Druiba Laponcev — prebivalcev severne Finske — pri pomenku o vojni
PsiJnbia platana v gotovini
Cena 2 J:n
DRUŽINSKI TEDNIK
Človek mora biti pesimist, kadar tehta riziko, in optimist, kadar se odloči, da bo tvegal.
Paul Reynaud,
francoski finančni minister
Leto XII.
Ljubljana, 25. januarja 1940.
štev. 4 (536)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
ir.liaja ob Četrtkih. Orednifitro !* uprava v Ljubljani, Miklofliceva 14/111. Poštni predal St 345. Telefon St 33 32.
—	Račun poštnt hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti *a 3 din znamk.
NAROČNINA
*/* leta 20 din */a !eta 40 din, vse leto 80 din.
V	Italij* na leto 40 Mr, v Franc'] 70 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petftna vrsta ali njen prostor (višit a 3 mm ir« širina 55 mm) 7 din; v oglasnem delu 4 50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice bi seda 2 din. M a . i oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Tri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Japonska na novi potiT
(GL str. 9)
Razmišljanje o Rusiji
Navzkrižje med čustvom in razumom
V	Ljubljani, 24. januarja. Sovjetska Rusija je odstopila Nemili del Galicije, tako da bo Romunija poslej neposredna soseda tretjega rajha.
Tako beremo v časnikih. Resničnost Poročila ta trenutek še ni potrjena. Sovjetska Rusija je pozvala češko-ovaškega poslanika v Moskvi, da zapusti prostore poslaništva, češ da ‘spričo razvoja dogodkov« njegova Navzočnost ni več potrebna.
Tako piše londonski tednik New btatesman and Nation, časopis, ki je v širokih mejah angleške objektivno-*ti še pred kratkim kazal razumevale za politiko sovjetske Rusije.
Sovjetska Rusija je že pred nekaj tadni priznala »samostojnost« slovaške republike in poslala svojega poslanika v Bratislavo.
Tri dejstva. Eno od njih, najnevaž-hejše sicer, če gledamo s stališča svetovnega dogajanja, je že v zgodovini; QruSi dve zgolj uradno še nista tam.
Četrto dejstvo sicer ni tako prijem-■jivo, vendar po svoji tehtnosti prav Pjč ne zaostaja za gornjimi tremi: velika Britanija se je odločila, tvegati vojno — če bo treba — tudi s Sovjeti, ne Več samo z Nemčijo. Dokaz: sobot-na govora obeh najuglednejših britanskih ministrov, lorda Halifaxa in Win-st°na Churchilla.
Štiri dejstva, štirje dogodki, ki nujno terjajo, da jih temeljito prerešetamo. Zakaj časi, ki jih današnji svet preživlja, so takšni, da bi se utegnilo . vsakomer maščevati, kdor bi se vdajal iluzijam, tiščoč glavo v pesek, namesto da bi pogledal resnici v oči. Prav analiza gornjih dogodkov pa utegne nekatere, doslej nemara še z romantiko zastrte in zato nejasne stvari postaviti na pravo mesto in v Pravo luč.
*
, Kaj sta takšnega povedala Churchill •h Halifax?
Oba sta nenavadno ostro obsodila sovjetski napad na Finsko in obljubila Napadeni državici pomoč ne samo na Panirju amnak tudi v dejanju. '
Te besede pomenijo popoln preobrat angleške in z njo vred francoske politike do sovjetske Rusije. Zakaj?
Naši bralci se gotovo spomnijo, da sta Anglija in Francija — posebno Anglijal — v govorih svojih državnikov ves čas vojne prizanašali Rusiji merili samo na Nemčijo. Obe zaveznici sta se le predobro zavedali.
a bosta že z Nemčijo samo imeli čez Rlavo opravka; zakaj bi si torej na-opavali še novega sovražnika, če ni rr -Odno Potrebnol Halifazov in Churchillov govor ne a‘eta več takšne želje; narobe! Clo-skj .skorai dejal, da si oba britan-a državnika celo želita obračuna še s bovjetii
oben moder državnik si ne želi vega sovražnika, če ni prepričan, ** n?*1-	-
Pride
ljubo za tiste, ki so prisegali na socialno prerojeno Rusijo. Veseliti se ga pa tudi ne morejo oni, ki jim je bila Rusija v prvi vrsti Rusija — ne glede na to, s kakšnim pridevkom si je okrasila svoje ime. Zakaj — tako argumentirajo prijatelji slovanske Rusije — če revolucionarna, torej za vojno vzgojena in zanjo pripravljena Rusija ni kos tako pritlikavi državi, kakor je Finska: kaj bo potem šele	•	L-	-
po prestani revoluciji? Kaj bo tedaj z romantiko njenega pokroviteljstva ••	:	:	In
kaj je z iluzijo o ruski nepremagljivosti?
Argumentiranje je, kakor kažejo dogodki, v bistvu pravilno. I
-	' S'J r:? 1 tfc* i- ti t: ir?
r- šc-r cVi- r rži -=	& ri
Vsekako drži: rusko-finski konflikt je nakazal, preobrat britanske politike do Rusije pa dokazal, da materialna stran današnje Rusije ni tisto, v kar so upali njeni prijatelji in česar so se bali njeni nasprotniki.
In ideelna stran?
Politika ni stvar čustva. To je prastara resnica, in ni nam v mislih,, da bi jo hoteli zatajiti.
Zato tudi od Rusov ne moremo terjati, da naj svojo zunanjo politiko uravnavajo v skladu s koristmi — nacionalnimi ali socialnimi, to ne igra vloge! —	i; — r. To
bi pomenilo, terjati od Rusije nesebičnost, kakršne nihče ne terja od nobene druge države. Takšna zahteva bi bila zatorej nesmiselna, a tudi krivična.
In vendar! Naši bralci se bodo n. pr. spomnili, da je lani v marcu Litvinov v imenu sovjetske vlade med prvimi protestiral zoper nemško zasedbo Češke in Moravske, češ da »ne bo sovjetska Rusija tega nasilja nikoli pri-
Jtziko vojne z njim tako rekoč ne
v v Poštev, vari Ha,ifa* Churchill nimata na-tnisV*• 80vorill tjavdan, moramo že Sovi *■ da sta Prepričana, da vojna s ®evarn °e	zaveznikom posebno
z*četku septembra lanskega leta od ? n0 mi*'i'a- Kaj se je dogodilo •nisli? d°k' da ,ta ^anes drugačnih
^apad na Finsko! snrv . ^eiilra Britanija je prišla do .d. *nania, da sovjetska Rusija ne «i ustavlja tiste vojaške moči, ki bi ji dol ve'*kosti prebivalstva in po bnf i etnem oboroževanju; dosedanji nH. y°jne proti Finski je za Veliko
-	‘ianijo dokaz, da se je lansko po-
!etie P° nepotrebnem tako bala Rusije
sovražnice.
u sklep iz gornjega sklepa: kljub ni^.aVi^eni skeptičnosti nasproti voj-biH ^?r°Nlom s Finskega mora že res H ' ua sovjetska Rusija*ne doseza «£. 1U8pehov- H 1ih Je pričakovala; k0J*.a Melika Britanija, onrezna ka-ne 1)1 kl'a izpremenila svojega •tališča do nje.
T)„Ja*J'}0 »Poznanje je najbrfe zelo nepričakovano, vsekako pa zelo ne-
Senator Bora h t
Umrl je največji ameriški izolacio-nist. Umrl je mož, ki mu nihče ne odreka osebne poštenosti, a hkratu mož, ki je bila morda v njem vtele-šena največja krivda za današnje razmere na svetu. Zakaj Williamu Edgarju Borahu, največjemu govorniku Amerike, gre zasluga, da Združene države niso stopile v Zvezo narodov. A Zveza narodov je bila brez sodelovanja druge največje države sveta mrtvorojen otrok.
Umrl je mož, ki je napadal vse prezidente, od Wi!sona do Roosevelta. Umrl je mož, ki je znal samo podirati, ne pa graditi. Umrl je mož, ki je po očetu izviral od Luthrove žene Katarine, po materi pa od Ircevi mož, ki je bil trdno prepričan, da je velik ameriški patriot, v resnici je bil pa samo rezultanta nemške in irske (torej protiangleške) komponente svoje krvi.
Holandska je pripravljena! Nizozemski vojaki opravljajo zdaj svojo službo v zamrzlem poplavlienem ozemlju z drsalkami na nogah. Gornja slika kaže takšno nizozemsko drsalsko patruljo, ravno ko se odpravljajo na oglede
Človek mora biti skrajno nepristranski, če hoče videti resnici v oči. Takšni smo skušali biti tudi mi v gornjem članku. Ali smo zato dobili nagrado v obliki resnice?
Boiimo se, da ne. Gornii izs'edki logičnega sklenanja o ideelni strani sovietske politike se nam hočeio zdeti nekam groteskni. Ali ie resnica o sovjetski Rusiji groteska?
Ali smo pa napačno modrovali? Sklepali smo iz premis. Te premise so v uvodu navedena štiri deistva. Ce so točne gornje premise, lahko sami potrdite tudi točnost iz njih izvirajočih sklepov.
Vse, kar smo zapisali, je torej logično, t. j. resnično. Le tole je: gornja logika je možna samo v abstraktnem svetu, tam kjer je človek samo številka, kjer so narodi samo števila — nikakor pa ne tam, kier gre za bitja, ki žive, čutijo in mislijo.
*>. »•*'■%<.'& iy 5
s’ Ervr \ * ti :	s \-
oVCzb fel is ih- i di d-
5z'	’■£ FS VSr'1: tS	fc- 1'	st- %	"■	« r-
s ri £	F-*-	*|S	<r V	■	-
Razvoj trajno ne more iti rakovo poL
Da si naši bralci ne bodo delali usodnih iluzij; da bodo misliti s svoje glavo, ne s tujo; da si ne bodo s čustvenostjo kalili svoje presoje — zato, in samo zato smo tako obširno obdelali tolikanj nehvaležno in kočljivo snov.
Observer
znala«. Deset mesecev nato za češkoslovaškega poslanika v Moskvi ni več prostora...
Torej je lani v marcu vendarle čustvo igralo svojo vlogo?
Pravkaršnje »deložiranje« češkoslovaškega poslanika v Moskvi bi utegnilo biti dokaz, da ne. Lani v marcu ie Sovjetom kazalo tako, letos jim kaže drugače; čustva ni bilo ne tam ne tod.
Toda krivico bi delali Rusiji, če bi ji zato le v mislih kaj očitali. (Pomislimo samo, kaj vse so Francozi zatajili nasproti Cehom!)
Zdaj beremo, da so Sovjeti odstopili Nemcem petrolejski del poljsko-ukrajinske Galicije okoli Lvova, ne meneč se za to, da prebivajo na odstopljenem ozemlju zvečine Ukrajinci, torej narod, ki so ga prišli lani v septembru reševat; tako se je bralo celo v uradni utemeljitvi moskovske vlade.
Torej prelomljena beseda? Politična nemoralnost?
S čustvene strani vsekako. Toda čustvo, smo rekli, nima pravice, vtikati se v politiko. Stvar je treba gledati zgolj s političnega stališča, t. j. s stališča koristi ali škode za Rusiio. In s tega stališča ie stvar za Moskvo samo koristna ali škodljiva, nikakor pa ne dobra ali zla.
konec, preden pridejo sami na vrsto. Zelo se bojim, da viharja ne bo konec. Razširil se bo ti mg in tudi na sever. Ni upanja v bližnji konec, razen če vsi skupaj nastopimo, ali pa če se Anglija in Francija naveličata vojne in pristaneta na sramoten mir. Toda v tem primeru bi malim državam v Evropi “ne ostalo nič drugega, kakor da puste, da si jih narodni socializem in boljševizem razdelita med seboj.«-
Iz sobotnega govora britanskega zunanjega ministra lorda Halifaxa
»Nobena majhna dežela ni še nikoli videla v naši pomorski moči ogrožanja svojega rednega in upravičenega razvoja. Pri Nemčiji je stvar drugačna. Komaj sta se nemška vojaka int nemško letalstvo spet opomogli, je že začel manjše države v Evropi izprele-tavati trepet.
»Nemčija pošilja vojaštvo v Avstrijo, na Češko, Moravsko in na Poljsko, da ohrani tam red. Pri Veliki Britaniji je ravno narobe: iz vseh delov britanskega imperija hite čete prostovoljno Veliki Britaniji na pomoč.
»Brez obotavljanja izjavim, da bi bil stokrat rajši mrtev, kakor pa da bi živel na svetu, ki bi mu vladal narodnosocialistični režim.«
Iz sobotnega govora britanskega mornariškega ministra Winstona Churchilla
»Prvi del podmorniške vojne se je docela izjalovil, in tudi minski nevarnosti smo že kos. Naš pomorski promet je ostal tako rekoč neizpreme-njen, in na morski površini so vsi oceani sveta očiščeni napadalcev.
»Vsi nevtralci upajo, da bo viharja
Angleška liberalnost
Ondan se je ekscentrična Miss Unity Mitfordova vrnila na Angleško. Nikakršnega žvižganja, nobenih napadov — čeprav je poročevalcem listov v Folkestonu brez ovinkov priznala, da v tej vojni njene simpatije niso na angleški strani.
Nekateri Angleži so se začeli izpraševati, ali se tolikanj naivna širo-kogrudnost še zmerom imenuje liberalnost, ali bi bilo pa treba iskati pravega izraza zanjo v medicinskih besednjakih.
Med te Angleže spada očitno tudi socialistični poslanec Joseph Hender-son. Mož je namreč sklenil interpeli-rati notranjega ministra, ali misli na to, da bi bilo treba Miss Unity Mit-fordovo poslati v opazovalnico ali pa v zapor.
Letos je zapadlo izredno veliko snega. Ljubljana se je odela v bel plašč, kakršnega že ni imela svojih, deset let. Če stopaš po cestah, se ti zdi vse nekam čudno. Avtomobilov je videti mnogo manj, delavci pridno čistijo glavne prometne žile in tramvaj vozi nenavadno tiho, kakor da bi bilo nekaj svečanega v ozračju. In res je, nekam čisto drugačno je vse, in skoraj da bi človek rekel, da je nekako svečano.
Na bolj mirnih cestah in v predmestju sem videl otroke, kako so se kepali. Na njihovih obrazih, zardelih od mraza, sem bral posebno veselje in srečo. Neka punčka se je veselo sankala z majhnega grička, malo večji fantje so pa na smučeh poskušali prve korake. Vsi so bili zelo veseli.
Vsaka stvar ima svojo sončno in senčno stran. Tudi ta sneg. Na obrazih otrok bereš veselje, na obrazih starejših ljudi pa zaskrbljenost. Dolga in huda zima stane mnogo denarja. Vse se je še bolj podražilo, kajti oskrba s kmetov je zaradi velikega snega zelo zastala.
Na obrazih otrok bereš veselje, na obrazih odraslih pa zaskrbljenost.
Toda življenje teče dalje. Tam gori na severu in prav tako na zahodu prežijo še zmerom ljudje drug na drugega. Za nelcatere je ta sneg bla-
foslov, za nekatere pa prokletstvo. 'oda Bog in Narava sta vse stvari tako pametno uredila, da tisto, ki nekomu škoduje, drugemu koristi. Tako tudi letošnja zima.
Če gledam otroke, se z njimi veselim, toda prav tako dobro razumem skrbi njih roditeljev, ki so se prav tako nekoč veselili snega, danes jim ma povzroča samo skrb.
Kronist.
Zla slutnfa oeod»
Politični tednik
Oče	odkril v svojem
Kako ]e ljubezen zmešala glavo mlademu študentu, da Je brez slehernega vzroka ubil človeka, ki ga je videl prvič v svojem življenju
Kraševa«, Januarja.
Ves Kruševac Je pod vtisom nenavadne tragedije, ki se je dogodila »a pravoslavne božične praznike. Mled dober fant, ki vse svoje življenje ni nikomur storil nič žalega, je na lepem v duševnem afektu ubil človeka, ki ga je videl prvič v svojem življenju.
Drugi dan pravoslavnega božiča so našli blizu vasi Mudrakovca, za letališčem ubitega delavca Borisava, očeta treh nepreskrbljenih otrok. Nekdo mu je pognal kroglo v glavo. Zdelo se je že, da bo ostala ta nenavadna tragedija za zmerom zavita v temo. Poverili so iskanje zločinca kruševskemu »krajnemu pisarju Milovanu Tadiču, vedoč da je izredno sposoben policijski uradnik.
In Milovan Tadič je res pričel Isitati skrivnostnega morilca. Vse je kazalo, da bo njegov trud zaman. Na lepem se je pa usoda poigrala z ubogim očetom, kajti lastni sin Miloš mu je na Silvestrov večer razodel, da je on — morilec pokojnega Borisava.
Izpoved mladega fanta je kaj nenavadna. Znaro Je, da je Miloš zelo živčen in občutljiv fant. 2e pred meseci se je zaljubil v neko svojo sošolko in prosil očeta, naj ga pošlje v gimnazijo
v Cuprijo, češ da »e zaradi ljubezni ne more učiti. Oče mu je naposled to željo izpolnil. Zdi se pa, da tudi to ubogemu fantu ni pomagalo in da so čustva, ki jih je čutil do mladenke in ki Jim ni našel odmeva, tako razrvala njegovo mlado dušo, da je v nenadni duševni zmedenosti storil strašen zločin
Takole je pripovedoval mladi Miloš prestrašenemu očetu:
»Oče, ti veš, da jo ljubim. Z njo sem bil Usti dan v kinu. Videl sem, da me ona ne ljubi, vsaj ne tako zelo, kakor jaz njo. Ne veš, ©če, kako strašno me Je to bolelo. Spremil tem jo domov, potem sem pa blodil okrog po cestah. Ne vem, kaj me je napotilo, da sem pred svojim odhodom na sestanek vzel s seboj tvoj samokres. Bil sem že ves dan v tako strašnem razpoloženju. Najbolj me je mučil občutek, da bi se utegnila ona norčevati iz mene, ali pa, da bi kdo drugi uganil moja čustva in me aato zaničeval.
