4. oddelka II. govori o deželnoodborovih sejah. Pri tej priliki se spominjam, da nekateri deželni odbori v drugih kronovinah prijavljajo o svojih sejah kratka poročila po dnevnikih. Tudi pri nas je nekaj tacega predpisano v § 25. poslovnega reda za deželni odbor, ki se glasi: »Sploh važnejše, občno korist zadevajoče sklepe deželnega odbora je objavljati; deželni odbor mora skrbeti za stvari primerno uredbo in razglašenje teh sklepov.
Akoravno ta določba poslovnega reda ne predpisuje naravnost tistega, kar se drugod, na pr. na Nižjeavstrijskem zvršuje, da se namreč prijavljajo kratka sejna poročila po dnevnikih, vender menim, da bi bilo to tudi pri nas mogoče in koristno. Uradne objave o sejah korporacij tudi v naši deželi niso nenavadne. Opozarjam n. pr. na poročila o sejah c. kr. deželnega šolskega sveta in c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega, ki se tudi pri nas objavljajo po dnevnikih. Godi se to v nekako zadovoljnost občinstva. Mislim, da bi bilo umestno, ako se tudi našemu deželnemu odboru kaj tacega naroči, da bi ne samo poslanci, ki se že itak morajo meniti za seje deželnega odbora, ampak da bi tudi občinstvo vedelo, pri čem da je glede tega ali onega vprašanja, ki se rešuje pri deželnem odboru.
Glede na to mislim, da častiti gospodje tovariši gotovo pripoznajo opravičenost mojega nasveta, ki se glasi:
»Deželnemu odboru se naroča, da o svojih sejah priobčuje po ljubljanskih dnevnikih poročila občno važnejših zadev.«
886	XV. seja dne 5. marcija 1897. -
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki podpirajo ta predlog, izvolijo vstati.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Predlog je dovolj podprt in pride torej na glasovanje.
Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Gospoda moja! Ponovljeno je že deželni zbor naročil deželnemu odboru, da bi mu predložil načrt statuta za penzije uradniškega in služabniškega osobja pri deželnem odboru. Vender pa — dasiravno nam je bil obečan ta penzijski statut — letos še zastonj iščemo poročila o tej stvari. Ker § 10. letnega poročila govori o osebnih stvareh in tudi o pokojninah in miloščinah, dovolil bi si o tej priliki, ko imamo ta paragraf v razpravi, obrniti pozornost visoke zbornice zopet na to v sedanjem štadiji jako pereče vprašanje. Danes mi sicer ni mogoče staviti kacega predloga ; mislim pa, da je skrajni čas, da se uredi pen zijsko razmerje deželnega uradništva in služabništva. Ko je izšel državni penzijski zakon, je mestna občina ljubljanska takoj tudi uredila penzijsko razmerje svojih uradnikov in služabnikov. Ako je mestna občina ljubljanska to storila, mislim, da bi bila dolžnost tudi deželnega odbora, da v tem oziru vse potrebno ukrene in jaz danes, ne da bi stavil kak predlog, samo pozi vijem deželni odbor — apeluje na poznano delavnost njegovo — da v prihodnjem zasedanju prav gotovo predloži penzijski normale za deželne uradnike in služabnike.
Deželni glavar:
Glede te opombe gospoda poslanca Hribarja mi je čast omeniti, da se je deželni odbor že bavil s to zadevo in da bo jutri v tajni seji glede temeljnih vprašanj poizvedel mnenje gospodov poslancev. Na podlagi tega mnenja bo potem do prihodnjega zasedanja izdelal načrt tega penzijskega štatuta. To je že določena stvar. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: »Dobro!«)
Želi še kdo besede?
Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se oddelki št. I. in II. in § 10. letnega poročila vzamejo na znanje.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Želi kdo besede glede resolucije gospoda poslanca dr. Majarona?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Gospod poročevalec ?
XV. Sitzung am 5. März 1897.
Poročevalec Grasselli:
Na opomnjo gospoda poslanca Hribarja glede penzijskega normala si usojam le pripomniti, da se je tudi v odseku o tem govorilo, da pa odsek ravno zaradi tega, ker se mu je dejalo, da bo deželni odbor itak še poročal o tej stvari, ni stavil nobenega predloga.
O resoluciji gospoda poslanca dr. Majarona nimam ničesa omeniti.
Deželni glavar:
Torej prosim glasovati o resoluciji gospoda poslanca dr. Majarona.
Gospodje, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen)
Sprejeto.
S tem je rešena točka 19. a.
Na vrsto pride točka:
b) o § 1.;
b)	liber § 1.;
Lerichterstatter Graf (Erwin Dirrsperg:
Hoher Landtag! Ich habe die Ehre im Namen des Rechenschaftsberichtsausschusses über § 1 des Rechenschaftsberichtes, betreffend die Erledigung der der Allerhöchsten Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe, zu referiren.
Der Rechenschaftsberichtausschuss fand keinen Anlass zu irgend einem Punkte dieses Paragraphen eine besondere Bemerkung zu machen, sondern stellt den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle den § 1 des Rechenschaftsberichtes des Landesausschusses zur Kenntnis nehmen "
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
C) O § 2.;
c)	über § 2.;
Poročevalec Pfeifer:
§ 2. letnega poročila razpravlja o davkih.
V splošni razpravi nimam ničesa omeniti in prosim, da se preide v nadrobno razpravo.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
K besedi se je oglasil gospod poslanec vodaj Povše.
387
XV. seja dne 5. marcija 1897. —
Poslanec Povše:
Visoka zbornica! Bodi mi pri obravnavi o davkih dovoljeno izpregovoriti o zadevi, ki je pač največjega pomena za našo deželo. Jaz menim revizijo zemljiško-davčnega katastra, ki se ima letos dognati, da s prihodnjim letom stopi v veljavo novi zemljiški davek.
Iz dosedanjih obravnav je znano, da se ima zemljiški davek za dobo prihodnjih petnajst let znižati za dva in pol milijona goldinarjev. Važno je, koliko od te svote odpade na našo deželo, saj so davčna bremena naših zemljiških posestev do skrajnosti neznosna. Kolikor mi je znano iz deželne komisije, oziroma iz objave. njene o tarifnih nastavkih čistega prinosa iz njiv in vinogradov, so zahteve njene skrajno skromne, kajti razmerno le malo je znižala tarife čistega prinosa iz njiv, nekaj izdatnejše iz vinogradov. Smemo pač pričakovati, da bo ces. vlada te predloge z vso dobrohotnostjo predložila in podpirala pri centralni komisiji, od katere bo odvisno, koliko se zniža naši deželi zemljiški davek. Ako sem si izprosil besedo, povod mi je, da o tej važni zadevi tudi izpregovori o pravem času deželni zbor; osobito pa, da svet zve, ali je v tem oziru naša dežela vredna primernega ozira. Naši častiti gospodje tovariši, izbrani v to deželno komisijo od visokega deželnega zbora, vršili so svojo nalogo z vso vnemo, požrtvovalnostjo in razumom. Bodi jim hvala za to domoljubno delo, osobito pa našemu občespoštovanemu gospodu deželnemu glavarju, ki je kot poročevalec sestavil zelo obširno, vsestransko izvrstno poročilo, v katerem dokazuje visoki finančni upravi, da se mora naš zemljiški davek znatno znižati, ako hočejo odločujoči činitelji biti pravični v sodbi o naših zemljiških odnošajih. (Klici: — Rufe: »Dobro, dobro!«) Zbral je toliko neovrgljivih dokazov iz sedanje in iz prejšnje dobe, da si je zagotovil hvaležnost in trajni spomin, ker tudi naši nasledniki bodo pri obravnavah o reviziji katastra našli mnogo trajno veljavnih podatkov. Nadejam se, da bodo ti razlogi našli pravično uvaževanje visokega finančnega ministerstva. Vender pa hočem nekaj besed pristaviti, ki imajo namen dokazati, kako neopravičeno je mnenje, žal, tudi državnih oblastev, da je Kranjska pri zadnji ocenitvi bila nekako proteži-rana, da torej pri sedanji reviziji nima vzroka, da se na njo ozira. Oglejmo si razmere, kakoršne so bile prej in slej.