Tisti večer sem srečal v bližini letališča — še sam ne vem, kako sem tja zašel — pokojnega Borisava. Nisem ga poznal, toda pričela sva govo-riti in šel sem z njim, kakor da bi
imel isto pot. Borisav mi Je pripovedoval, da je delavec in da je zaslužil petdeset dinarjev, ki Jih bo podaril svoji ženi za božič. Ponudil mi je cigareto. Delal sem se, kakor da ga poslušam, čeprav so mi rojile čisto druge misli po glavi. Težko bi zdaj dejal, na kaj sem mislil tisti čas. Samo eno me je mučilo kar venomer: ali ni Borisav opazil, kako trpim in da me je ona ponižala. Na lepem sem čutil, da ga moram ustreliti. Potegnil sem samokres in ga ustrelil. Pok me je streznil. Zavedel sem se, kaj sem bil storil. Stekel sem in po dolgem kolovratenju našel domov.«
Ubogi oče je pripeljal na dan novega leta svojega sina v zapor. Sprva nihče ni mogel verjeti, da je rt«, kar pripoveduje. Ko je pa sin Miloš potrdil očetove besede, so pričeli tudi najbolj nejeverni Tomaži verjeti...
V	Kraševcu zdaj ne vedo, kdo Je najbolj vreden pomilovanja in usmiljenja. Uboga vdova, ki je ostala sama z nepreskrbljeno družino, pisar Tadič, ki ga je.sinov zločin postaral za dvajset let ali pa razdvojeni študent Miloš, ki je v hudi duševni depresiji storil ta strašni zločin...
Jugoslovanski zunanji minister dr.
Cinear-Markovič in romunski zunanji minister Gafencu eta se sestala pretekli teden v Vršcu. Ministra sta razpravljala o sestanku italijanskega in madžarskega zunanjega ministra in o organizaciji zasedanja »talnega sveta Balkanske zveze prihodnji mesec v Beogradu. Sestanek obeh zunanjih ministrov je zbudil pozornost na vsem Balkanu, pa tudi drugje v Evropi. — Tuji listi, zlasti švicarski, pripisujejo Jugoslaviji veliko vlogo pri posredovanju za mir, zlasti po sedanji notranji pomiritvi, ki se je najbolje pokazala pri nedavnem obisku kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu — Dva tabora sta nastala v naši notranji politiki glede volitev. Doeim je podpredsednik vlade dr. Maček še pred kratkim omenil, da bi bilo najprej izvesti volitve v hrvatski sabor in narodno skupščino in šele potem preurediti državo, druga skupina
— po večini so to srbski demokrati — pa zahtevajo najprej notranjo državno pieureditev, češ da je to pogoj za nspošne volitve — Novi So! generalnega štaba je postal armadni general Peter Kosič, dosedanji poveljnik me-«ta Beograda. General Kosič se je udeležil svetovne vojne, kjer se je zelo odlikoval, poleg tega pa velja za •nega najsposobnejših višjih častnikov.
— 401.000 dinarjev čistega dobička je irrgel dobrodelni elitni ples. ki so ga priredili v zagrebškem hotelu Espla-uade ob obisku knežjega para v hrvatski prestolnici. Ples je bil pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneginje Olge.
Ob tretji ebletniei jugoslovansko bolgarskega pakta o večnem prijateljstvu ata bolgarski predsednik vlade in zunanji minister dr. Kjuseivanov in nat zunanji minister dr. Cincar-Mar-kovtč časnikarjem izjavila, da ju ob tej priložnosti navdaja veselje nad tem zgodovinskim dogodkom. Pakt ni umo znamenje sporazuma in prijateljstva med obema bratskima državama, temveč tudi važno jamstvo za jnir na Balkanu.
Romunija je dogradila svojo obrambno Črto, ki oe po avoji učinkovitosti ta trdnosti lahko meri z Maginotovo črto. Romunska obrambna Črta ni narejena iz betonskih utrdb, temveč iz 12 metrov globokih jarkov, ki jih lahko v petih minutah na potni jo z vodo ta tako preprečijo olehern prehod. Obrambna črta se vije vzdolž madžarske meje in vzdolž severovzhodne in severozahodne meje. V Karpatih, kjer
OKVIRJI
M
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE,
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
so prehoda že tako in tako težavni in kjer ni bilo mogoče napraviti betonskih jarkov, eo Romuni zgradili močne betonske utrdbe. — Prezident Roosevelt se zavzema za pomoč Finski. Kongres in ameriška javnost sla zelo naklonjeni Finski. To vprašanje bi se po mnenju prezidenta Roosevelta najbolje uredilo tako, da bi Združene države zvišale kredite za izvoz in uvoz poljedelskih in manufakturnih izdelkov, pri tem je pa izključen vojni material. — Na zahodni fronti vlada izredno hud mraz in zapadlo je že veliko snega, tako da so vojne operacije onemogočene. Celo letalstvo počiva. — Položaj na severnem bojišču »e pretekli teden ni dosti spremenil. Pri Salli so ves teden bili hud boj. Najprej so Rusi potisnili Fince nekoliko nazaj, zadnja poročala pa pravijo, da so se morali umakniti Rusi. Vsekakor je položaj za oba nasprotnika izredno težaven zaradi hudega mraza. Finci in Rusi se namreč bore pri 50 in več stopinjah Celzija pod ničlo. Tako hudega mraza kakor letos baje na Finskem niso zabeležili že 50 let. V zraku so boji posebno srditi v Kareliji. Zadnje dni je 450 ruskih letal napadlo finska mesta, tako da so nekatera zaradi neprestanih napadov že popolnoma porušena. — Žrtev sovražnega torpeda je postal pretekli teden angleški rušilec »Grenville« in se potopil. Na rušilcu je bilo 108 mož posadke, ki je po večini utonila. — Velika eksplozija je nastala v neki angleški tovarni municije. Pet ljudi je mrtvih, veliko pa ranjenih. Vzrok eksplozije ni znan. Angleške oblasti stvar z vso strogostjo preiskujejo. — Predsednik turške vlade Refik Sejdam je imel v parlamentu govor. Zahvalil 6e je vsem, ki »o Turčiji prihiteli na pomoč ob Btrahovitem potresu. Dejal je, da je nesreča Turčijo sicer hudo prizadela, ni pa zmanjšala volje naroda, ki je trdno odločen, do zadnjega braniti svojo neodvisnost. Prav tako ni turška udarna moč nič manjša. — Angleški mornariški minister Churchull
je pretekli teden govoril po radiu. Govor je veljal nevtralnim državam. Churchull je dejal, da nobena nevtralna država ni varna pred napadom. Vojna je sleherni dan hujša in nihče ne ve, kdaj bo končana in če se je bodo mogle nevtralne države obvarovati. Zato je bolje, če se že zdaj pridružijo zaveznikom. Angleški lasti trdijo, da se je govor nanašal predvsem na Romunijo, ki uživa angleško jamstvo, hkrati pa na debelo zalaga Nemčijo s tekočimi gorivi in žitom. — Še tesnejšo gospodarsko zvezo »la med seboj sklenili Anglija in Francija. Odslej bosta imeli dosti 6kupnih tovarn, kjer bodo predelovali skupne surovine francoski in angleški strokovnjaki in uporabljali skupne stroje. Takšno tesno sodelovanje bosta zaveznica baje
i::::*:*:*:*:-::-
Pozori
Partija prvovrstnih šivalnih strojev, več koles, otročjih vozičkov in raznih drugih predmetov, je prav poceni naprodaj pri
„Pmniet“
Ljubljana, nasproti Križanske cerkve
♦♦v.v.v.v
obdržali tudi po končani vojni in bo to podlaga za neke vrste novo Zvezo narodov. — Nemci so svojo Siegfrido-vo črto podaljšali tudi vzdolž belgijske in holandske meje prav do morja. Nekateri francoski listi po tem sklepajo, da Nemci ne nameravajo napasti obeh nevtralnih držav. — V Galiciji so opazili, da se sovjetske Čete 6elijo iz tamkajšnjih vojašnic v notranjost države, na njihovo mesto pa prihajajo nemške čete. Doslej sta prišli v Galicijo že dve nemški diviziji, več kot dve diviziji vojakov so imeli pa v Galiciji že poprej. Vse kaže, da ne gre le za tehnične ali policijske čete. Ru-
sija je jx> poročilih nekaterih listov ta del ozemlja odstopila Nemčiji, ki bo imela zdaj skupno mejo z Romunijo, kar je zanjo velikega pomena. V zameno za to je dala Nemčija Rusiji baje neke koncesije glede bojevanja s Finci. Med obema državama je zadnji čas opaziti vse tesnejše sodelovanje.
V	Berlinu in Moskvi še zmerom demantirajo vesti, da bi prispele nove nemške čete v Galicijo. Romuni pa zatrjujejo, da so Nemci zasedli vsaj železnice. — Hude demonstracije proti Angliji so nastale zadnje dni na Japonskem. Neki angleški parnik je namreč preiskal japonski parnik >Asama Maru«, ker se je z njim vozilo 21 nemških mornarjev. Preiskava je zbudila po vsej Japonski silno ogorčenje in javnost kakor tudi vlada zahtevata zadoščenje za ta postopek, češ da je nezakonit in za Japonsko žaljiv.
Huda zima na Dolenjskem. Dolenj
skemu kmetu je letošnja zima prizadejala že mnogo škode. V vinskih hramih v vinogradih vinogradnikom zmrzuje vino, ker so hrami proti tako hudemu mrazu premalo zavarovani. Poleg tega je zmrznilo že nešteto mladih pujskov, ki se v svinjakih premalo obvarovani pred mrazom.
Absolvirani filozofi bodo začasno dobili službe na ljudskih in meščanskih šolah. Tako bodo skušali nekoliko omiliti brezposelnost profesorskih kandidatov.
Konferenca vseh trgovinskih in industrijskih zbornic je bila v Ljubljani. Konferenco je otvoril predsednik ljubljanske zbornice gospod Ivan Jelačin, ki je pozdravil navzočega zastopnika finančnega ministra gospoda dr. Filpančiča. Namen konference je bil, baviti se z davčnimi vprašanji glede na poslednje davčne reforme.
Hud mraz v naši Dalmaciji. V raznih krajih Primorja so imeli pet do osem stopinj mraza pod ničlo, kar je za Primorje že hud mraz. Sneg ovira promet in zato prihajajo vlaki z ve-
Dobri Ljubljani!
Plemeniti poziv, ki je z njim Nj. kr-Vis. kneginja Olga kot pokroviteljic« osrednjega odbora za zimsko pomol povabila vsa jugoslovanska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi v Ljubljani globoko segel v srca.
Takoj so bila poživljena vsa prizadevanja in pomnožena vsa dela z* olajšanje tegob hude zime mestnin) reTežem in z vso požrtvovalno pri; pravljenostjo so se združili zastopniki vseh stanov z mestnim županstvom, da Ljubljana s sodelovanjem vseli slojev spet izkaže svojo veliko dobroto in usmiljenje vsem, ki so pozimi * stiski in potrebi.
Predstavniki pridobitnih stanov v našem mestu so soglasni, da je zimska pomoč zadeva časti in srca — in vsi krogi našega mesta so edini, da j* zimska pomoč tudi dolžnost, ki n« pozna iu ne dovoljuje izjem.
Podpisani častni in delovni odbor za zimsko pomoč v našem mestu naznanja vsemu prebivalstvu svoj soglasni sklep:
Čast ljubljanskega mesta nam veleva tak odgovor Nj. kr. Vis. knoginji Olgi, da bo na srčno kulturo glavnega mesta Slovenije ponosna vsa kraljevina Jugoslavija.
Dejanja za revne naj govore — srca naj se odpro in odpro naj se roke!
Dokazi Vaše dobrote naj bodo primerni veliki potrebi, saj mestna občina sama ne more zmagati vseh nalog, ker mora skrbeti za svoje in tudi_ za reveže iz drugih občin, ki iščejo zaslužka v glavnem mestu.
Darila za zimsko pomoč sprejema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in njih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor.
Ljubljana dne 20. januarja 1940.
Komandant mesta: div. general Dragoši. P. Stefanovič I. r. Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič I. r.
Škof ljubljanski: dr. Gregorij Rožman I. r. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo: Ivan Jelačin 1. r., predsednik; Društvo bančnih zavodov: dr. Ivan Slokar 1. r., predsednik; Zveza indu-strijcev: Franc Heinrihar 1. r., podpredsednik; Kraicvna zveza zavarovalnic v Sloveniji: dr. Josip Derma-stia 1. r., predsednik; Združenje trgovcev: Viktor Meden L r., predsednik; Odvetuiška zbornica: dr. Janko Žirovnik 1. r., predsednik: Zdravniška zbornica: dr. Valentin Meršol 1. r., predsednik; Inženirska zbornica: inž. Milko Pirkmajer L r., predsednik; Poverjeništvo Dentistične zbornice: Henrik Franken 1. r., predsednik; Društvo industrijcev in veletrgovcev: Stane Vidmar 1. r., predsednik; Le; karnarska zbornica: m. phar. Milivoj Leustelc 1. r., predsednik; Delavska zbornica: Viktor Kozamernik 1. r., predsednik; Prvo društvo hišnih posestnikov: Ivan Frelihi, r., predsednik. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane: dr. Tomaž Klinar 1. r., predsednik.
liko zamudo. Proga proti Sinju jo popolnoma zasnežena in za promet neuporabna. Nad Split so priletele jate divjih gosi in rac. Pravijo, da pomenijo še hujši mraz.
Z avtomobilom iz finske prestolnice se je pripeljal Luka Orešnik, edini jugoslovanski prebivalec finske prestolnice. Zdaj išče v Jugoslaviji zaposlitve. Bil je že na Kitajskem, na Finskem, toda povsod ima smolo, da ga prežene vojska. Zdaj bo moral iskati sreče še v svoji domovini.
Listek ..Družinskega tednika1*
Dramatska borba na morju
V	francoskem tedniku »Journal de la femmee beremo članek, ki ga je napisal neki francoski časnikar o svojem nad vse razburljivem doživljaju v Rokavskem prelivu. Bil je namreč na francoski ladji, ki jo je napadla nemška podmornica in ki so ji prihitela na pomoč angleška vodna letala.
Vrata so se naglo odprla. Na pragu moje hotelske sobe se je pojavil ladijski kapitan s čepico, potegnjeno na oči. Stopil je k moji postelji, me prijel za rame in me stresel, rekoč:
»Vstanitel Čez pol ure odrinemo!«
»Ali je vse pripravljeno, gospod kapitan?«
»Vse. Ničesar nimamo več čakati Dobili smo tudi nov brezžični aparat, ki avtomatsko kliče na pomoč. Za primer, da bo telegrafist odsoten, bo aparat sam klical na pomoč in javljal naš položaj. Poleg tega smo dobili tudi dva nova rešilna čolna.«
Odšla sva v hladno in vlažno megleno noč Nekaj korakov od nas je ogromen val vode zapljuskal ob obrežje. Bolj slutil kakor videl sem naš
veliki trgovski parnik, ko sem stopal po pristaniških stopnicah, dišečih po ribah.
Naša ladja je bila nerazsvetljena in mračna. Na njej ni bilo opaziti niti najmanjše svetlobe, nobenega znaka življenja. Slišalo se je le enakomerno udarjanje strojev, pripravljenih da krenejo z ladjo na neizmerno morsko ravan.
Vkrcali smo se...
Po ozkem mostičku smo se vkrcali na ladjo in odšli naravnost na povelj niški mostiček. Odjeknilo je zvonenje ladijskega zvonca. Kratki ukazi. Rahlo zibanje velike ladje za oceansko plovbo me je poučilo, da smo krenili na pot in da zapuščamo varno in mirno pristanišče.
Noč je bila temna ko v rogu. Ve lika pristaniška sirena, ki je naznanjala, da je pristanišče zavito v gosto meglo, je zatulila s svojim močnim, enoličnim, jeznim tuljenjem. Vtis, ki ga je zapustil v meni spomin na ta odhod, na gosto in hladno meglo, na neskončno temno noč je še zmerom živ v moji duši. Zdi se mi, ko bi še danes slišal tuljenje sirene, ki nas je spremljalo skozi noč in meglo, ko smo zapuščali pristanišče in zapluli v ne-prodirno noč.
Odšel sem v kabino In se oblečen vrgel na posteljo.
Jutro se je porodilo in slabotno osvetlilo okence moje kabine. Velik val, ki je butnil v bok ladje, me je prebudil. Takoj mi je bilo jasno, da smo zašli v veliko burjo, ki je tako pogostna v Rokavskem prelivu.
Pogled na razburkano morje s poveljniškega mostička je bil čudovito lep. Ogromni valovi so se prelivali in udarjali drug ob drugega in pokrivali površino vode z belo peno, ki je pra sketaje šumela kakor kakšno eksplozive.
Bili smo sredi Rokavskega preliva, na polovici pota med angleško in francosko obalo. Skozi nevarno razburkano vodo smo pluli z največjo hitrostjo. Kapitan — stal sem poleg njega na vsej poti — je od strojnikov zahteval vse večjo hitrost. Čutili smo, kako velika ladja trepeče od napora, valovi so pa gluho udarjali ob njen trup.
Kapitan, na levi podmornica!
Na lepem se je pojavil službujoči častnik, ki je opazoval nemirno morsko površino:
»Kapitan, na levi je podmornica' Periskop je videti v daljavi tri sto metrov!...«
Oprli smo svoje poglede na označeno mesto. Skozi peno in razburkane valove je štrlel podmorniški periskop Stvar je bila popolnoma jasna. Posta-
lo	mi je nenavadno tesno pri srcu.
»Pripravite rešilne čolne...« je zapovedal kapitan. »Brzojavno sporočite naš položaj, potlej naj pa avtomatski aparat začne klicati na pomoč.«
Niti pomisliti nismo mogli na beg pred sovražnikom, ki se je tako na lepem prikazal izpod valov Rokavskega preliva. Sinoči, pred odhodom na še ladje, so nas na skrivnem obvestili
o	potih, po katerih križarijo angleške
in francoske podmornice; ta prav zanesljivo ni bila zavezniška, o tem smo bili prepričani. Nevarnost se je pojavila kakor strela z jasnega. Ali bo podmornica vzplula na površje?