Po zemljiškem katastru, veljavnem do 1.1880., znašal je čisti prihodek produktivnih zemljišč na Kranjskem 3.535.234 goldinarjev.
Na podlagi zakona za uravnavo zemljiškega davka ocenil se je čisti prihodek za naša zemljišča na 3.000.232 gld., torej za 534.000 gld. nižje. Centralna komisija, v kateri je imel glas le en sam zastopnik naše dežele, pa je spoznala, da je ta svota še vedno previsoka, in jo je znižala na 2,868.939 gld., torej za 666.295 gld. nižje od starega katastra. Vsled reklamacij pa se je čisti prihodek še za nadaljnih 57.000 gld. znižal. To dejstvo govori jasno za našo deželo, za njeno opravičenje, ker centralna komisija, v kateri je imela naša dežela le en glas, druge de-
- XV. Sitzung am 5. März 1897.
žele pa 35, smatrala je, da mora staro v nebo kričečo krivico odpraviti in pravično razbremeniti skozi toliko desetletij preobremenjeno deželo Kranjsko, kateri se je že pri uveljavljenju Stabilnega katastra ogromna davčna svota odmerila, kakor kažejo sledeče številke.
Takrat se je povprek ocenil čisti prihodek na oral zemlje na Kranjskem na 2 gld. 19 kr., v sosedni Koroški pa le na 1 gld. 35 kr. in celo v rodovitni Štajerski le na 2 gld. 2 kr.
Naše njive pa so bile, kar naravnost rečeno, ne-čuveno visoko ocenjene in sicer je bil izračunjen čisti prihodek iz orala njiv na Kranjskem z 7 gld. 22 kr., ko je znašal v sosednji Štajerski le 5 gld. 58 kr., v plodnem Nižje Avstrijskem le 5 gld. 22 kr., v Gornji Avstriji, znani po svoji plodovitnosti, le 6 gld. 41 kr., celo v Moravi s slovečo Hano le 6 gld. 47 kr. Te številke dovolj jasno kriče o krivici, ki se je naši deželi naložila.
Pa tudi zaradi vinogradov smo bili dovolj obremenjeni, ker oral vinograda v vinoreji daleč nad našimi stoječe Štajerske je bil le za 29 kr. višje ocenjen, kakor v naši deželi, ki je v oni dobi pač stala na jako nizki stopnji vinarstva in so vinarske razstave sodile o našem vinu, da je najkislejše, katero res ni našlo nikakega eksporta.
Tako je bilo tudi glede naših travnikov, ki so bili v primeri z onimi sosednih kronovin višje ocenjeni.
Te krivice pa so bile povod ponovljenim pritožbam tedajnih stanov, ki so celo sklenili, poslati na presvitlega vladarja posebno deputacijo, da izprosi milost za deželo, da se ji odpiše del ogromnega zemljiškega davka. In tu imenujem ime moža, grofa Ant. Auersperga, ki je kot član stanovskega zbora res z veliko vnemo zagovarjal naše interese in dokazoval, kolika krivica se je deželi naložila z visoko ocenitvijo zemljišč kranjskih.
Žal, da je pri posebni nared bi visoke državne vlade leta 1851. narasel zemljiški davek še za nadaljnih pol drugi stotisoč goldinarjev, katerega je, čujte gospodje! morala prevzeti naša dežela, ker je sosedna Koroška našla visokega pokrovitelja na Dunaju, ki je dotično deputacijo vodil, da se ji zemljiški davek zniža. Znižal se jim je za 150.000 gld., katere pa so zvalili na sosedno, ubogo Kranjsko, in tako smo prišli na vrhunec zemljiškega davka, torej od 535.731 gld., določenih ob času vpeljave Stabilnega katastra, na celih 943.613 gld.!
Ako se je ob času uravnave katastra pred 15 leti znižal zemljiški davek na 622.364 gld., in to po sklepu in nepristranski pravični razsodbi centralne komisije, odpravila se je gorostasna krivica našim poljedelcem.
Pa vprašajmo se sedaj, ali je naša dežela pri sedanji reviziji vredna še kake nadaljne olajšave? Gotovo, in to iz; dveh glavnih vzrokov. Da ne bom preobširen in ker je glede tega deželna komisija vse dokaze dognala, navedem le dve besedi, in te sta dovolj pojasnujoči, to je sedanja cena žita in sedanje plače delavcev; prve so v 15 letih ogromno padle, druge pa znatno narasle. To pač povsem opra-
388
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
vičuje, da zahtevamo, da od svote 2'/2 milijona, dovoljene za znižanje zemljškega davka v Avstriji, odpade primeren delež tudi na našo deželo. Zato predlagam visoki zbornici sledečo resolucijo, katero blagovoli visokoista soglasno odobriti.
»Visoka c. kr. vlada se naprosi, sklepom oziroma predlogom deželne komisije kranjske za revizijo zemljiščno-davčnega katastra nakloniti ono podporo in pospešitev, kakoršno zaslužijo ti sklepi iz ozirov, da so skrajno skromni in da zaostajajo objavljeni klasifikacijski tarifi za njive in vinograde daleč za dejanskimi čistimi prihodki.«
(Živahno odobravanje in ploskanje na levi. — Lebhafter Beifall und Häudeklatschcn links.)
Deželni glavar:
Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Povšeta, izvolijo ustati.
ISe podpre. — Wird unterstützt.)
Resolucija je doveij podprta in pride torej na glasovanje.
Želi še kdo besede ?
Se. Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwege! hat das Wort.
Abgeordneter Excellenz Freiherr von Schwege!:
Den beredten Worten des Herrn Vorredners habe ich nur Weniges beizufügen. Auch ich hege den Wunsch, dass die Worte, die hier gesprochen, die Thatsachen, die angeführt, die Bedürfnisse des Landes, die hier betont wurden, bekannt werden überall dort, wo die Entscheidung über die angeregten Fragen liegt. Die Thatsachen aus der Vergangenheit, die hier vorgebracht wurden, sind bekannt, sie können aber nicht oft genug wiederholt werden, um denjenigen, welche über diese Frage zu entscheiden haben werden, das schwere Unrecht in Erinnerung zu bringen, von welchem unser Land lange Jahre hindurch betroffen war. Heute handelt es sich darum, dass man unser Land nicht zu jenen Provinzen rechne, die keinen Anspruch zu erheben haben, weil sie nicht prägraviert sind und ich glaube, dass wir, wenn wir die Anträge der Landescommission dem Wohlwollen der hohen Regierung auf das wärmste empfehlen, keine Fehlbitte thun und erwarten dürfen, die hohe Regierung werde mit ihrem maßgebenden Einflüße an der entsprechenden Stelle für Krain einzutreten in der Lage sein, wofür wir ihr gewiss unseren Dank zollen werden. Wenn ich aber heute mich dem Antrage anschließe, den der Herr Vorredner bezüglich des Dankes vorgebracht hat, den wir den Herren schulden, welche aus unserer Mitte in der Landescommission in so aufopfernder Weise mitgewirkt haben, und diesen Dank ausdehnen auch auf die thatkräftige Unterstützung, welche diese Bemühungen von Seite des verehrten Herrn Landespräsidenten gesunden haben, so glaube ich damit nur eine Pflicht zu erfüllen, wobei ich gleichzeitig die Hoffnung ausspreche, dass diese Angelegenheit in einer für das Land ersprießlichen und befriedigenden Weise ihre Lösung finden werde.
(Živahno odobravanje. — Lebhafter Beifall.)
- XV. Sitzung am 5. März 1897.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik si je izprosil besedo.