Dramatska borba
Kapitan je zapovedal naj se ladja ustavi, da bi se mogli bolje braniti-S kapitanovega poveljniškega mostička sem gledaL kako so se ljudje trudili okrog dveh ladijskih topov. Bila sta že poprej nabita. Topničarji so obračali cevi proti sovražniku, iz brzo; javne kabine so se pa slišali zvoki ■avtomatskega aparata, ki je klical na pomoč vodna letala in ladje, nahajajoče se kje v bližini.
Na lepem se je pa med šumom razbitih valov pojavil dolg obris podmornice v obliki velikanske smotke. Za našo trgovsko ladjo, ki se je zdela na pogled neoborožena, sovražna podmornica ni hotela uporabiti torpeda: hotela nas je potopiti s topovi.
Komaj je podmornica priplula na površje, že se je začul topovski strel in ne daleč od naše ladje se je dvignil v zrak visok steber vode. Naša ladja je nosila našo državno zastavo. Podmorijičin topovski strel nam je ukazoval, naj se ustavim*.
Potem se je vse odigravalo z vrto; glavo naglico. Naši topovi so začeli streljati. Granate so se razletele nekje v bližini podmornice, a je niso zadelo
Podmornica je odgovorila 8 topovskim ognjem. Neka granata je prebil*
VSAK TEDEN DRUGA
101 požarov je bilo lani v ptujskem ..?2U- Zgorelo je 146 poslopij in jo skodovanih 143 družin. Skupna ško-oa teh požarov znaša 2,730.000 din. a.f. “akljo so je vžgala 281etna po-■ j®'kova hči Marija Prašnikarjeva učaka pri Moravčah. Zjutraj je šla masi in si je svetila z bakljo. Po nesreči se ji je pa vžgala obleka.
J?1,rieva je dobila hude .opekli-Hišnico	S°	V ^ukl.iansko
Za 3.000 din vrednosti je ukradla U p !atica gospe Drofenikovi iz Ce-ia- Prišla je v njeno ^stanovanje be-scit. Gospa je odšla v sobo po milo ear, medtem je pa tatica že izmaknila r*u"» pahovko in bankovec za tisoč din ln ušla. Zdaj jo zasleduje policija.
Z noži	koli so poškodovali po
|lavi Jakoba Smodeja, zidarja iz “Uiartnega pri Celju. Na poti doinov *?. 8a napadli neki Lebič in brata Ju-uj m Jože Tokovnik. Smodeja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
S Za 50.000 din škode je povzročil 02ar v Arkovi tovarni v Zagrebu, šrdr ®° v tovarni vse večje količine riini 'a drugega vnetljivega mate-vix- «, P°žnr lahko povzročil še * CJ° škodo. Na srečo so pa gasilci v dveh urah požar pogasili.
Led na roki Korani v bližini Kar , ca s® j® vdrl. čez zamrznjeno reko je vozil kmečki voz, naložen z lesom. "a njem sta pa sedela kmeta Marko Ivanovič in Nikola Antonič. Nenadno 8e je led vdrl in voz z obema konje-nta se je pogreznil v vodo. Kmeta Antoniča so rešili, med tem ko je P/anovič z obema konjema vred utonil.
8.000 din škode ima posestnik Jože Kidrič v Modražah pri Poljčanah, ker 2? mu je v dimu zadušilo pet glav divine. Mati je svoiemu sinu, ki je »Pal v hlevu, zaradi mraza polagala posteljo segreto opeko. Ko neke 0ci fanta ni bilo domov, se je vnela amnjača. Zaradi dima. ki se je pri m razvil, se je zadušila vsa živina. ,oroka sedemdesetletnega starca in ; "^najstletne deklice. Premožni kmet Kosovske Mitroviče Husein Uka se poročil z več ko 50 let mlajšo
Paberki z bohinjskega smučarskega Jrzavnega i~ prvenstva v klasični kombinaciji
Revija naših najboljših tekačev in skakačev na izredno uspeli športni prireditvi
J
Sobota, 20. januarja.
Z opoldanskim vlakom se potegnemo iz Ljubljane proti Bohinju, kjer so danes in v nedeljo tekme za državno prvenstvo v klasični kombinaciji. V Jesenicah ni dosti več snega kakor v Ljubljani, v bohinjskem kotu g‘. je pa namedlo že toliko, da se lahko do pasu in še čez pogrezneš vanj. In še drobno mete.
Ko se pripeljemo z avtom — ne brez težav po zasneženi cesti — do Sv. Janeza ob jezeru, prireditelji, zastopniki bohinjskega smučarskega kluba z g. Tomažem Godcem na čelu in odborniki JZSS z načelnikom g. Predaličem že pričakujejo prve tekmovalce, ki vozijo v cilj. Pričakovanje .kanonov* je za povprečnega gledalca pač najbolj zanimivo. Prihajajo. Najprej Petrič in Razinger, drug za drugim, potlej Smolej, z visoko številko 32, nato pa vsi stari znanci-olimpijci Žem-va, Knap, Gustl Jakopič, dalje Knific, Starman in novi, mladi talenti: Rožič Andrej, Pogačnik, Kopavnik, Kordeš, naposled nemški gost Gustl Meier, in drugi.
Tekmovalci se krepčajo s čajem. Čeprav kajpak še ne vedo za točne čase, lahko po številkah približno iz računajo, kako so vozili. Pogovarjajo se o progi, ki sta jo trasirala gosp. Brvar in Tomaž Godec.
»Proga je bila tehnična, norveška,« pravi Smolej. »Bila je zelo lepo razdeljena in glede na globoki sneg odlično pripravljena.«
Tudi drugi so njegovega mnenja, samo vsi vedo poudariti, da je Tomaž še nekaj ,navrgel*, posebno na koncu. Tomaž se smeje brani: »Videti sem hotel, kaj znate pokazati na koncu!«
Lojze Klančnikov s svojim časom (bil je 8. s časom 1.42.05) ni zadovoljen: »Premalo treninga imam letos,« toži. »Jutri (nedelja) moram že biti v službi.« Lojze je pač navajen samo prvih mest.
Leon Knap je pa dobre volje. Si cer se je letos preselil k drugemu klubu (Sarajevo! in ima državno službo v Bosni, toda kljub temu je kot
.Bosanec', kakor se je sam ki stil, našim favoritom še zelo nevaren. S svojim uspehom je prav zadovoljen, saj je dosegel 5. mesto med našimi najboljšimi tekmovalci, kljub temu, da vsak dan osem ur trdo dela in da ne utegne dosti trenirati. Čeprav se je preselil v Bosno, je še ohranil svoj gorenjski humor.
»Beži, Bosan’c gre!« je klical na progi vsem tistim, ki jih je prehitel.
Razen Knifica, ki so zanj pričakovali, da se bo boril s Smolejem za prvo mesto, je letos v odlični formi član smučarskega kluba .Ljubljane* Starman. Dosegel je tretje mesto pred Ilirijanom Petričem, ki je bil pač nje gov najresnejši tekmec. To Starmanovo mesto je njegov največji uspeh v njegovem dosedanjem športnem udejstvovanju. Želimo mu še napredka!
»Žemva bi lahko Še bolje tekel, če bi imel več treninga,« pravi Smolej. »Bevc je bil nekoliko bolan, razen tega se je .zamazal*, sicer bi imel boljši uspeh. Petrič je upal na boljše mesto, toda imel je razmeroma slabo številko in je moral med prvimi pol proge presmučati z Razingerjem.«
Pozneje, v prijaznem hotelu ,Belle-vue‘, kjer stanuje večina tekmovalcev, sem vprašala g. Smoleja, ki skupaj z olimpijcem g. Gustlom Jakopičem vodi tečaj, ki ga je priredilo ministrstvo za telesno vzgojo: »Kako ste zadovoljni z današnjimi tekmami, g Smolej?«
»Športno je prireditev zelo uspela in je precej točno pokazala zmožnosti naših tekmovalcev Vidi se, kako silijo v ospredje mladi talenti, ki jih je tudi v našem tečaju dobra tretjina. Med niimi so že znana imena: Rožič, Kordeš, Kopavnik. Korenini.«
»In kako kaj tečaj?«
»Dosti koristnega se bodo naši fant je naučili v njem. Dopoldne je glavni trening, popoldne predvsem tehnika, seveda spet na terenu. Mlajšim manjka samo še tehnike in rutine na tek mah, pa-bodo resni konkurenti seda njim prvakom.«
Nemci so sicer poslali dobre tekmo-
valce, vendar so pa sami priznali, da? se z našimi ne morejo kosati za prva? mesta. Morda bo koga zanimalo, da* so takoj, ko smo prižgali v jedilnici ? luč, pričeli zagrinjati zavese pri oknih * Pozabili so pač, da so v nevtralni dr ♦ žavi in da v Bohinju še ni zatemnitve ♦
KCAL
Za vsa« prispeven v tej ruorikl plačamo 20 din
Besede in dejanja
V današnjih čudnih časih se do-
Nedelja. 21. januarja.
Skoraj točno ob eni uri, ko je medloIgaja po svetu — tudi pri nas nismo prisijalo sonce in se je Triglavsko tkalca izjema — marsikaj, kar bi pogorje pokazalo kakor skozi tenčicn? čilo v nekdanjih mirnih in normalnih skozi gorske megle, so se pričeli sko t časih in razmerah skoraj nemogoče, ki na inž. Hanssnovi skakalnici v ♦ Zdi se mi, gospod urednik, da spada Polju. Najprej za klasično kombinacijo.?a Vašo rubriko tudi tale značilna potlej pa samostojni skoki medklub-? sKfea današnjih dni: ske tekme SmK Bohinja. Seniorji so? V bližini trgovine, v kateri sem pokazali izredno len stil in izvrstno?zaposlena, ima v nagemu delavnico znanje, juniorji, med njimi so bili ne- ? neki obrtnik srednji}}, let, ki se šteje
kateri izredno mladi, |>a dosti pogu ma in dosti znanja, saj smo od sto dvajsetih skokov doživeli samo en pa; dec. Najdaljši skok dneva je nemški <?o«t Gregor Holl.
imel J
in tudi oblači kot visoko izobražen in zelo fin gospod. V resnici je pa ta človek skrajno neizobražen, surov in slabo vzgojen. V svoji delavnici ima poleg pomočnikov in uradnice (ki ji
Med stilno najlenšimi skoki dneva?P° plačuje le S00 dinarjev na mesec) sta bila skoka Klančnika Karla in \tudi tri vajence, kx morajo opravljati Bevca Eda. Novšak se ni dal ugnati tprav vsa dela, če zmorejo ah ne, z in je obakrat pošteno ,potegnil*. Ja enournim odmorom opoldne od prvega kopic Albin je pa dokazal, da je še t jutranje go, svita do trde noči.
zmerom v izvrstni formi, tako glede sigurnega doskoka, pa tudi glede stila in dnliave. Pribošek je skakal stilno lepo. toda na razmeroma kratke daljave Med juniorji so bila že sama znana imena: Polda, Mežik, Rožič, Tina Mn lej, Jeklič in drugi. Dokazali so, da nam raste izvrsten naraščaj za to športno disciplino.
Rohinjsko smučarsko prvenstvo je dokazalo, da je naš smučarski šport, tako v teku, pa tudi v skokih na zavidljivi višini. Manjkalo je samo ljudi. ki bi našim vrlim tekmovalcem njihovim klubom in vzornim organizatorjem z odobravanjem pokazali, de znajo ceniti niihove športne usnehe in nanore. Lahko smo na nonosni na naše tekmovalce, predstavnike našega narodnega športa — smučarstva.
Krista Novakova
(Točne rezultate in natančnejši športni pregled glej v »Švortnem tedniku« na IS. strani.)
Toda to je še nekako v redu. Nikakor pa ni v skladu s človeškim dostojanstvom način, kako ta mojster vzgaja svoje vajence. Iz njegovih ust vajenec vso učno dobo ne sliši niti ene lepe besede, temveč dežujejo nanj le najizbranejše kletve v vseh mogočih jezikih, zraven pa še najostud-nejše psovke in kvante, kakršnih niti med proslulimi »stoglajzarji« ni slišati. Kadar pa je mojster slabe volje
Vaido Ramonovičevo. Vaida se je lani | trinji Obiskal je svojega strica in ga poročila z 201etnim šabanom Fetom. | pri odhodu prosil za nekaj cigaret
Starec je ves čas hodil k njima v vas in se je naposled do ušes zaljubil v mlado Vaido. Ker si z raznimi darovi ni mogel pridobiti njenega srca, ji je začel pripovedovati, da jo mož vara z drugimi. Zdaj se je naivna Vaida ločila od svojega moža in se poročila s sedemdesetletnim starcem.
Alkohol terja hude žrtve. Kmet Alojz Sever iz vasi Sinetac pri Bjelo-varu je prišel neko noč pijan domov. Ker je bil že precej časa sprt s svojim pastorkom Ivanom Sevorovičem, je navalil z nožem nanj. Ivan se je pravočasno umaknil in stekel iz hiše. Očim ga je došel in ga spet napadel. Tedaj je pastorek vzel v drvarnici sekiro in trikrat zaporedno udaril svojega očima po glavi, da je bil na mestu mrtev.
V ledu se koplje 731etni Nikolaj Tintor iz Karlovca. Vsak teden dvakrat se okoplje v Korani. Poleti se pa koplje samo enkrat na teden. Utrjevati se je začel šele po prevratu leta 1019. Pravi, da odtlej še nikoli ni bil bolan.
Ukradel je 80 din, potem pa še ustrelil svojega strica, mladi Milan Radovanovič iz vasi Bačuge pri Pe-
a „na srečo visoko nad vodno glerJoi?’	se	je eksplozija, za-
vrvii 3mo	dim, razletele	so se
ne„’ j Ja	Je	pa	zaječala od	doblje-
« udarca.
leff aJ, n*	ki	sem	še zmerom	stal no-
ukazoiap’	b*ed in Te	kratko
na desnem boku nalit'"	topove	in merite dva-
delkun16! v da*Je-. V strojnem od-5i.	' ,ostanejo samo nalpotrebnej-
Pravite v pogon črpalke št. 8...«
deli^m j*a 86 dva sovražnika. Ve-nosen , bo prihodnji ogenj smrto-bitt 8 e°ega ali za drugega, more-pola]a 0 za °ha. Naša zastava je pla-momirn Tetru na vrhu jambora. Pod staV(1 8 J® prav tako razobesila zabila J, kljukastim križem. Borba Je 18 °dkrita in poštena.
Pomoč.«
li]a r^y*dn°st se nas je vendarle usmi-fileši,« , kratkem času je neka an-nad V,kupina letal- ki je križarila hašn r\?kav8kim prelivom, zaslišala lotni,, na pomoč. Angleška vodna naj „ S°! 80 kar na lep0n» pojavila kaj 08am‘- 1“ preden smo jim mogli začni,?0 8e ie ®e®t velikih letal hie	spuščati	z	višine. Ropota-
zrajj llaovih motorjev je napolnilo
^Nazajl« je zapovedal kapitan. »Na-
zaj
Ril ?08i,o iu vso hitrostjo!«
„i i le,.ze, skrajni čas. S pulm..jv,,... ladir, i .v?djo kar stresalo, so stroji obrnili nazaj. In prav v tistem
trenutku, je skozi tisto mesto, kjer smo pravkar še stali, zdrčal velik torpedo po morski gladini.
Borba se je začela znova, toda zdaj na čisto drug način. Podmornice so ■>. letal na moč dobro vidne, pa čeprav so nekaj metrov pod vodo, jih z letal dobro vidijo v čisti morski vodi.
Letala so se spustila precej nizko Videli smo velike močne bombe, ki so padale na mesto, kjer je bila še pravkar podmornica, in dvigale cele stebre vode. Nekaj bomb je zadelo podmornico, ki se je šele do polovice potopila. Drama se je odigrala hitro, silno hitro.
Videli smo, kako je podmorničina krma pririla iz vode in se začela sukati v krogu. Podmornica je bila izgubljena in se je vrtela okrog svoje osi. Potlej je pa na lepem izginila v valovih, pobarvanih z oljem, ki ga je puščala za seboj kakor ranjena zver kri.
Vodna letala so neprestano letala •nad nami in opazovala pogin pod mornice. Madež od olja in bencina se jc na površini vode večal in večal. Kmalu je težak vonj po »črni krvi« segel tudi do nas na ladji. Brezžični brzojav je poročal še dalje, toda zdaj ne o nevarnosti, temveč o rešitvi in zmagi.
Edino mi, kar nas je bilo na ladji, vemo, kakšen strah smo prestali v
tem kratkem času. Uradno poročilo iz Londona kajpak ni niti z besedico omenilo razburjenja, ki smo ga preživeli...
Stric mu je dejal, nai si jih vzame v njegovem suknjiču. Milan ie pa vzel poleg cigaret še 80 din. Ko je stric to opazil, je zahteval denar nazaj. Na cesti na je nečak pa napadel in ga ustrelil v prsni koš.
Avtomobilska nesreča v Mariboru. Osebni a/to, last tovarnarja Kurta Thalmanna se je na Tržaški cesti v Mariboru zaletel v mestni avtobus. Avtobus ni bil nič poškodovan, pač pa znaša škoda na limuzini 10.000 din. Osebni avto je hotel prehiteti avtobus, pa je v poslednjem trenutku zagledal pred seboj kolesarja. Ker je nenadoma zavrl, je avto na poledeneli cesti zavrtelo in treščil je v avtobu3.
V dimu so se zadušili trije otroci cestarja Kojiča v vasi Kozjaku pri Ložnici. Kojič je s svojo ženo odšel k sosedu, doma so pa spali trije otroci. Med tem je deklica hotela prižgati svetilko, pa ji je po nesreči padla tleča vžigalica na slamnata tla. Seveda se je slama vnela, nastal je strašen dim, tako da sta se oba Koji-čeva sinova zadušila v dimu. Deklica je hotela pogasiti ogenj, pa se je pri tem tudi sama tako opekla, da je podlegla poškodbam.
V ogenj jo pahnil svojo pastorko cigan Ma^ko Štefičič. Cigan seveda trdi, da je deklica po nesreči padla v ogenj, vse olcolnosti pa kažejo, da jo je sam pahnil vanj.