K. k. Landrsprillident Freiherr von Hein:
Ich nehme die vorliegende Resolution zur Kenntnis und kann nur wiederholen, ich glaube den Beweis geliefert zu haben, dass ich immer für die Interessen des Landes eingetreten bin und bitte die Versicherung entgegenzunehmen, dass ich es auch in diesem Falle thun werde, soweit es die Verhältnisse gestatten werden. Die Hauptarbeit wird natürlich der Centralcommission obliegen und es werden in erster Linie auch die Vertretungen der anderen Länder eine große Rolle bei Entscheidung dieser Frage spielen. Welches das Schicksal der einzelnen Länder sein wird, entzieht sich heute der Beurtheilung. In einem Punkte muss ich jedoch den Ausführungen des geehrten Herrn Antragstellers begegnen, nämlich als ob man, wie erwähnt wurde, in Regierungskreisen auch der Ansicht sei, dass Krain nur im Wege einer außerordentlichen Begünstigung jene Reducierung des Reinertrages empfangen hätte, welche die letzte Regulierung des Grundsteuerkatasters mit sich gebracht hat.
Ich glaube diese Anschauung wird nirgends getheilt, sondern man war immer der Meinung, dass Krain bei der letzten Grundsteuerregulierung jenen Antheil an der Reduction der Steuer bekommen hat, der ihm thatsächlich gebührte. Die Behauptung, dass Krain ein bevorzugtes Land wäre, wie der Herr Vorredner gesagt hat, diese Anschauung ist meines Wissens nirgends zur Geltung gekommen.
Es ist ein Unterschied, ob ein Land als ein prägra-viertes oder als ein begünstigtes oder als ein solches, dem nur sein gutes Recht zugemessen wurde, anzusehen ist. Diese Anschauung, dass bei der damaligen Regulierung Krain nach seinem guten Rechte behandelt wurde, ist in allen Kreisen, und auch int hohen Landtage, wie ich glaube, getheilt worden. Dass Krain jedoch zu den prägravierten Ländern gehöre, ist also jedenfalls eine Frage, über die sich gewiss discutieren lässt.
Weiters möchte ich bemerken, dass ja die Auffassung gewiss ausgeschlossen ist, dass nur die sogenannten prägravierten Länder an der Reduction der Grundsteuerhauptsumme im Betrage von 2*/z Millionen participieren sollen. Das wissen die Herren, die im Reichsrathe selbst mitgewirkt haben, sehr genau, dass diese Summe nicht ausschließlich für die sogenannten prägravierten Länder bestimmt ist, sondern dass sie überhaupt dazu bestimmt ist, Ungleichheiten zu ebnen und gewisse auffallende Ungerechtigkeiten zu eliminieren und dass sämmtliche Länder daran theilzuuehmen berufen sind.
Deswegen dürfen wir uns auch der Hoffnung hingeben, dass die Anträge, die die Landescommission der Centralcommission, wo sie gewiss in dem gewählten Mit-gliede einen beredten Vertreter finden werden, gestellt hat, auch zum Durchbruche gelangen werden
Deželni glavar:
Dovoljeno mi bodi, da v imenu članov, katere je visoka zbornica poslala v deželno komisijo za revizijo zemljiško-davčnega katastra, izrekam častitima
389
XV. seja dne 5. marcija 1897. -
gospodoma poslancema ekscelenci baronu Schweglju in Povšetu svojo najtoplejšo zahvalo za ljubeznivo priznanje. Pristavljam, da smo storili le svojo dolžnost in nič drugega, kakor svojo dolžnost.
V dolžnost svojo pa si štejem, da konštatiram, da je na to, da se je naša naloga srečno dovršila, jako veliko uplivalo dobrohotno ravnanje prečastitega predsednika te komisije, visokorodnega gospoda barona Heina, in jaz mislim, da mi bo vsa visoka zbornica pritrdila, ako mu tu javno izražam svojo najtoplejšo zahvalo.
(Živahno pritrjevanje. — Lebhafte Zustimmung.)