Zarjavel kuhinjski nož si je zasadil v prsi kočar Anton Matjaž iz Nove vasi pri Celju. Že dve leti ga muči bolezen, zdaj je pa obupal nad življenjem. Nož si je zasadil deset centi
metrov globoko v prsi. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda za zdaj še ne vedo. ali bo ozdravel.
25 tisočakov je pozabil v vlaku neki pozabljivi popotnik, la se ie peljal z vlakom iz Kotoribe v Maribor Poleg tega je imel v aktovki z denarjem tudi več važnih listin. Izstopil je v Čakovcu. aktovko pa pozabil v vlaku. Na srečo so jo našli še nedotaknjeno.
O
Osebne vesti
tali skrokan, tedaj priredi med va-E jenci povsem brez vzroka pravcato E preganjanje.
V delavnici zaklene vsa vrata, po-[ tem pa vzame v roko dolgo, debelo ! palico in bije križem po vajencih, ki ! begajo kakor preganjana divjačina t po vseh kotih in celo po policah, ka-! kor opice v džungli (kakor se mojster
► pozneje sam bahavo hvali po gostil-
► nah v prijateljski družbi).
Kakšna vzgoja je to? Česa se bodo
I vajenci naučili pri takem mojstruf
Poročili so se: V Ljubljani:! gdč. Mara Pilihova in gosp. Vekoslavi Kramarič, trgovec; gdč. Vida Kušar-J jeva in g. Levstik iz Kranja.
Umrli so: V Ljubljani: Zor-? nada Franc, viš. stražnik v pok.; Marija Ljubičeva; Mezek Franc, višji! poštni kontrolor; Klančičar Franc;!
Josip Kunc, industr.; Dobrovšek Ru dolf, železn. v pok.; Marija Seškova;!
Franc Tominc, postrešček; Neža Jere-ŽKaj bo postalo iz njih? Kakšni člani bičeva; Anton Skuti, uglaševalec kla-1 človeške družbe naj postanejo iz njih? virjev; Angela Renerjeva; Pavel No t Kakšen obrtniški ali pa tudi svoj bo-vak, gost. in pos.; Julija Krušičeva,?doči družinski naraščaj bodo vzgajali mes. in pos.; Mara dr. Vadnalova;?tt fantje, kadar bodo postali samo-Ferdo Šafec, polic, nadstražnik v pok.;? stojni mojstri? Ali je čudno, če vlada Šimnic Franc, zvaničnik v pok. —imed današnjo mladino tolikšna po-V Ptuju: Marija Trstenjakova, uči-? kvarjenost in surovost, če jo pa »vzga-”	’’	”	°	"*'?	jajo«	taki	mojstri in »šefi«, kakor se
teljica v pok. — V Sv. Juriju ob Taboru: 431etni Viktor Grišnik.
V Kranju: Janez Pleša, pos. — V!! Slov. goricah: Nikolaj Tatscher, ravnatelj, tovarne »Alfa«. — V Gor njem Logatcu:	Anica	Petrov-
čičeva, noštna upraviteljica. — V Celju : Karel Bornikar. — V H r e 1 j i n u :	Polič Franc. — V H r u
š e v c u : Neža Vintarjeva.
-h
P«ICK.
-MOHill d®
»Ce tl povem, mama, aa se igramo narodno obrambo na Holandskem... Pravkar so nam zapovedali, naj poplavimo ozemlje...« (Po pariški MarianniJ
tako radi imenujejo? Prodajalka
•»Odpri srce, odpri roke...«
V nekem večjem kraju so pričeli zbirati prispevke za obmejne otroke. Hvalevredno so nekateri darovali živež, drugi denar in podobno.
Nabiralna pola pride v roke tudi nekemu gospodu, ki se lahko ponaša s svojim imetjem, in bi z lahkoto daroval kakšno večjo stvar. Toda on je z nevoljo dal samo nekaj dinarjev s pripombo: »Meni niso obmejni otroci nič mar!«
Kaj porečete k temu?	Je ja.
Neverjetno, a resnično
Pred kratkim sem sedela v manjši ljubljanski restavraciji z neko gospodično in njenim bratom. Ob tej priložnosti se mi je pripetilo tole:
Že ob pol 12. uri smo vsi kosili, ker je šla moja znanka na vlak ob 12. uri. Oba sta hitela, ker jo je brat ; hotel spremiti na postajo. Jaz sem po ; ločitvi mirno kosila naprej, posebno ; zato, ker je zunaj snežilo, jaz sum pa ;bila brez dežnika. Posedim in berem ; časopise. Plačilni natakar me vpraša, ; če bom tudi kaj pila. Odklonim, rekoč, ;da ne smem. To vprašanje pa se je ;čez nekaj časa ponovilo, kar me je ! spravilo v nejevoljo, češ da brez pi-; jače ne smem sedeti pod streho.
; 'Neverjetno, a resnično, toda vpra-! šal me je še v tretje. Dovolj mi je Ibilo, plačala sem in odšla, najbrže za ; vselej.	Dcželanka
,
Mi
Sele slika lahko pokaže, kako kruto resnična so bila vsa poročila o grozotnem potresu na Turškem. Gornja slika nam pove več kakor tisoč besed. Tam, kjer je nekoč kipelo življenje je strašno divjanje potresa vse spre*
BRiJ
/
Petčlanska družina pri voiakih
Povelinik, Li je mobiliziral fso
Helsinki, januarja.
Poleg vrhovnega poveljnika finske armade generala Mannerheima je ena najpopularnejših in najuglednejših osebnosti v sedanji finski vojski poveljnik severne armade, general Va-lenius. General Valenius je poosebljena požrtvovalnost, ki je Fincem tako potrebna v sedanji vojni. Okrog sebe je zbral prebivalstvo severne Finske, med njimi tudi Laponce in ga tako rekoč upravlja na lastno pest.
General Valenius ni samo vojskovodja, temveč tudi tribun. Okrog sebe je kakor že rečeno zbral prebivalstvo severne Finske ne glede na politične parole in programe; pri svo.ern delu vidi pred seboj namreč samo en cilj, lamo eno nalogo — obrambo domovine in borbo za njeno neodvisnost. General Valenius je opravil še neko veliko, izredno važno delo. Za narodno obrambo je pridobil tudi Laponce. To je posebno važno zdaj, ko je treba z vsemi močmi braniti finsko svobodo
Poprej se Finci in Laponci niso bogve kako razumeli. Generalu Vale-niusu pa gre zahvala, da je kot izvrsten poznavalec Laponcev, njihovih razmer in značajev naposled dosegel popolno edinstvo med tema dvema narodoma. Posrečilo se mu je Laponce prepričati in jim dokazati, da preti obema narodoma skupna nevarnost, in da je zdaj bolj ko kdaj koli popre; potrebno njihovo najtesnejše sodelovanje.
General Valenius je nad vse aktiven vojskovodja. Poleg poverjene mu misije kot poveljnik severne armade je tudi politični prvak, organizator vojske in gospodarski strokovnjak severnega dela Finske. V njegovih rokah je tako rekoč severni del Finske. Od svojih tovarišev in celo od generala Mannerheima se znatno razlikuje. General Valer.ius ne pozna kabinetnega dela. Neprestano je na poti. dela na saneh, v maihnih kočah ali lesenih barakah. Njegov generalni štab se neprestano seli iz kraja v kraj. Vsak dan napravi pot več kilometrov na smučeh ali sareh. Z njim je ves njegov ge neralni štab. Zato štab generala Valenta nima stalnega bivališča. V Rovnniemiju, kjer je v mirnem ča°u sedež niegovega štaba, je ostalo samo nekaj višjih častnikov. Ti so v zvezi z glavnim, potujočim gereralntm štabom in z manjšimi štabi, ki so raztreseni na važnejših področhh severne fronte. Vsi so kajpak med seboj v zvezi.
Kako temeljito je general Valenius mobiliziral severno prebivalstvo Finske vidimo najbolje po zgledu, ki ga je dai prebivalstvu s svojo družino. Eden njegovih najožjih sodelavcev v generalnem štabu je njegova žena. Spremlja ga na vseh njegovih potih in pogosto prevzame najtežje naloge in poslanstva. Kadar se pokaže potreba zanjo kje drugje, se loči od svojega moža in takoj odpotuje tja, kjer jo potrebujejo. Tako sodemje v sedanji finski vojni prav tako kakor po svojih sposobnostih sodelujejo vse hrabre finske žene in moški, mobilizirani za obrambo svoje domovine.
General Valenius ima tri hčere, ki prav tako aktivno sodelujejo v sedanji vojni. Najstarejša hči je stara dvajset let in je že pred dvema letoma napravila pilotski izpit. Zdaj kot vojna letalka sodeluje na karelski fronti in se udeležuje letalskih bojev. Druga je stara komaj petnajst let. Napravila je bolničarski izpit in zdaj sodeluje v bolničarski službi na južni fronti. Celo najmlajša hči generala Valeniusa, ki je stara komaj devet let in ki je premajhna, da bi aktivno sodelovala v vojni, opravlja svojo dolžnost. Na neki kmetiji na deželi, kjer primanjkuje ljudi, opravlja posle služkinje. Krmi in molze krave in opravlja pač vsa kmečka dela, ki jih zmore, čeprav je še tako majhna, je vendar že samo-stojra in živi popolnoma sama zase, daleč stran od svojih staršev.
Vse tri hčere generala Valeniusa prav tako kakor njihov oče izvrstno poznajo razmere v Laponiji, saj so se rodile in preživele svojo mladost v deželi, kjer sije sonce komaj pol leta.
Guverner Valenius že dvajset let živi v tej pokrajini, se bori f domačini vred z naravnimi silami, ki kruto ravnajo s prebivalstvom, ki se mora boriti z njo za vsak kos kruha in za vsako ped zemlje. V mirnem času stanuje v leseni koči, ki se na zunaj prav nič ne razlikuje od koč domačinov, znotraj so pa zidovi pokriti z lepimi umetniškimi slikami. Družina generala Valeniusa se je že tako privadila živlienlu v večnem snegu in ledu. da je kar nezadovoljna, če se mora od časa do časa prebeliti v modernizirano prestolnico Helsinki.
General Valenius je morebiti najbolj poklican, da vodi severno finsko armado, saj izvrstno pozna slehern kotiček Finske. Neštetokrat je namreč prepotoval s smučmi ali sanmi vso Finsko, pred vsem pa severne predele Zato Jo tudi tako uspešno brani.
Ta pretresljiva slika s finsko-ruskega bojišča je svojevrsten dokument našega časa. Kaže ruskega vojaka, ki ga je ledena smrt zajela čisto nepričakovano, mogoče prav v trenutku, ko je mislil na svojo družino—
Morski pes odkril zločin
London, Januarja.
Nedavno so ob obaii pri Capetownu ujeli velikega morskega psa. V njegovem želodcu so našli dele človeškega trupla in neko kovinsko škatlo. V škatli J> bila oporoka, ki jo je napisal ribič Herbert Worthing.
V sodobni vojni se v marsikateri vojaški službi udejstvujejo tudi ženske. Na sliki vidimo mlado angleško pilotko v polni bojni opremi. Njena dolžnost je, da pravkar dovršena letala odpelje iz tovarne do vojaškega letališča.
Finski general Valenius, ki o njem prinašamo danes na tej strani daljši članek, izprašuje na bojišču ujetega ruskega vojaka.
Vse imetje Herberta Worthinga, ki Je pred nekoliko dnevi ca skrivnosten način izginil, je podedoval njegov brat. Živi duši ni prišlo na misel, da b: zvalila krivdo Worthingove smrti na njegovega brata, vse dotlej, ko so na tako zanimiv način našli njegovo oporoko, ki jo Je pokojni Worthing naj-brže nosil v svojem žepu. V njej ni niti omenjeno, da bi brat mogel kaj podedovati.
Policija je takoj prijela Worthingo-vega brata; pri zaslišanju Je priznal, da Je on med prepirom ubil brata, potem pa njegovo truplo vrgel v morje.
Prašič 8 16 ali 18 rebri?
Kjobenhavn, Januarja.
Morda še niste vedeli, da ima prašič šestnajst parov reber? To morda ni tako važno za gospodinjo in mesarja, toda važno je pa predvsem za rejce teh nelepih, a koristnih živali. Zato je novica, da lahko nekateri rejci zrede prašiče z osemnajstimi rebri, zbudila veliko senzacijo po vsej Danski.
Danska ima 3 6 milijona prebivalcev in 3,2 milijona prašičev. Zato je tudi med najbogatejšimi državami, ki goje prašiče. In zato Danska na debelo izvaža svinjsko meso ki ea prekajevalci predelujejo na razre načine. Vsekako ni gojiteljem prašičev vseeno, ali dobi od ene živali 32 ali 36 reber, kajti za eno rebro dobe več kakor za vsak drug kos mesa. In zato je ta čudež narave tako razveselil Dance.
V kla niči v Randersu so dobili pošiljko svinj; takoj so jih nekaj zaklali. Mesarji so se močno začudili, da je bilo vmes nekaj prašičev, ki so imeli po osemnajst parov reber, eden med njimi je imel pa sedemnajst parov reber. Zivlnozdravnlk je potem pregledal še ostale živali in ugotovil, da jih je še nekaj z osemnajstimi part reber.
Poslali so vprašalno polo po deželi, od kjer Je dospela ta pošiljka in so dOBTiali da Je še mnogo živali s toliko pari reber. Zdaj v tem kraju nalašč
rede prašiče z osemnajstimi rebri, ker hočejo rejci zdaj imeti živali, ki bi dajale še več dobička. Vsa Danska se nadeja, da bo kmalu lahko redila čarno takšno vrsto prašičev.
Dita Parlo ni več plavolaska
Pariz, januarja.
Malo je filmskih igralk, ki bi tako pogosto menjale barvo svojih las, kakor lepa Dita Parlo. Ta filmska igralka že več let filma v francoskih filmskih ateljejih. V svojih najnovejših filmih je nastopala kot plavolaska, zdaj je pa naenkrat postala temnolaska in je popolnoma izpremenila svoj tip.
Prebivalci Avstralije imajo najboljše oči
Sydney, januarja.
Po najnovejših podatkih so ugotovili, da Avstralci med vsemi ljudmi na svetu najbolje vidijo. Avstralec z naočniki je prava redkost. V tem pogledu so torej Avstralci pravo nasprotje Američanov in Japoncev, ki imajo po večini slabe oči.
Zato jc razumljivo, da so prav ▼ Avstraliji prvaki v tistih šnortih, ml terjajo dobre oči. Takšna dva športa sta na primer tenis in biljard. Isto velja tudi za nogomet. Avstralec z neverjetno zanesljivostjo .zazna', kam žoga leti, medtem ko ta lastnost hovim nasprotnikom manjka.
Znanstveniki trdijo, da na oči Avstralcev tako dobro vplivata svež zrak in vedro nebo.
Orožnik — tatov pajdaš
Praga, januarja.
Neki orožnik iz Moravske Trebave je pred kratkim neprostovoljno postal tatov pajdaš.
Bil je namreč na nočni straži in Je počasi korakal ob skoraj dva metra visokem zidu neke sladkorne tovarne Na lepem je z druge strani zida zaslišal polglasro vprašanje: »Franc, ali si ti?« Čeprav orožnik ni bil Franc, se
mu je ob tej priložnosti vendar pametno zdelo, da pritrdilno odgovori. Na lepem je pa z vrha zida priletela v njegovo naročje polna vreča sladkorja. Cez nekaj časa je priletela druga in naposled je v naročje domnevnega Franca priletel še tat sam.
Pozneje so ugotovili, da je tat neki tovarniški delavec. Kajpak je bil kaj
predstavljale, Kan-šen mraz je zajel vso Finsko. Dva finska vojaka si prizadevata, da bi dobila nekaj vode za pomivanje posode iz zamrznjenega vodnjaka.
neprijetno presenečen, ko se je namesto v naročju prijatelja Franca znašel v orožnikovih rokah. Svojega pajdaša pa ni maral izdati. Slučajno je bil pa med tovarniškimi delavci samo en Franc in tako orožnikom ni bilo težko najti tatovega pravega pajdaša. Zdaj uživata svoje prijateljstvo v zaporu.
Tam, kjer je nekoč menilo v razvaline.
je strašno divjanje potresa vse spre-v nepopisno bedo in pomanjkanje.
svojo družino
Naslednji članek je nov dekaz, da v sedanji finski vojni sodelujejo vsi, moški, zenske in celo otroci, in vsakdo po svojih močeh prispeva nepopisne žrtve za uspešno obrambo svoje domovine
Kako se pozdravljalo širom sveta
Angleška anketa o sedanji vojni
London, decembra.
Angleški Zavod za preiskovanje javnega mnenja ca Angleškem je te dni zadal prebivalcem Velike Britanije tole vprašanje: Ali ste zadovoljni z načinom bojevanja, ki ga vodi angleška vlada?
Na to anketo so Angleži takole odgovorili: 61% Angležev je z vojno, ki jo vodi vlada, zadovoljnih, 18% jih je, ki s to vojno niso zadovoljni, 11% bi radi, da bi se vojna že končala, 10 odstotkov pa ni odgovorilo nič določnega.
Govoreč kilometerski števec
Newyork, januarja.
Da bi zmanjšal prometne nesreče, je neki iznajdljivi Američan iznašel j vse, kar je v zvezi z okusom in estetiko, »govoreč kilometerski števec«. Ta naj i Po končanem študiju dobe slušalci bi avtomobilske vozače opominjal k i te fakultete naslov — doktorjev mode previdnosti.	I	Zanimivo je, da poslušajo ta predava-
te na primer nekdo vozi 60 km na' n ja predvsem moški in ne ženske.
»po, »a lepem zasliši glaa, ki ga svari: »Bodite previdni, ta hitrost je dovoljena samo zunaj vasi!« Pri 75 km na uro se spet oglasi kilometerski števec in pravi: »Zdaj morate biti zelo previdni. Dobro bi bilo, če bi vedeli, kako je z vašo zavoro!« Ko hitrost doseže 100 km na uro, posvari vozača glas: »Odslej ste za vse, kar se zgodi, sard odgovorni!«
Prihodnja statistika o avtomobilskih nesrečah bo pokazala, če se bodo s pomočjo govorečega števca res zmanjšale avtomobilske nesreče, ali ne.
»Doktorji mode«
Newyork, januarja.