C. kr. deželni predsednik baron Hein:
Prijazne besede gospoda deželnega glavarja me silijo, da še enkrat apelujem na potrpežljivost visoke zbornice za nekatere besede, da se zahvaljujem gospodu deželnemu glavarju in gospodu poslancu ekscelenci baronu Schweglju za prijazne besede, s katerimi sta me počastila.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Pfeifer:
Tudi jaz kot poročevalec pridružujem se opravičeni želji izraženi v stvarno utemeljeni resoluciji častitega predlagatelja, da bi prepohlevni tarifi naše deželne komisije obveljali pri visoki vladi.
To smemo pričakovati po besedah častitega gospoda deželnega predsednika, ki bode v dosego tega namena zastavil vso svojo uplivno veljavo pri visokem ministerstvu.
Da je bila naša dežela preobložena z zemljiškim davkom skozi več desetletij, to je znano visoki zbornici, to je dokazal temeljito in prepričevalno današnji prvi gospod govornik, prej pa že pokojni grof Anton Auersperg in drugi.
Vsled te krivice plačevala je naša dežela vsako leto 300.000 gld. zemljiškega davka preveč državi, kar znaša več milijonov goldinarjev.
Ko se je pri uravnavi zemljiškega davka pred 16. leti naši deželi zmanjšal zemljiški davek za 300.000 gld., se je s tem le popravila krivica in s tem pripoznalo, da je naša dežela skozi več desetletij po krivičnem plačevala 300.000 gld. zemljiškega davka na leto.
Od te dobe so se pa gospodarske razmere obrnile na slabeje, ker kmetije radi slabih cen kmetijskih pridelkov, radi višjih plačil za delavce, posle itd. ne donašajo istega dohodka, kakor pred 16. leti.
Z ozirom na vse te neugodne okolnosti je naša deželna komisija skromno spremenila, oziroma znižala tarife za vinograde in njive, pri katerih se ne doseže več tisti čisti dohodek, kakor pred 16. leti.
•XV. Sitzung am 5. März 1897.
Skromni tarifi deželne komisije so popolnoma utemeljeni in pričakovati je, da bo visoka vlada in centralna komisija tel pohlevne zahteve v polni meri spoznala opravičene in potrdila, ter našo siromašno deželo tudi primerno deležno storila svote 2*/2 milijona goldinarjev pri odpustu zemljiškega davka.
S temi opazkami toplo priporočam, da visoki deželni zbor enoglasno sprejme resolucijo gospoda poslanca Povšeta.
Deželni glavar:
Otvarjam nadrobno razpravo.
Prosim gospoda pročevalca, da jo uvede.
Poročevalec Pfeifer:
Kakor znano, je deželni zbor z ozirom na vedno rastoče deželne priklade sklenil resolucijo, da vlada prepusti deželam realne davke v pokritje deželnih potrebščin, ter reši deželo tem potom financijelnih zadreg.
Ta prošnja dosedaj še ni rešena, kakor tudi ne prošnja deželnega odbora glede v marg. štev. 2. navedene 15 do 201etne prehodne dobe za hišni davek k ljubljanskemu mestu inkorporiranih delov občine Vodmat, dasiravno je zakon, s katerim se prenarede meje selske občine Moste in mesta Ljubljana, dobil že Najvišje potrjenje. Z ozirom na to odsek za letno poročilo nasvetuje, da se vzameta marg. štev. 1. in 2. na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, da se marg. št. 1. in 2. vzameta na znanje, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje.
Poročevalec Pfeifer:
Davkoplačevalcem, katerim je predpisanega do 20 gld. pristojbin ali do 20 gld. direktnega davka dovolile so se pri izterjavanju davkov iste olajšave, kakor leta 1895. Odsek za letno poročilo predlaga, da se marg. št. 3. vzame na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom odseka za letno poročilo, da se marg. št. 3. vzame na znanje, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Prosim gospoda poročevalca, da nadalje poroča.
60'
390
XV. seja dne 5. marcija 1897. — XV. Sitzung mu 5. März 1897.
Poročevalec Pfeifer:
V marg. št. 4. in 5. nahaja se statistično gradivo odpisanega zemljiškega davka vsled uim 1895. leta in izkaz davčnih bremen za državo in deželo in za okraje. Dotične številke predočujejo neposredno podobo o narodnogospodarskem položaju naše dežele.