Na vseučilišču v Yorontu v Združenih državah so pred kratkim ustanovili novo fakulteto, v kateri uče z znanstvenega in estetskega stališča vse predmete, ki spadajo v območje mode.
Pouk ni omejen samo na modo oblačenja. Razen mode oblačenja uče posebni profesorji še modno arhitekturo, slikarstvo, urejanje hiš, skratka
Na/boh nenavadni pozdravi na svetu
Pri nas zadostuje, da se pozdravimo * nekaj besedami, si stisnemo roke, se odkrijemo, v intimnejšem primeru poljubimo. To je pa v primeri z ravada-drugod po svetu še zelo preprosto in ponekod bi naš pozdrav zbudil veliko začudenje in omalovaževanje. V nekaterih deželah je pozdrav zelo važna in zelo zapletena zadeva, ki se je lotijo z vso zbranostjo in natančnostjo.
2e na bližnjem Vzhodu je pozdrav vse bolj svečan kakor pri nas. Orientalec se pred prišlecem večkrat priklo-upogne koleno, prijatelja objame n Poljubi in pri prihodu in odhodu sPregovori daljše voščilo.
Posebno razvit čut za ceremonialno Pozdravljanje imajo pa nekateri primi-jjni narodi. Pri južnoafriškem črncem plemenu Barotsov pri pozdrav-lanju pokleknejo in si poljubijo roke ter se s telesom zibljejo sem in tja, r*yen Pa govore dolg pozdravni govor.
Na otočju Andamanih v Bengalskem «uvu domačini nekaj časa strme drug v drugega, dokler mlajši prvi ne spregovori. Sorodniki drug drugemu sedejo » naročje, se objemajo, od veselja Klasno jokajo in pogosto še ure in ure P°tem izražajo svoje zadovoljstvo nad videnjem s čudnim skakanjem.
iz plemena Bauši v južnoame-“ki angleški koloniji Severni Rode-J P° rastlinskih stebelcih se navadno I v Ameriko. Tako je v Južni Karolini pri pozdravu padejo na kolena, $ pretaka bela tekočina, podobna mleku	še	zdaj	veljaven	zakon,	da	morajo
tlesknejo z rokami in začno na ves j in navadno jo tako tudi imenuj emo.\	biti	zakonske	postelje	oddaljene	za
Blas rezgetati, črnci iz Konga se po-ŠD očim je pa to ■»mleko« pri večini zdravljajo ob manj pomembnih prilož- j rastlin neužitno m celo strahovito nostih s tem, da tlesknejo z rokami, Z trpkega ali grenkega okusa, raste v Pri pomembnejših priložnostih se v&tJužni Ameriki neko drevo, ki izloča Udarijo po stegnih. Pri plemenu Ba-tzelo dobro mleko. Do cačini ga silno ondi se pozdravijo s ploskanjem in set radi pijejo in tudi Evropcem izredno udarijo s komolci ob rebra. Drugi spet ♦ ugaja. Ne da se pa kuhati, ker pri Pozdravijo s tem, da poskočijo visoko * kuhanju izloča neko s?iov, podobno zrak. Tibetanci za dobrodošlico po- ♦ čebelnemu vosku, ki jo namesto če-*®fejo jezik, odlični se poleg tega tudi ♦ belnega voska tudi uporabljajo.
“brijejo in upognejo levo uho naprej. |	*
^ Oceaniji, kjer imajo očitno po- J
Dn° dobro razvit voh, se pozdravljajo X Čeprav ni bilo še nikoli stroja, ki * nosom. Drug drugega se poduhajo.fbi se neprestano gibal, tako imeno-cako da se z nosi podrgnejo drug oofvanega »perpetua mobile«, se fi-untgega. Prebivalci Nove Zelandije se ♦ z'ki še zmerom neprestano trudijo,
Pozdravljajo s kaj žalostnim tul je-f r'a bi ga iznašli, kljub temu, da vsi njem, ki traja kakšne četrt ure. Potlej J dobro vedo, da takšen stroj ne bi podrgnejo z nosom in od zadovolj-1 bil v skladu s najpreprostejšim fizi-va nad srečanjem stokajo,-	♦	kalnim zakonom o ohranitvi energije.
Podrejeni pri večini narodov svoje JTako J’e samo Patentni urad Zdru-Predstojnike drugače pozdravljajo ka-f ženih držav v teku pretekle polovice £Or pa sebi enake že naši predniki *leta Preiel nis manJ ko H16 prijav “lovani so poljubljali visokim osebam J0 takšnih iznajdbah, ki niso imele rob njihove obieke. Na Kitajskem pa tniti najmanjše vrednosti, zato jih je
* patentni urad kajpak tudi drugo za
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ZIMO samo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME
STRAZISCG PRI KRANJU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinfieirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Naše	cene	so	najsolidnejše!
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STE R I MZIRANO
ČUDHI LJUDJE • ČUDEN SVET
Pr^d visokimi osebami padejo na tla« ,	„,	„
™ se s čelom večkrat dotaknejo tal. ♦ druS° odklonil Plemenu  -------------------------------- t
mlaSeirierlU Tocil v Predn.'i Aziji pade
njegovoP1^,Sta'.na	dvigne*	y	ameriških	Združenih	državah
v Severni Rod na..svo^° Slavo. Avembi J riimajo nič manj ko 1,156.6JH veljav-
52- ,V Ugandi^’
Y	-	OVI il«, OVVjU glitvu. /IV
n ir frl1_ ^°5?eziji ^ Povaljajo v pra-J ■postav, kakor so nedavno uradno
postelje oddaljene za 63 centimetrov druga od druge. Župan, imenovan sherif, ima pravico, da sleherni trenutek to razdaljo izmeri.
*
V preteklih stoletjih so ljudje tobak očitne še vse drugače cenili kakor ga dandanašnji. Tako je neki učenjak leta 1656. o tobaku napisal: »Tobak povzroči kihanje in čisti glavo, kar je vsekako dobro za naše zdravje in uspava. Poleg tega prežene utrujenost in bolečine, varuje pred kugo, blaži zobobol, prežene uši, zdravi hraste in vročico, kakor tudi ture, čire in rane.« Sijajno spričevalo, a žal prestaro.
V Srednji Afriki živi neki dolgokljun ptič, ki leže jajca v pesek. Da se pa med dolgotrajnim opravilom, ko mora jajca izvaliti, ne dolgočasi, je iznašel izvrstno zabavo, ki hkrati tudi ljudem služi za znamenje, kje je ptič jajca valil. S klinnom riše v pesek pramene v obliki žarkov, in sicer krog in krog gnezda. Tako domačini z lahkoto najdejo njegovo gnezdo.
smeio	Vzhodni Afriki se ♦ Ug0t0vili. Vse te postave se nana-
Prllsn« i , P gospodarjem ♦ ~aj0 na ameriške zakone. Nekateri svrrotro6 P a	x P° tleh. V Kon-jorf p0Sfav so seveda že stare, še
ko rla Jl: Poglavarja pozdravljajo ta-J,;z prv{fi časov priseljevanja tujcev ’ Qa pokleknejo si Rtresein nrah na* '	r	j	j	i
dpi« Pokleknejo, si stresejo prah na -Do sence in tlesknejo z rokami.
V nekem egiptovskem grobu so našli neko ločitveno listino, najbrže najstare.išo kar jih ljudje poznajo. Listina je napisana na papirusu z
demotsko pisavo. Listina se glasi, da je gospod Ptolemeus, sin tega in tega očeta in te matere, izjavil svoji ženi. hčeri tega očeta in te matere iz... itd.; »Zapustil sem t« kot tvoj mož. Vzel sem ti pravico, da bi se imenovala moja žena. Svetoval sem ti, da si poiščei drugega moža. Obljubljam ti, da se ne bom nikoli več pokazal v hiši, kjer boš stanovala. Odslej nimaš nikakršnih zakonskih pravic več. Zapusti še ta trenutek brez oklevanja mojo hišo.« Na listini so podpisane oblasti in žtiri priča. •
Vladarjem nikakor ne moremo zavidati njihovega položaja glede varnosti pred nesrečami V tem pogledu imajo morebiti še večje skrbi kakor običajni smrtniki Zate je večina vladarjev zavarovana za svoje življenje, da priskrLi svoje družine pred morebitnimi nesrečami Tako vemo,Z da je ruski car Nikolaj 11. zavaroval sebe in svojo družino za nič manj ko 20 milijonov zlatih frankov, ki so jih kajpak podedovali dediči iz rodu Romanov. Lahko si mislimo, da jim ob propadu ruskega carstva ni bila treba skrbeti za svojo bodočnost. Dediči italijanskega kralja Humberta so dobili po njegovi smrti 25 milijonov frankov zavarovalnine. Pogosto se pa tudi zgodi, da kakšnega kralja noče zavarovati za življenjel nobena zavarovalnica, češ da je v vsakdanji nevarnosti za svoje živ-' Ijenje.
Norec preživel pet dni in pet noči na vrhu vaškega j	zvonika
I	Pariz,	januarja.
V nefcl vasici v Loraini na Francoskem »o prebivalci preživeli te dni ■ mnogo strahu. Neki kmet je nenadoma znorel. Splezal je na cerkveni zvonik, čisto na vrh, na križ. Tam je začel kazati razne vratolomne akrobacije. Vsi prebivalci so se zbrali pred cerkvijo in so • strahom opazovali to početje In čakali, kaj bo.
Gasilci so hoteli nesrečnika spraviti i zvonika, toda norec se je tako zelo branil, da so morali prenehati s poskusi, kako bi ga rešili. Dolgih pet dni in pet noči je norec v hudem mrazu preživel na zvoniku. Bil je že ves pre-mražen in sestradan. Sele šesti dan se je župan domislil, kako ga bodo zvabili z zvijačo z zvonika. Postavili so mu na tla hleb kruha in celo gnjat. Sestradani norec je planil po jedi. gasilci so ga pa zgrabili in odpeljali t bolnišnico za duševne bolnike.
Zena in denar
Mož da ženi denar iz teh vzrokov:
L Ker je primoran, da ga ji di,;
2. 1* nečimurnosti;
3. X* bojazljivosti;
4. Zato, ker jo hoče pridobiti popolnoma zase;
fl. Zato, ker se Je hoče odkrižait;
6. Da Ji laska;
1. Da sl jo podredi;
8. Ker Je denar zahtevala;
#. Ker noče, da bi ga sama zahtevala;
10. Da bi ga ljubila zaradi njega samega, ne pa zaradi denarja.
^oveli ,.Družinskega tednika*1
Operacija
f8MC0Sm NAPISAL CLAUDE FARRERE
Jeodba se je začela na marmorna-Hanej0^11103*1 V0Jne£a pristanišča Top-
tiste čase ni bil popolno-v nil '	! To K,! Pravi, počutil si se
tako K^ rai kakor v Franciji, prav hi hiia » se danes počutiš, kakor da ie kui V , Sliji Čoln naše križarke dru<Ta nabrežiu. Jaz in še dva vrnit! castn.lka smo se hoteli pravkar vato„jt;nazaj na ladjo. Ko smo hoteli vode o’ rJ33 na *ePenl prilezla iz in : ’ aj11 “og ve odkod, siva mačka ših vesel P° Radini in okrog na
cal	Poglej...« je nekdo zakli
T.ivSi	mačka k
neiznoriK »maEka Je bila, to je bilo nas n? * o*. Ka-itl niti najmanj se Namreč ^ i8 a' Carigrajske mačke se v turSi- Vv dve strogo ločena dela: skih ni,e "1,acke- ki žive v musliman ber i «-ra, ’. k!er je vsakdo zelo donačke 7.	mi; *n grške ali armenske
Če 'v,	so doma v drugih okrajih.
VeŠki	te^ okrajev zagledajo člo-
Ho»p n ra.z’ zhežijo kolikor hitro jih nosejo.
^ršba	i?-	Top-Hančja	je	bila
ja]a i n,ačka; zato ni dolgo preudarkom’	1° z en,m samim sko
EdJ • 1 na sre^° na^ega čolna, n izmed mornarjev jo je dobro-. zgrabil za dlako.
hotno
, ----------------
brP5:0 na' J° nesem nazaj na na-Ohp’.iROSP°d kapitan?« rejSpr,!! vS0.le name kot na najsta-i ..	sem	z rameni:
z nam' 'i?0 ^°’	^0(,?e	P° vsaki ceni
hili* v* mornarji so se nasmeh-ladini, 80 se 8 tem strinjali. Na ljudi« ’ PiraV *n'<0 kakor v Turčiji, so Pn? ze,° dobri z živalmi, moji “re- P°?neje Je mačka, čepe na lubo n ,s,?yes,no Prispela na pa «a blaHnr llr'žarkR' Po!ožil sem jo bice t nn 6 lnaibno častniške go-kai tl«.?0!, !', ie bll.za niačko ne-ega. Majhna, prikupna glavica
je radovedno obračala svoj trioglati gobček in velike okrogle oči na vse strani. Zelo razkošno kajpak pri nas ni bilo: jedli smo pri nepogrnjeni mizi. Bila je iz gladkega tikovega lesa v obliki šahovnice Turška mačka je bila očitno navdušena za krasno tekališče in v tem smo ji morali pri trditi. Bilo je ravno čas obeda. Na krožnik smo dali nekaj ribe in smo ga pomolili mački pod nos. In res, ni se dala dolgo prosili.
Bila je zelo shujšana. V turških carigrajskih okrajih za živali ne odpade dosti hrane.
In tako se je zgodilo, kakor se je moralo zgoditi: mačka je prehitro požirala in grižljaj ji je obtičal v grlu Dolga ribja kost se ji je zataknila v kožo.
Lovila je zrak in hropla, vse štiri molila od sebe, napihovala smrček in obupno odoirala gobček.
V	trenutku smo vsi, kakor na-povelje, odrinili svoje stole in stopili k mački. Široko razprte oči uboge živalce so strmele v nas, v drugega za drugim, kakor da bi prosile milosti.
Obrnil sem se k ladijskemu zdravniku.
>A1 i živali ni mogoče pomagati?«
>Morebiti... Zakaj pa ne?«
Naš zdravnik Je bil star mož, ki se je nekoč odlikoval v neki koloniji, kjer je epidemija tako strahovito razsajala kakor velika voina. Takrat je napredoval in je dobil odlikovanje Tudi njegova neskončna dobrota je izvirala iz tistih časov, dobrota, ki ie niso občutili ljudje, temveč so je bile deležne tudi živali.
Med tem smo napravili prostor na enem oglu mize in smo se trudili, da bi mačko spravili na hrbet. Naposled se nam je vendarle posrečilo: štiri roke so držale njene štiri šapice, dv*» na eobček. Zdravnik je. nagnjen nad živalco, preiskoval nieno grlo, iz ka teresa je curljala kri.
Takoj je ugotovil diagnozo:
»Koščica tiči globoko pod sluznico Nemogoče jo je prijeti. Rezati moram.«
>Uboga žival!« je dejal eden izmed nas sočutno.
>No, bo že minilo,« nas Je tolažil zdravnik. >Majhen urez, to vendar ni
tako huda stvar. Takoj bom pripravil vse potrebno. Toda mačko trdo držite, niti ganiti se ne sme.«
Operacija je trajala šest sekund. Držal sem eno izmed šapic in sem po celi roki do koncev prstov čutil drget živalce ob njenem dotiku z jeklom Mačka je hropla; mijavkati ni mogla
Trenutek nato je bila zadeva kon čana. In kost je bila zunaj.
»Zdaj pa pazite!« je ukazal zdravnik. »Spustite vsi hkrati Na povelje. Pazite, da koga ne opraska!... In odskočite! Pozor! Ena, dve, tri... Spustite!«
Vse roke so popustile in vsi smo odskočili. Popolnoma odveč je bilo... Mačka se je previdno in počasi obrnila in se počasi postavila na noge.. Ne da bi se niti najmanj ujezila...
Eden izmed nas je dejal:
»Zdi se mi, da sploh ni huda na nas... Videti je, ko da je razumela...«
In res je razumela. Razumela je celo tako dobro in ni bila niti toliko huda, da je čez nekaj minut stopila k začudenemu zdravniku, ga pogledala s svojimi lepimi zelenimi očmi in mu pomolila obe prednji šapici... drugo za drugo...
ZENITNO POSREDOVANJE
Napisala E. Henningsova
Natanko se spominjam, da je bilo lepega nedeljskega popoldne okrog velike noči, kajti v časopisu je bilo izredno veliko ženitnih oglasov in ponudb. Te vrste oglasov v vaseh zanesljivo ljudje z dosti večjim zanimanjem berejo kakor v velemestih, kjer ima človek brez časopisov dosti pri ložnosti za poznanstva. Tukaj v Al boriju pa ljudje pravijo: le če koga pokopljejo, imamo kaj gledati, kdor bi se pa tukaj rad zaljubil in poročil, se mora pošteno potrudili. Mladi mo ški puščajo svofa srca navadno tam. kjer služijo vojake. Ko se pa vrnejo domov, težko izrazijo dekletom svojo zvestobo pismeno.. In v takšnem pri meru moram priskočiti na pomoč. Ta ali oni mi razkrije svoje srčne bole-
čine in potlej se potrudim, da slehern duševni utrip izrazim s primernimi, učinkovitimi besedami. Za takšne prijaznosti me mladi zaljubljenci pogosto naprosijo, ker se ne znajo »dovolj izčrpno« izražati.
Z mojo sosedo, gospo Romko, šest in štiridesetletno uradniško vdovo i lepim pohištvom in pokojnino je bila pa druga pesem. Gospa Romka, ki je bila na pogled še čedna in bi rada znova doživela prvo zakonsko srečo, je bila dosti preveč boječa, da bi se upala komu pisati pismo. Vendar je skrbno preštudirala vsako ženitno ponudbo, ki bi prišla zanjo v poštev, če bi bila malo bolj pogumna. Sedeli sva torej tistega' nedeljskega popoldne okrog velike noči v senčnici gospe Romke, vsaka s kosom časopisa v roki. Moj pogled je ušel na oglas nekega dobro ohranjenega upokojenega železniškega uradnika, ki si je želel prijeten večer življenja. Bilo je ko nalašč za gospo Romko, zato sem ji oglas pokazala.
»Tukaj, gospa Romka, je nekaj za vas. Na ta ogla9 morava odgovoriti, in sicer jaz bom storila to namesto vas. Vam se je treba samo podpisati in se poročiti, drugega nič.«
»Oh. ko bi bilo to le res! Kako naj se vam zahvalim, gospodična. Kako naj vam to povrnem?«
»S tem. da boste srečni. Poskusimo!« Takoj za našim »železniškim uradnikom« je bil oglas »simpatične petdesetletnice« z lepim domom in »čisto izdelovalnico presnega masla«, ki išče enakomislečecra v svrho ženitve. Ko se »čista izdelovalnica presnega masla« le ne bi prihulila ravno k našemu uradniku! Oglasa sta bila vendar drug za drugim in po natančni preiskavi sem ugotovila, da se v časopisu sploh marsikaj da zvezati. Vendar mi je bilo to malo mar. saj som imela opravka z gospo Romko.
Prvo pismo je bilo nekoliko daljše kakor sem imela prvotno v načrtu Toda to je bilo zaradi njenega življenja, ki sem ga morala opisati. Od jutranje zore do sončnega zahoda. Seveda mi je morala vse to razložiti gospa Romka, da ji ne bi njen bodoči mož kdaj očital površnosti in neod-kritosrčnosti. Naposled jo pa vendarle
nekaj točk, ki so pri vseh ženskah enake in zato sem se pri pisanju postavila na splošno stališče. Gospod Roger j c odgovoril že z obratno pošto. Izmenjala sta svoji fotografiji v obojestransko zadovoljstvo in začelo se je dopisovanje sem in tja Kadar je prispel od »bodočega« prav prijazen odgovor, sem kajpak tekla h gospe Romki, ki se je v sladkem pričakovanju že v naprej tajala. Tista pisma pa, ki sem jih jaz pisala gospodu Ro-gerju namesto gospe Romke, ji nisem vseh pokazala Marsikaj je kajpak iz-pregledala iz odgovorov gospoda Roger ja, ki sem e z njim morebiti kar malo prezgodaj začela tikati. Res sem bila dovolj drzna, ko sem ga imenovala angelja varuha »moje« osamljenosti, nakar mi je odgovoril, da smemo nngelje pač tikati. Gospod Roger je bil res sijajen človek! Ko bi le ža kmalu hotel priti v Albori. toda pred enim mesecem ni mogel. Zato sva si dopisovala dalje, kajti gospod Roger se je medtem že tako navadil na moja pisma, da je takoj brzojavil, ča mu kakšen dan nisem pisala. Poleg tega sem mcala pisati vsak tretji ali četrti dan za Sili ja, čigar prijateljica je bila prav tako nestrpna. Kar sem počela poleg pisanja ljubezenskih pisem, o tem bom pa rajši molčala.
Bila sem res vesela, ko se je naposled gospod Roger pojavil v Albo-rijo Gospa Romka je bila na pogled na moč mladostna, natanko takšna kakor se je počutila, namreč največ pet in trideset let. O večeru življenja niti pomisliti nisi mogel, če si pogledal gospo Romko. Bilo je sredi krasnega nedeljskega popoldne. Povabljena sem bila na zaroko. Gospa Romka me je za trenutek pridržala v kuhinji:
»Pomislite, rekel mi je, da je nekajkrat pri branju mojih pisem mislil, -da bi utegnila biti zanj prav za prav nekoliko prepametna. Zdaj pa da vidi, da sem ko nalašč zanj!«
Ali naj se pri tem veselim uspeha? Mislim, da ne. Našla sta se dva človeka, ki sta hotela postati srečna. Sreča je pa le stvar dobre volje, Id jo je treba pri sleherni še tako nenavadni priložnosti podpirati.
ira«
Uredi
UGANKE?]
\„6{ peedpust, ti čas plesneti...‘
KRIŽANKA
1 23456789
Med vsakdanjimi novicami v dnev-t nikih kar mrgoli poročnih oznanil. \Predpust je čas veselja, zabav, ma-tškerad in — porok. Marsikatero de-tkle se še ni odločilo, ali je pa prav \na razpotju: ali naj se letos poročim tali ne? Če bi poslušala nasvete vseh lstricev in tetk, ki mislijo, da imajo t pravico vtikati se v njene zasebno »življenje, bi postala odločitev še težja. iTudi nasveti mater so včasih nekoli-tko pristranski, čeprav dobronamerni. fc.Še zmerom je namreč dovolj takšnih »mater na svetu, ki uče svoje hčere: t »Nikar ne bodite neumne, ljubezen ni nič, denar je vse.*
Ali je res tako? Kljub nevarnosti, da se bo marsikatera starejša bralka jezila, ko bo brala te vrstice, moram poudariti: ni res! Ne trdim, da je ravno narobe, pač pa je drugače, vseeno za spoznanje drugače.
Mnogo ljudi poznam. Takšne, ki Pomen besed:	t žive v srečnih zakonih in takšne, ki
,r ,	„	,	f žive v tako imenovanih ,nesrečnih‘
Vodoravno^ 1. kratica zakonih. Tudi ločenci in ločenke so ntežno mero; »Kaj znancev ze zasula%med mojimi znanci. Pogosto sem se je ...«	-2. pritok Drme; je bolj- * ie pogovarjala s svojimi znanci o Iju-
vkak°r,??met 7“ 3- svetopisemska ♦ bežni, o zakonu m o drugih perečih oseba; tolšča 4. mesto v lranu »problemih, ki nastanejo v zvezi z za-5. vzklik; reka v Franciji; oblika J /conom_ p0gi0bila sem se v njihovo
pom. glagola biti — 6. nepremičen —*............... .......... -	J
7. reka v Rusiji; reka v Mandžurij
a	•»	a ifviii/H«, *	or	ni,	oe v ii j licu l/u
6. nepremičen>—* življenje in mišljenje, kajti zanimalo B	ka	J Manf„Hr'J I™ ie dognati, zakaj se nekateri sicer
8. močvirje, jezero (francosko) ♦ izvrstni ljudje med seboj ne razume-9. sknlavo gorovje v severovzhodni L-0> mtd tem> ko ^ ^ vgg bo[j
Franciji, kazalni zaimek.	♦ povprečni ljudje v kar najlepši slogi.
Navpično: 1. ključar; kemij-X Zelo idealni, nekoliko zanesenjaški ski znak za barij — 2. mesto v Egipljudje se navadno poroče samo iz Iju-tu; ga položi domu na oltar — 3.£ hezni, ne glede na gmotne razmere, rastlina; sever (tujka) — 4. indu-Ifei v njih, žive. V zakonu pride pa to-itrijski kraj v Sloveniji — 5. kraticaI Ufa, gmotnih preizkušenj, posebno če za skladbo; gorovje na Kočevskem;Zse kmalu rode otroci, da morajo imeti števnik — 6. ogrski kraljevski na-X(t' ljudje razen tvoje ljubezni še že-mestnik — 7. egiptsko božanstvo.! \ezno energijo, da stisnejo zebe in bolečina — 8. kazalni zaimek; starešinstvo — 9. arabski konj; »m v BelokrajinL
potrpe, dokler se razmere ne izboljšajo. In ker je dandanes Tnalo ljudi s tako železnimi živci, se prav zakoni, sklenjeni v prvem poletu ljubezni, navadno že v nekaj letih skrhajo.
Še huje je s tistimi, ki se može samo zaradi denarja. In če mi bodo nekateri še tako ugovarjali, prepričana sem, da v golem, razumskem zakonu, brez obojestranske ljubezni, ne more biti sreče. Denar daje udobje, razkošje, ne daje pa zaupanja ne prijateljstva. In če vsaj teh dveh čustev ni med dvema zakoncema, zakon ne more biti srečen. Zakoni, sklenjeni samo zaradi denarja, dožive slej ko prej katastrofo.
Najidealnejši bi bil pač zakon, kjer bi bilo dovolj gmotnih sredstev in dovolj ljubezni. Od nas samih je odvisno, ali se približamo temu idealu, še preden se poročimo. Nikar se ne žrtvujte družinam na ljubo in nikar se brez sleherne ljubezni ne prodajajte bogatim moškim, ki jih ne ljubite! Nikar se ne prenaglite in ne poročite se kar tjavdan, kaiti namen zakona je, da zveže dva človeka za vse življenje, ne pa samo za nekai trenutkov uživanja. Prav povprečni ljudje, ki niso tako zanesenjaški kakor nekateri mladi idealisti, to prei doumejo in znajo tudi v ljubezni nekoliko potrpeti. Zato se poroče šele tedaj, kadar imajo dovolj nmotne podlaoe za spodoben zakon. Zato pa v njihovem življenju tudi ni posebnih katastrof in zato so ti zakoni na splošno najbolj srečni.
Kake se boste torej odločili v letošnjem predpustu? Rekla bi: v vaši odločitvi nai bo dosti srca, pa tudi ščepec pameti!	Saška
ENAČBA
(a—b) + (e—d) + (*-a “ domača žival 6 «* pleten izdelek e ~ ujeda d — del plota
• — branilec domovino / — silen
* ■» zgodovinski kraj
*
POSETNICA
-f) - •
a LEVEC SIN
Kaj je ta gospod?
•
PREMIKALNICA
PARADOKS OPERATER DOMOVINA VANILIJA KORENINA
Besede premikaj tako, da dobiS navpično štiri besede in sicer: božje-potnika, grad ob Tržaškem zalivu, ruski polotok in planšarsko koča •
ČAROBEN KVADRAT.
1.	A	A	A	A	A
2.	A	B	B	C	E
S.	E	I	I	K	L
4.	L	M	M	N	N
5.	N	N	O	O	Z
Pomen besed navpično in vodoravno:	1.	električni	ali	telefonski
vod, 2. duša (latinsko), 3. divja žival, 4. rimsko mesto na našem ozemlju, 5. veriga (srbohrvatsko).
•
OPEKE
Naša kuhinja
KAJ BO TA TBDBN NA MIZI?
Jedilnik la skromnejše razmere
Četrtek:	Telečja obara, kruhovi
jomoki. Zvečer: Rižota, solata.
Petek: Fižolova juha, kislo zelje,
I krompirjev pire. Zvečer: Fižolova |*olata, čaj.
Sobota: Goveja juha s fretatnimi ; rezanci, govedina, pražen krompir,
; zeljnata solata. Zvečer: Jetra v ; omaki.
Nedelja: Zelenjavna juha, svinjska ! pečenka, krompirjevi svaljki, pesa. ^Zvečer: Krompirjev golaž.
Ponedeljek: Kisla repa, ajdovi žganici, krvavice. Zvečer: Mlečen zdrob
Torek: Prežganka, polpeti, krompir-' ieva solata. Zvečer:	Palačinke,
' kompot.
Sreda: Goveja juha z jajčno kašo, 'čebulna omaka, krompirjev pire, go-; vedina. Zvečer: Zeljnata kaša.
Jedilnik sa premožnejše
četrtek: Goveja juha, mesni cmoki', špageti, kuhana ohrovtova solata Zvečer: Palačinke z marmelado, lipov čaj.
Petek: Polenovka v omaki, krompirjev pire, piškotni zvitek z marelično marmelado. Zvečer: Pikantni sirovi obloženi kruhki*, kisle kumarice, kava.
Sobota: Zelenjavna juha, polpeti iz mešanega mesa, čebulna omaka, pražen riž. Zvečer: Rižev narastek z malinovo polivko, čaj.
Nedelja: Goveja juha, telečje zarebrnice, krompirjevi kifeljčki, pesa v solati, rumova torta, figov kompot. Zvečer: Govedina od opoldne v omaki*, pecivo, črna kava.
Ponedeljek: Segedinski golaž, sirovi štruklji. Zvečer: Safalade z jajci4
Torek: Kisla repa s krompirjevim nirejem, prekajena rebrca. Zvečer: Jajca v gorčični omaki5, zdrobovi cmoki, čaj.
Sreda: Ješprenjžek s prekajeno svinjino, rozinovi štruklji. Zvečer Ocvrt'priželjc, krompirjeva solata.
*Pikaatni sirovi obloženi kruhki: Iz belega ali črnega kruha narežite tanke rezine, in jih hitro pomočite drugega za drugim v vodo, da se pri cvrtju ne osuše. Dajte jih na mast ali olje in jih na obeh straneh po pecite. Ko so pečeni, jih namažite s temle nadevom: 10 dek nastrganega sira. 2 jajci, 3 žlice mleka zmešajte v gosto kašo in jih dajte za 10 do 15 minut v ne preveč vročo pečico. Če jih boste pravilno opekli, bodo imeli sijajen okus, sicer bo pa sir zagrenil.
•Govedina v omaki: če vam od juhe ostane govedina in če je morebiti radi ne jeste, jo poskusite pripraviti v pikantni omaki. Morebiti boste svoji družini izredno ustregli. Mrzlo meso zrežite na lepe rezine in jih dajte na mizo s tole omako- sesekljajte čebulo, trdokuhano jajce, sardelo, 10 do 15 gramov kapar in dobro zmešajte z oljem in limono, osolite in popoprajte
‘Safalade i jajci: Safalade olupite in jih prerežite po dolgem v tri do štiri tanke rezine. Položite jih v kozo in jih opecite na presnem maslu ali masti. Obrnite jih in opecite tudi narobe. Potlej jih lepo razvrstite in po lijte z raztepenimi iajci. ter jih specite kakor palačinke. Potresite jih 9 prav drobno sesekljanim drobniakom in postavite na mizo s solato ali pri kuho.
‘Jajca t gorčični omaki: Trdo kuhana jajca prerežite na polovico in obdržite tople v kakšni globoki posodi. Iz presnega masla, moke, nekaj žlic vode in majhne žličke gorčice nekoliko soli, popra in sesekljanega peteršilja pa pripravite omako, jo pre vrite in vlijte na jajca. Po okusu omako lahko začinite tudi_ z limono vim sokom, da bo še bolj pikantna Na mizo jo lahko daste tudi s kakšno močnato prikuho.
opeke tako, da dobiš rek.
Rešitve ugank iz oreišnie številke
Ralitev krllanka
Vodoravno po » r e 11 i 1. topaz, potok — Z. epoha, apolo — 8. »os, vata, ol
— 4. aragonit, ti — 6. ramadan, pok — C. Ii, I. da - 7. po«, silicij — 8. ora, »Mesina — •• te. etav, fe» — 10. elita, amin«
— ii. polom, cekin.
Ralita« {arobnlh kvadratov
A) 1.	—. S.	itak, 8.	nato, 4.	okop;
B) 1.	dvor,	2.	-. 8	Onek, 4	roku;
C) I	»ova,	*.	Obir,	8. —, 4.	Arou;
C) 1.	krov,	S	Roti,	8. oion,	4. —.
Ralltav Itavllnlka:
•) dobitek, b) omotica, c) mtdlfar. I) okolica, d) Veronov, a) Italija, I) nikotin, s) Arabija. — domovina — karavana.
Ralltav larobnaga lika: 1. kap, II Kocen, I. maceaua, 4. petem, t, sem.
‘Mesni cmoki: V skledi zmečkajte pol kile olupljenih jetrnih klobas, primešajte eno jajce, dve žlici moke. nekaj soli in sesekljanega peteršilja, dobro premešajte. Zajemajte z žlico in novaljajte posamezne, za oreh debele kroglice v moki in jih skuhajte v slani vodi. Medtem pa pripravite za žlico presnega masla ali masti, 2 žlici moke. nekaj žlic vina, če ga imate, in tako napravite belo omako, dajte vanjo kuhane cmoke in jih postavite na mizo s špageti ali rižem.
Noga vice perilo detnlkl
v najboljil kvaliteti, po tovarnllklh •saab, v prodalalnah tovarne
VIDMAR
Prad Skotilo U Vrciernova ni. U GoanoavctaVa 2 Tyr*eva ». Pa tafta „81a»t|a“
Pojasnila:
Tale praktična torbica Ima dovolj prostora sa plinsko masko In ca vse potrebščine, U Jih nosijo s seboj pariške dame. To je tudi njen, namen. Parl-žanke namreč kljub vojni in »stemnitvi nikakor ne sanemarjajo svoje zunanjosti In izbirajo pred vsem praktične modne drobnjarije.
•X X-.'- Zlatorjava volnena obleka — ena zadnjih modnih novosti. — .;.vXv X' vX Tesno se prilegajoči životek je spredaj urezan v konico, krilo X-X‘X-X-X;X je pa nekoliko zvončasto. Letos tako priljubljeni bolero je x:x’x-P°š‘* * nizkim krznom. Na naši sliki opazite še eno novost: X;X;X-X;X;X čudno novo pričesko, ki spominja na pričeske eskimskih lepotic. .xX;Xj
Veliko zdravja... Veliko zdravja... Veliko zdravja...
Ob novem letu vam vsi znanci in prijatelji poleg sreče žele veliko zdravja, veliko zdravja, veliko zdravja... To je vse lepo in prav, toda dobro veste, da so vse želje brezplodne, če sami ne boste poskrbeli za svoje zdravje. Zato vam svetujemo, da vsak mesec žrtvujete tri dni in jih posvetite svojemu zdravju. In sicer takole:
En dan v tednu posvetite svoji prebavi. Dobro je, da imate zmerom prebavo v redu, toda en da.n v mesecu posvetite popolnemu lzčiščenju. Zato Imate dosti pripomočkov. Tisti dan si privoščite različnega sadja in kakšen sadni sok ali pa kakšno čistilo. Vsak organizem zahteva pri tem svoje, zato upamo, da ste že preizkusili, kaj vam najbolj koristi.
Naslednji dan pa posvetite negi svoje kože. Neštetokrat smo že poudarjali. da je zdravje lepota. V tem primeru to velja bolj ko v katerem koli drugem. Zato si na primer v soboto zvečer vzemite nekaj časa za nego svojega obraza. Najprej si obraz skopljite v pari in si ga nato splaK-nite z mrzlo vodo. Nato si iztisnite prav vse zajedavce, do poslednjega. Namažite se z dobro mastno kremo In jo obdržite na obrazu kak&rih dvajset minut Obrišite se z vato in si napravite masko. Stepite beljak enega jajca in dodajte dve do tri kavne žličke presnega mleka in nekaj Kapljic tinkture benzoe. Namažite si s tem obraz in lezite za kakšno uro in ostanite popolnoma negibni. Naposled si masko izmijte z mlačno vodo. Im:li boste mehko in svežo polt in tudi najmanjše gubice, ki so vas poprej motile na vašem obrazu, bodo popolnoma izginile.