Leta 1895. odpisalo se je zemljiškega
davka......................... 38.333 gld. 11 kr.
mimo.......................... 18.898 » 23 »
eta 1894., torej več za .	.	.	19.434 gld. 23 kr.
Gospodje se sami lahko ponče iz izkaza, kateri okraji so bili v ugodnem položaju, da jim vsled uim ni bilo treba odpisovati zemljiškega davka. Odsek za letno poročilo predlaga, da se vzame marg. št. 4. na znanje. Ako se primerja davčna svota leta 1895. s svoto prejšnjega leta, se kaže, da se je svota cesarskih
davkov v znesku........... 1,565.380	gld.
leta 1894. povekšala v letu 1895. na	1,645.265	»
torej za ... v............... 79.885	»
svota deželnih in okrajnih	naklad	z	813.509	»
na.......................... 847.403	»
tedaj za..................... 33.894	»
Naša dežela je bila torej obremenjena
leta 1894. s......... 2,378.889	»
cesarskih davkov in deželnih in okrajnih naklad mimo leta	1895. s	.	2,492.668	»
torej više z................ 113.790	»
Ta podoba je naravnost žalostna, zlasti z ozirom nato, daje narastel pridobitni in dohodninski davek
od.......................... 154.280	gld.,	oziroma
od.......................... 365.311	»
leta 1894. na............... 156.602	»	oziroma
na.......................... 437.168	»	leta 1895.
torej za...................... 2.322	»	oziroma
za..........................  71.857	»	v seda-
njem času ne glede na to, da naša dežela gospodarsko nazaduje prizadeta po silnem potresu, trtni uši in drugih nezgodah.
V teh davčnih bremenih pa niso zapopadene lokalne naklade za potrebe, za katere ima skrbeti občina in katere so, kakor znano iz § 5. letnega poročila različne, po raznih krajih.
Ker se na strani 19. izkazane zdravstvene naklade ne vjemajo z onimi na strani 92., je odsek za letno
poročilo prosil glede te razlike pri deželnem odboru pojasnila, katero je tudi dobil.
Po tem pojasnilu je izkaz c. kr. finančne direkcije na strani 19 (rubrika »Zdravstvene priklade«) nekoliko napačen, in sicer radi tega, ker nekatere davkarije na račun dežele nabrane naklade kumulativno (skupno) izkažejo c. kr. finančnemu vodstvu, in je torej zdravstvena priklada všteta pri deželni ali pa pri normalno-šolski nakladi.
Vsled tega pri nekaterih okrajih (Kočevje, Kranj, Kranjska Gora, mesto Ljubljana in okolica, Logatec, Radovljica, Zatičina) celo nič naklade ni izkazane, čeravno je razvidno iz izkaza deželnega odbora, oziroma deželnega knjigovodstva, stran 92„ da se je pobirala priklada v vseh zdravstvenih okrožjih. Deželni odbor je namreč hitro zahteval od c. kr. finančne direkcije omenjeni izkaz, in direkcija ga je predložila ter zaradi nujnosti ni izločila zdravstvenih priklad iz drugih priklad. Izkaz na strani 92., ki kaže 35.278 gld. nabranih priklad, je torej popolnoma zanesljiv.
Z ozirom na to predlaga odsek, da se na znanje vzameta tudi marg. štev. 4. in 5.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom odseka za letno poročilo, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Sedaj prosim glasovati še o resoluciji gospoda poslanca Povšeta.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija je sprejeta.
Z ozirom na pozno uro smatram potrebno, sejo skleniti (Klici: — Rufe: »Dobro, dobro!«), ker nam itak za jutri ne preostaje preveč gradiva.
Dnevni red jutrišnje seje, ki bo ob 10. uri dopoldne, je sledeči: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung)
Naznanjam, da ima finančni odsek jutri ob 1/210. uri sejo.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 9. uri 15 minut zvečer. — Schluss der Sitzung trat 9 Uhr 15 Minuten abends.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.