Nedeljo posvetite celotni negi svojega telesa. V prvi vrsti se zjutraj spočijte in osvežite s toplo kopeljo, kar je tudi začetek nege vaših rok in nog. Za to nego je posebno prikladno če ste lahko dva dni v postelji. Seveda boste rekli, da nimate časa. Toda morebiti se bo že našel kakšen dan. Za tiste pa, ki sploh ne morejo prebiti dveh dni v postelji, svetujemo tole:
Prvi dan: takoj ko vstanete, popijte sok ene pomaranče. Kakšne pol ure pozneje kavno žličko magnezijevega mleka, razredčenega v kozarcu vode. Pol ure na to spet sok ene pomaranče, čez pol ure spet razredčeeo magnezijevo mleko in tako dalje toliko časa, dokler niste zaužili razredčeno magnezijevo mleko petkrat. Zvečer si po možnosti izperite črevesje. Naslednji dan se držite istega postopka, užijte pa samo tri žičke magnezijevega mleka. Zvečer si spet izperite črevesje.
Naslednji dan, po končani notramjl negi, se ne vržite ko sestradan volk na vse mogočo hrano; po možnosti pijte zjutraj kakšen rastlinski sok to jejte sadje, opoldne pa nekoliko lahkega pečenega mesa in zelenjave. Svetujemo vam pa tole: bolje je enodnevno temeljito ičiščenje« kakor p« dvodnevno polovičarsko. Od tega nimate niti pol toliko koristi.
Nega nog ni nepotrebna kakor bi nekateri mislili, Znana je ženska slabost, da rade nosijo premajhne čevlje, zato ni nič čudnega, da se jim narede kurja očesa. Te je treba potlej pozdraviti doma ali se pa zaupati pedikerju, da vam Jih odstrani. To je zelo koristno za vaše zdravje, kajti vaša hoja bo potlej spet piožna in lahka, kar je velike važnosti za mladost. Zenska, ki nima zdravih nog, se hitro utrudi, je na cesti zmerom slabo volje in postaja vse grša...
Dan ali dva, ki ste ju preživeli T naravi, pri športu ali pa kratko to malo na sprehodili, vam bosta ohranila fizično in duševno ravnotežje. In tega ravnotežja ne smete pogrešiti.
Ce hočete biti prijetna in prikupna ženska, morate skrbeti za svojo pričesko. V tem primeru Je fizični vpliv na moralnega izredno velik. Ze na ženski pričeski pogosto vidite, kakšna je ženska: uravnovešena, mirna, r.ežna ali pa razburljiva in celo melanholična. Zato določite dan ali dva v mesecu, ko greste k frizerju in spravite v red svojo pričesko. Ce se boste držali reda tudi v tem pogledu, bo to zjlo dobro vplivalo na vas.
Razen tega si vsaj dvakrat na leto privoščite pregled vaših zob pri zobozdravniku, saj veste, da od bolezni zob izvirajo neštete druge bolezni. Po možnosti enkrat ali dvakrat na leto stopite tudi k splošnemu zdravniku, da vas temeljito preišče, čeprav se popolnoma zdrave počutite. In če si od časa do časa, morebiti dvakrat n- leto, privoščite še obisk pri specialistki za nego obraza, bosta vaše zdravje in vaša lepota popolni. S tem pa sami, mislim, dobro veste, kaj ste dosegli.
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro Izvrši
Matek & Mikeš
IJUBLIANA. FraniiSkanska ulita
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
DRUŽINSKI TEDNIK
Problem st. 5
Sestavil H. v. GottschaU (1892)
Mat v 2 potezah (B58)
Problem št. 6
Sestavil Samuel Loyd (1859)
Mat v 3 potezah (B 78)
Ogrinjalo iz temnega suknja, pošito s perzijansklm krznom, je narejeno v obliki vojaških ogrinjal z visokim ovratnikom in širokimi rameni in služi namesto plašča. Ogrinjalo je bolj praktično kakor se zdi na pogled, kajti nosimo ga lahko podnevi s toplo obleko iz istega tvoriva ali s kostimom, zvečer pa k večerni obleki. V Parizu so letos ogrinjala celo priljubljena.
Klasična kratka partija
Dunajska lpra
(London 1910)
Beli:	Črni:
Blake	Wainwrlght
Okrasie naših babic le spet moderno
Praktični Kosi/eti
okrašene z istim okrasom kakor je kombineža zgoraj. To se pravi s čipko, pogosto v zvezi z vezenjem ali pa samo vezenje.
Vezenje je zelo preprosto: po večini so samo majhne pike, izvezeno s svileno nitjo iste ali nasprotne barve. Tako uvezemo na rožnato svilo sinje pike, na sinjo svilo pa rumene ali rožnate. Opaziti je tudi majhne 11'tiče, zvezdice ali prav majhne in preproste cvetlice, vse pa izvezene polno, brez luknjic.
Priljubljeni okras modernih kombl-než in hlačk je obšivek iz svile iste kakovosti, a nasprotne barve. Obšivek mora biti prav ozek In fino izdelan. Vezemo potlej s svilo iste barve.
K isti garnituri kombineže in hlačk spada tudi spalna srajca. Moderne spalne srajce so dolge do peta in zelo elegantne, skoraj kakor večerne obleke. Rokava sta navadno kratka. Čipke, čipkasti vložki, vezene pike, vejice in cvetlice so glavni okras spalnih srajc, pač pa v skladu z garnituro kombineže in hlačk.
Lahko rečemo, da dnevno in nočno perilo ni bilo še nikoli tako nežno tn ljubko, hkrati pa tako preprosto kakor je zdaj. Pri modernem perilu, kakor že rečeno, igra glavno vlogo tvortvo samo, šele potlej pa okrasje.
I/ Parizu nasi+a...
...na črnih oblekah bele garniture iz naborkov, vstavkov in zapestij iz belega pikeja.
...krila, obrobljena z ozkim trakom iz astrahana tako, kakor smo poleti nosile krila, obrobljena s čipkami.
... klobuke iz klobučevine, okrašene z baržunom.
_. kratka krznena ogrinjala.
... baržuaaste bluze, ki segajo čez krila.
.„ kostime z dolgimi jopicami, ki jih zapenjajo z vrsto majhnih gumbov.
...plašče iz žameta s krznenim pasom in majhnim ovratnikom.
._ namesto torbic mufe iz moareja in krzna.
... kovlnaste torbice, ki jih obesijo kar na pas.
.„ tričetrtinske športne plašče iz koc kastega blaga ■ kapuco.
...deljene obleke iz angorskega Jer seya.
_ temne nogavice.
„ čipkaste čepice, ki Jih pod brado zavežejo z veliko pentljo.
... žametasta ali volnena ogrinjala, ki Jih nosijo popoldne.
...pri majhnih klobučkih mrežo, ali; pa čipke, ki segajo čez lase.	;
S prihodom zime nastane v ženski modi velik preobrat. Morda boste pozimi hodile na izprehod v mesto, morda boste šle v gledališče, na koncert, ali na kai^no drugo zabavo. Na večerne zabave bomo nosile večerne obleke, ki Jih bomo okrasile z ustrezajočim okrasjem.
Za letošnjo zimo Je glavno načelo pariških modnih hiš:	ženskost	in
skromnost! Obleke iz tafta, žameta, ali vzorčaste svile, iz volnenega blaga ali iz angorskega blaga, okrašene z belimi ovratniki, vstavki, naborki, čipkami ali cvetlicami, ki Jih prav zdaj tako priporoča pariška moda, spominjajo na pozabljene obleke naših mater in naših babic.
Morda imate na podstrešju kovčeg s starimi oblekami? Prav zdaj Je čas, da te stare obleke, na katerih boste prav gotovo našle nenavadne vzorce, prikrojite po najnovejši modi. Vzorci teh oblek, kakovost, čipke in naborki so danes še prav tako priljubljeni kakor njega dni.
Tudi pas Je zelo važen okrasek novih oblek. Lahko Je iz usnja, ološče-nega usnja ali iz trakov. Gotovo se še spominjate na razkošne pasove, ki so Jih nosile naše babice. Nova moda ni prav nič drugega ko ponavljanje mode iz leta 1900. Za najnovejše obleke lahko tudi uporabimo staro okrasje naših babic. Takšni uporabni okraski so: zaponke, prstani, uhani, trakovi, zapestnice.
Tudi prenovljene starinske vaze, stari okviri za slike, svečniki in razne druge drobnarije so zdaj spet v modi. Namestimo Jih v stanovanja, kajpak pa ne v sobe z Jeklenim pohištvom.
2. Sc3	Sc6
3. Lc4	Lc5?
4. Dg4	gb?	(Lf8)
5. Dg3	Sf6
6. Sge2	d6
7.	d3	Sh5
8. Df3	o—o?	(Le®)
9. Lh6	Sg7
10.	h4	Le6
11. Sd5	Lxd5
12.	LXd5	Kh8
13.	h5	g5
14. Dg4	f6?	(Df6)
15.	f4!	ef
16. SXf4	Sd4	(Se5)
17. Sg6šah	hXg
18. hXg z nevdržnim matom.
(H 64)
,
šahovska kombinacija
Pozicija iz partije Reti-Tartakover (1913.)
Po potezah:
1.	e4 c6, 2. d4 d5, 3. Sc3 d*e4,
4.	Sxe4 Sf6, 5. Dd3 e5, 6. dXe Da5 šah, 7. Ld2 DXe5, 8. o -o—o
Marsikatera gospodinja se je naibrže
i	jezila zaradi zamašenega solnega palnika. Sol se nad vse rada sprime; najbrže pa še ne veste, da to prepre-** stresete vanjo nekaj zrn riia.
o	*e ne bo sprijela In se bo rada sipala skozi luknjice.
P. P., Ljubljana: Na vaše vpraSanje J glede strojenja zajčjih kožic vam radi! odgovarjamo. Kar se tiče bele soli. I drži lo, kar so vam že v lekarni po ; vedali. To je seveda navadna kiihini ! ska sol za razliko od rdeSe soli. Sadro! (gips) dobite v vsaki trgovini z bar \ vami. Lesni pepel je pač navaden 1 aepel, ki ostane od drv. Kakor je v članku napisano, se lahko poslužite sadre ali pa pepela. Oba imata isti učinek. Če navodila za strojenje zi jih kožic veljajo tudi za strojenje d gih kožic, ne vemo zanesljivo, meni pa, da bi navodila utegnili s prid porabiti za strojenje kakšnih mehke ših kožic, kakor na primer jančjih podobnih. Želimo vam veliko uspe pri strojenju!
Kroi modernega perila ustreza kroju obleke
Modernemu kroju oblek so se prilagodili tudi kroji modernega perila. Kombineže se zgoraj prilegajo životu, spodaj so pa zvončaste, tako kakor obleke To pa še ni vse. Pri krojenju modernega perila tudi pazimo na to, da ne bo oviralo pri delu. Zadostno širino čez prsi dosežemo z majhnimi gubicami ali pa z naznotraj všitimi naborki v pasu.
Moderne kombineže se odlikujejo ne samo po praktičnem in zanimivem kroju, temveč tudi po okrasju ln tvo-rlvu, lz katerega so sešite. Najpriklad-nejše tvorivo za moderne kombineže Je svila, crčpe de chine in crčpe satln. &e najprikladnejši okras za kombineže so še zmerom čipke. Kombineža se s čipkami konča zgoraj, pogosto pa se nadaljuje tudi po sredi životka.
Razen kombinež so še zmerom v modi hlačne kombineže. Hlačke so spodaj
je sledilo:
Sf6Xe4? Ke8xd8 Kd8—c7
9. Dd3—d8fiahll
10. Ld2—g5šah
11. Lg5—d8mat.
ali pa:
10. • • • *
11.	Tdl—d8 mat.
•j*.
j^dnja novost na področju gospodinj-“kih pripomočkov je prav zanesljivo •ektrična »gobica« za krpanje noga* "C. Ce jo vključite v električni tok in ** jo vtaknete v nogavico, bo jasno Pokazala, kje so nogavice že obrabljene. Tako jih lahko zakrpate popre). Preden so uničene. Novost je posebno Praktična v današnjih časih, ko mo-•"amo nogavice še posebno varčevati.
ČIST 8EL OBRAZ
*	10 dneh x uporano FEMINi kreme proti PEGAM. Suha a mastna 20‘- din Po povzettu poltlia:
MRFUMERIE >«106 — STARI BEČII
Dunavaka binodu
Rešitev problema it. 4
1. b2—b3	Kf3—eS
2. Ta4—d41	kar koli
8.	Da2—d2 ali Td4—d3 mat.
l	Kf3—g3
2. Ta4—'h4!	kar koli
3. Da2—h2 ali Th4—h3 mat.
Lep in praktičen telovnik, tako preprost, da sl ga brez težav lahko sami ukrojite. Posebno praktičen je zato, ker ga lahko pripnete na gumbe, prišite na obleko. Telovnik na naši sliki je it svetlozelenega bariuna, kroj je pa posebno prikladen tudi za bel telovnik, ki ga je treba večkrat oprati.
n. nadaljevanje
»Prijatelj, pozabljaš, da tudi ti nisi izbiral besed. In kadar se je ta tvoj ognjeviti nasprotnik obrnil k Orani, so postale njegove besede nenavadno nežne, njegove sršeče oči so pa pričele božati in rotiti. Vidiš! čutim, da se je ta človek na prvi pogled zaljubil v Orano. Ali je to tako čudno, če je tako lepa?«
»To je res... Upajva, da je tako, kakor ti praviš, če jo ljubi... No, bomo videli!«
»V ljubezen zaupam, ljubi moj,« je pogumno dejala gospa Cadrero-nova. »Pravijo, da ljubezen gore prestavlja.«
Graščak to pot ni odgovoril. Morda je preslišal te poslednje ženine besede, morda so mu misli uhajale daleč, tja v daljnjo bodočnost... Dolgo sta oba molčala. Naposled je ta robati mož skoraj sanjavo dejal:
»Dobro, videli bomo. Informiral se bom o tem Spancu, če bom izvedel, da je lahkoživ, morda celo nepošten, bom prisilil svojo hčer, da se loči od njega. Če bom pa slišal, da je pošten, spodoben človek, ga bom skušal vpeljati v svoje podjetje.«
Ni še prav dokončal, že je njegova žena planila v jok. A to pot je jokala od veselja.
Zdaj je bila vrsta na gospodu Cadreronu, da je pričel tolažiti svojo ženo.
»Nikar, nikar, ljuba moja. Po-r Iri se! Zdaj vidiš, da nisem divjak in da tudi jaz ljubim našo Orano. Vse, kar zahtevam od nje in od njenega moža, je dovoljenje, da smem bdeti nad njo in njeno bodočnostjo. Peklo bi me, če bi ju videl v stiski! Rad bi, da bi oba bila srečna! To je vse, kar si želim!«
Gospa se je nasmehnila in si otrla solze. Zdaj je spet spoznala svojega moža, dobričino, ki mu je bila vse življenje prva zapoved: misliti na srečo Orane!
XXX
Med tem ko sta se gospod in gospa Le Cadreronova pogovarjala o bodočnosti Orane in njenega moža, sta se mlada zakonca peljala v vlaku proti Parizu.
Na smolo je bil njun oddelek prenapolnjen, tako da se nista mogla pogovarjati o osebnih zadevah. Mladi Španec se je obrnil k svoji ženi in opravičujoče dejal:
»Nisem upal, da vas bom dobil tako kmalu. Oprostite, da nisem rezerviral posebnega oddelka za naju: bal sem se pač, da se bom vračal sam...«
Orana — srce ji je bilo še polno žalostnega slovesa — je zmajala z glavo. Bilo ji je tako vseeno, ali ima ta trenutek malo več ali malo manj udobja. Zdaj je bilo zanjo važno samo to, da se je z vsakim obratom koles vse bolj oddaljevala od svoje rodne hiše, odhajajoč s svojim možem v neznano, negotovo bodočnost.
V kakšno stanovanje, v kakšno okolje jo pelje njen mož? Nešteto vprašani jo je mučilo, nešteto vprašanj, ki jim ni vedela odgovora.
Moreno jo je vprašujoče opazoval. Zbala se je, da je uganil njene misli. Plaho se mu je nasmehnila.
»Nikar se ne vznemirjajte,« je rekla čez čas, »prav dobro mi je. Tudi vam ni nič boljše ko meni, kaj ne? Potlej moram biti tudi jaz zadovoljna.«
»Hvaležen sem vam za te ljubeznive besede.« je tiho odgovoril. »V tem trenutku so mi dragocenejše, kakor utegnete misliti.«
Na tihem se je v začetku nekoliko bal, da se bo mlada žena naposled le premislila. Kaj naj bi ji rekel, kaj naj bi storil, če bi se na lepem na tej ali oni postaji spomnila, da bi se rada vrnila domov? Ali naj ji to odsvetuje, ali naj ji dokazuje, da ima do nje pravico? Ali ni bil prav pred nekaj urami dejal, da zanj tudi ta nerazdružljiva zveza ne bi imela pomena, če se Orana sama ne bi odločila zanj? Sama vprašanja, ki jim ni vedel odgovora.
želel sl je. da bi bil sam z njo v tem oddelku, da bi lahko z nekaj tolažečimi, toplimi besedami zabrisal tisto neznano, grozeče, ki se je vsililo mednju po tem nenadnem, žalostnem slovesu od doma.
Vroče si je želel, da bi bila že vendar sama, toda spričo novih popotnikov, ki -o na sleherni postaji vstopali v vlak, se je morala njegova želja umakniti kruti resničnosti, Vzel je torej iz žepa nekaj časopisov in jih ji ponudil.
Orani je bilo vse preveč hudo pri srcu, da bi mogla pazljivo brati. Raztreseno je listala po neki reviji, samo da ne bi užalila svojega moža, hkrati so ji pa misli uhajale v preteklost. V reviji je videla nekaj zanimivih slik o Parizu. o velemestu, kjer bo odslej živela. Morda bi se kakšna druga žena veselila na samostojno življenje v vedri, eleeantni francoski prestolnici; ona, Orana Je bila še
/Uu&eze»
ŠPANSKEGA ČASTNIKA
vse preveč mlada in plaha, da bi mogla misliti na to življenje z veseljem in brez skrbi.
Doslej je pač živela v Jacheresu, sama med svojimi. Ni bilo prešerne zabave v tem idiličnem gnezdecu, to je res, prav tako pa tudi ni bilo vznemirljivih dogodkov, nikakršne skrbi za življenje, nikakršnega razburjanja. življenje je teklo mimo in sončno, kakor Loira med zelenimi bregovi njihovega posestva...
Zdaj se je pa na lepem znašla pred grozečim vprašanjem:
Kaj bo jutri?
Ali se bo mogla navaditi na samotno življenje daleč od rodne hiše, daleč od ljubljenih staršev? Kaj je dejala? .Na samotno življenje*? Ali ne bo živela ob strani svojega moža?
Pogledala ga je od strani. Zdel se je ves zatopljen v časopise, kakor da zanj ne bi bilo druge stvari na svetu. Bil je tih in mračen. Na lepem je začutila pekočo radovednost, kakšen je prav za prav ta njen mož...
Ali jo bo razumel, on Spanec, njo Francozinjo? Ali ji ne bo nikoli očital očetovih besed, njegovega sovražnega sprejema? Bilo je res škoda, da se je oče tako razburil in tako razžalil njega, ki bo morala odslej deliti z njim svoje življenje, če bo hotela ali ne...
In potlej je bil med njima še spomin na tisto prvo noč v Barceloni. Ali je ona kriva, če še do tega dne ni pozabila te bridke preizkušnje?
Ali bo njen mož lepega dne vendar razumel, da je sicer po božjih in človeških postavah tisto noč ravnal pravilno, da je pa to ravnanje ubilo njeno dekliško dušo in ranilo njeno čast?
Morda se bosta pa vseeno bolje razumela, kakor zdaj sluti? Ona ima dober namen. Ali je pa dober namen dovolj spričo strahu, ki se je je loteval ob misli, da je z vsakim obratom koles bliže njunemu skupnemu domu, in intimnemu življenju s svojim možem?
Tudi Morenu ni bilo posebno lahko pri srcu.
Sedel je zraven svoje mlade ženice, na videz zatopljen v časopise in ne meneč se za ves svet. Toda dober opazovalec bi bil uganil, da se za to pretirano vnemo za časopise najbrže skriva nekaj drugega. Morda zadrega? Morda strah?
In med tem ko je Orana s strahom mislila na življenje, ki jo čaka, so se tudi njemu podile misli no glavi brez pravega cilja in smisla.
Kako naj se vede do te osebice, ki tako tiho in mimo ždi zraven njega? Res, njegova zakonita žena je, toda njegova je postala v tako čudnih okoliščinah, da v nepoprav-ljivost tega dejstva kar ni mogel prav verjeti.
Tam, v Barceloni ni bil prav nič v zadregi. Menil je, da bo morebiti
Zanesljivo
»Ali poznaš Brgleza?«
»Kaj ga ne bi? Včeraj sem mu posodil sto dinarjev.«
»No, potlej že vidim, da ga ne poznaš.«
Popolnoma jasno
Oče: »Ce imaš v enem žepu suknjiča petdeset dinarjev in v drugem trideset, koliko dinarjev imaš seboj?«
Sin: »Potlej imam na sebi prav zanesljivo tuj suknjič.«
Lepa bodočnost
Zaročenka: »Kajne, dragi moj, ko se poročiva, bova imela hišico?«
Zaročenec: »Seveda, veš da ne bova takoj starovala v palači.«
Ona: »Rada bi imela tudi tri služkinje.«
On: »Oh, saj jih boš imela še več; vse, drugo za drugo.«
Ce se dva premislita
Ona: »Včeraj ste me prosili za roko, pa sem vas odbila. Pozneje sem se pa premislila.«
On: »Skoda! Tudi Jas sem se premislil!«
Podedovana pamet
rl par ima petletnega sina.
Ker sta otroka preveč razvadila, ae očka in mamica pogosto prepirata zaradi njega. Nekoč v^dikn* oče v prepiru:
»Zapomni si, da je moj sin pamet
podedoval po meni!«
»Vidim, vidim,« odgovori žena. »Ze davno sem opazila, da Je tvoja pamet nekam izginila.«
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N.
živel samo še eno noč in en dan; dalje takrat ni mislil. Živel je samo za tisti dan, samo za tisto noč. Tedaj od življenja ni terjal več, kakor da te kratke, zgoščene ure skupnega sožitja s to lepo žensko doživi kar najbolj globoko kar najbolj sladko. Na drugo ni bil pomislil.
Njegove misli so bile tedaj daleč od bodočnosti. In zdaj je na lepem ta bodočnost stopila predenj v vsej svoji resničnosti, in terjala, da se ji postavi v bran kot človek, ki zna brez strahu pogledati življenju v obraz.
Spet so mu misli poromale za nekaj ur nazaj. V duhu je gledal prizore, ki jih je bil pravkar doživel, kakor v filmu. Spomnil se je, kako dobro mu je delo spoznanje, da ga Orana ni pozabila ne zatajila.
In vendar se ga je v tem trenutku loteval neznan strah. Tesno mu je bilo pri srcu ob misli: Kaj bo dejala njegova mlada, razvajena žena o njegovem skromnem samskem stanovanju? Dve sobi s kopalnico, kuhinjica, kjer mu slu-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
ga včasih skuha obed, to je vse njegovo kraljestvo.
In Orana? Ali ni njen oče dejal, da je vajena udobja? Kdor je videl salon v gradiču Jacheresu, je tem besedam prav rad verjel.
Pogledal jo je od strani. Imela je skromen, črn kostim; na bujnih plavih kodrih je pa čepelo eno tistih srčkanih pokrival, ki jih ne moremo prištevati h klobukom, ker so preintimna, in ne k čepicam, ker so ukrojena iz razkošnega blaga. Vseeno se mu je pa zdelo, da ima njegova žena dober okus in da ni posebno razvajena. Morenov pogled je zdrknil nekoliko niže, na njen drobni, zdaj nenavado bledi obrazek. Pobešala je oči, okrog ust se ji je pa vilo nekaj otožnega, kakor da se bo zdaj zdaj spustila v jok. Zasmilila se mu je. Bila je še tak otrok! Hkrati se je pričel oštevati, da jo hoče kakor vrtnar cvetlico presaditi iz razkošnega vrta na pust travnik, kjer ni vajena ne podnebja ne zemlje.
Oh, kako je v tem trenutku obžaloval, da je ravnal tako nepremišljeno! Morda je za zmerom uničil njeno življenjsko srečo? Le zakaj ga je tako gnalo, da bi spet videl to žensko^ če bi mogel ne-
'HUMOR.
V	nevarnosti
Krlvokljun je sicer miren človek, njegova družina Je pa prava Jata Jastrebov. Nekoč ga je tako pretepla, da ga niti v bolnišnico niso hoteli sprejeti. Siromak se odloči, da bo družino tožil. Sodnik ga vpraša:
»Pravite, da vas Je žena tepla z lonci po glavi?«
>Da,< odgovori Krlvokljun.
»Hči je pa na vas vrgla stol?«
»Tako jel« pritrdi tožitelj.
»Kaj vas je pa pripravilo do tega, da ste odšli iz hiše?«
»Videl sem, kako Je moj bratranec otipaval omaro.«
Modema obleka
»Moj mož nikakor ni skop. Kar se pa tiče mojih oblek... Za tole obleko sem se morala dobesedno boriti, boriti, lahko rečem za sleherni centimeter.«
»No, zdi se ml, da borba ni bila preveč dolgotrajna.«
Izkaznica
»Vaše ime?«
»Jože Močan.«
»Poklic?«
»Boksar.«
»Ali ae lahko legitimirate?«
»Seveda... Ali se hočete čea pet minut znajti na tleh?«
j koliko krotiti svoje hrepenenje, bi : bil poiskal Orano šele tedaj, ko bi ! jo mogel peljati v stanovanje, vred-| no graščakove hčere, v stanovanje | z lepimi sobami, z balkoni in terasami, z izbranim pohištvom in vrtom, kjer bi lahko cvetlicam in nebu razkazovala svojo lepoto.
In tedaj se je spomnil, da pač ni upal, da bi hotela iti Orana z njim. Ni veroval v ta čudež, ki si ga je na tihem tako vroče želel. To pot so ga dogodki pač prehiteli.
Zdelo se mu je, kakor da bi vnovič slišal Oranine odločne besede:
»Dala sem svojo besedo. Jaz je ne bom prelomila, oče!«
Ob tej mis'i se je mladi mož zresnil. Orana je bila poštena, izpolnila je svojo obljubo. Zavedel se je, da mora biti hvaležen usodi, da mu je dala tako dobro in pošteno ženo.
In vendar je njegovo moško samoljubje žalila okoliščina, da je govorila njegova žena samo o dolžnosti in o dani besedi. Ali je ni res prav nič drugega vabilo z njim?
Bila je vendar njegova žena. In tista noč, ko je držal v svojem objemu i- ji šepetal ognjevite besede ljubezni — ali ji ni tista noč nič pomenila? Ni mogel verjeti, da je prav tista noč ubila v njej čustvo, ki bi morda sicer živo vzplamtelo v njenem srcu za plemenitega rešitelja.
Tedaj si je mislil, da je ne more nič več ločiti od njega, nič razen smrti. Zdaj je spoznal, da življenje bolj korenito loči, bolj pristransko kakor smrt. Ali ju ne loči zdaj vse: stan, družba, svet, predsodki, okolje, ld v njem živita, vse tiste drobcene razvadice in navadice, ki so za skupno življenje in za harmonijo v zakonu tako potrebne in važne?...
Spet jo Je od strani pogledal. To pot je slonela na naslonjalu klopi, z zaprtimi očmi. kakor da bi spala. Silila se je k spancu, a Moreno je uganil, da bdi in da celo napeto premišljuje. Pokazala ni prav nobene potrebe, da bi se mu približala, da bi s toplo besedo, s smehljajem ogrela ledeno ozračje, ki je nastajalo med njima. Niti toliko se mu ni približala, da bi mu potožila zaradi neudobnosti te vožnje, da bi se mu pritoževala Odločila se je bila najbrže, da bo skrila vse svoje občutke, da bo pred njim prikrivala vse svoje misli in želje.
Moreno je nehote globoko vzdihnil. Zaslutil je, da je drago plačal zadoščenje svoji trmi, da je graščaku Le Cadreronu proti njegovi želji odpeljal hčer.
Prav tedaj je po lučih, ki so vse pogosteje silile skozi okno vagona, uganil, da se vlak bliža Parizu. In še preden je doumel, kaj to pomeni, je vlak že vozil na pariško postajo.
Tiho je ponudil svoji ženi roko, da ji pomaga iz vagona.
Pravilen odgovor
Neka gospodinja zliva vodo skozi okno na cesto. Mimo pride stražnik in ji zagrozi:
»Zapisal vas bom! AH ne veste, da je prepovedano vodo zlivati na ulico?«
»Da, gospod stražnik. Zakaj pa včeraj niste plohe zapisali?«
Preskrbel se je
Režiser: »2e včeraj sem vam rekel, da mi imate priti na oder v kožuhu. Ta prizor se vendar odigrava v Rusiji v najhujši zimi.«
Igralec: »Gospod režiser, žal kožuha nimam, zato sem pa oblekel dvoje hlač.«
Skrbna mamica
»Preden te vzame, se ml bo vendar predstavil, ne?«
»Mama, saj te je že videl in ml je rekel, da me bo kljub temu vzel.«
Dobro vino
Gost: »Ali imate še zmerom tisto črno dalmatinsko vino kakor zadnjič?«
Gostilničar: »Da, gospod, bodite brez skrbi.«
Gost:	»Potlej ml prinesite kislo
vodo.«
V	šoli
Učitelj: »če pustiš košček železa na dežju. Jurček, kaj se bo z njim zgodilo?«
Učenec: »Zarjavel bo.«
Učitelj: »In kaj bi se zgodilo z zlatom?«
Učenec: »Izginilo bi.«
XXXI
Stanovanjce, ki je vanj Moreno peljal svojo mlado ženo, je bilo eno izmed neštetih novih samskih stanovanjc v okraju na Marsovem polju. Hiša je bila še nova in precej udobna. Stanovanje je imelo dve sobi, okusno opremljeni, snažni, toda za čudo hladni. Manjkalo je tistega osebnega čara, ki jo daje vsaki stvari živahna človeška nrav. Vse je bilo lepo urejeno, in prav preprosto. Razvajeno žensko oko bi prvi trenutek opazilo, da manjkajo zavese, da bi bila soba vse prijaznejša, če bi stala na mizi vaza s cvetjem in če bi bilo kje nekoliko srčkanega nereda, tako značilnega za topla, domača stanovanja. Da. tem sobam se je poznalo, da jih urejuje sluga in da živi v njih človek, ki je bil dolgo vojak, ki mu ni do udobja in ki ne zna ceniti razkošja.
Moreno je videl, da Orana nekoliko presenečeno ogleduje njegovo domovanje. Opravičujoč je dejal:
»Španija je zdaj revna, zato pač slabo plačuje tiste, ki so ji vemo služili.«
»Zakaj mi to govorite?« je živo vprašala Orana. Priznala si je, da ji je kljub vsemu to mirno stanovanje bolj všeč kakor velike sobane z razkošnim pohištvom, ali pa kakor sobice, prenapolnjene z nepotrebno, neokusno drobnarijo, z zmazki, ki jih je že večkrat videla v provincijalnih stanovanjih in ki jih je tako sovražila.
»Upam, da vas bom lahko kmalu popeljal v spodobnejši dom,« je tiho dejal nien mož. »Spreimite moj dom, kakršen je: potrudil se bom. da bo kmalu večji in vsaj nekoliko podoben tistemu, ki ste doslej živeli v njem.«
»Saj je prav čeden,« je iskreno odvrnila mlada žena. Med tem so se pa njene oči ustavile na edini postelji v spalnici. Vztrepetala je. Ta pogled io ie soomnil na noč, ki jo je preživela ob strani svoiega moža pred dobrim letom, na trenutke. ki so se tedaj kakor nož zarezali v njeno srce, da se še zmerom ni zacelilo.
Moreno je opazil njen prestrašeni pogled in čez bledi obraz mu je šinila temna senca, še preden k utegnil spregovoriti, se je že Orana živo obrnila k njemu in pogumno vprašala:
»Ali je tu samo ena spalnica? Kje bom pa jaz spala?«
Mladi Španec jo je pogledal tako očitajoče, da je zardela do ušes. Potlej je pa mimo dejal, skušajoč kar najboll prikriti svoja vzbur-kana čustva:
»Ali želite lastno sobo, ma-dame?«
Orana Je spet zardela, ne vedoč, kako bi mu razložila to željo, da ga ne bi užalila. Hkrati se je pa zavedala, da bi bilo noro. pričeti staro igro iznova. Začela je v zadregi :
»Mislila sem... da bi bilo bolje, če bi se ooorej nekoliko vživela v to novo življenje... Ali me razumete? Ali ne bi kazalo?...«
Zmanjkalo ji j e besed.
»Kaj ste mislili?« jo je neusmiljeno vprašal.
»Da bi bilo za najino bodoče živ-Henle primerneje, če ne bi takoj živela tako skuoal, tako intimno...«
Bila je rdeča kakor kuhan rak, ko je naposled le spravila te besede iz sebe.
»Kakor želite, madame.« Mladi mož je izrekel te besede vljudno, brez senčice porogljivosti ali očitka, vendar se je Orani zazdelo, da se je v njegovih očeh nekaj utrnilo, da je ugasnil sij upanja in pričakovanja, ki je še pravkar gorel v njih. Njegov bledi obraz se je pod vranječmimi lasmi zdel še bolj bled in podoben negibni krinki.
»Ali sem se jaz tako obotavllal tedaj na Katalonskem trgu v Barceloni?« je z bridkostjo pomislil mladi Španec.
»Ta soba bo vaša,« je potem počasi dejal. »Za nocoj se bom zadovoljil z divanom v sosedni sobi.«
Orana je živahno oporekla: »Oh, ne! Bom Jaz spala na divanu!«
»Prpsim, vas. senora, zadovoljite se z mojim predlogom. Ta soba je vaša. Uredite si jo po mili volji, že jutri se bom pozanimal za kakšno primernejše stanovanje.«
Zahvalila se mu je s smehllajem, toda po zapetosti njegovega ponosnega obraza je ueanila. da ga le pravkar bridko užalila, morda bolj, kakor ga je bil pred nekaj urami užalil njen oče z vsemi krutimi očitki.
Odrekla mu je bila zaupanje, edino, kar more dati ženska moškemu razen ljubezni. Hotela se je zavarovati pred morebitnimi presenečenji. toda udarila je na sleno in ni izbirala načina in besed. Na lepem je začutila, da le s svojo nerodnostjo še poglobila prepad, ki je nastal med njo in nlenim možem po odhodu iz Jacheresa.
Ni utegnila dolgo premišljevati, ali je prav ravnala ali ne. Njen mož se je opravičil, da jo bo pustil nekaj trenutkov samo, potlej je pa odšel v predsobje, kamor je sluga pravkar prinesel kovčege.
do cesarja Ima neomejene možnosti,
»Božji sin' Hirohito jaha na svojem belcu na Jutmji Sprehod.
Spoštovanje in nedvomna, tiha vdanost, ki ju goje vsi pošteni in patri-jotski Japonci do svojega cesarja, je glede na sodobno politiko v svetu res nekaj svojevrstnega. Za nas, ki živimo na Zapadu, za nas Evropce utegne biti vse to kar nerazumljivo. Marsikdo se bo čudil japonskemu misticizma, toda vedeti moramo, da misticizem ni vselej varanje samega sebe Pogosto je to samo instinkt ljudstva, ki radevolje priznava pojave, ki si jih
Micumasa JonaJ
Iz dežele .sončnega cesarstva'
Japonska na novi poti?
V	obilici političnih dogodkov, ki Malone s filmsko hitrostjo hite mimo *b*. nikakor ne gre prezreti vele-Aninega dogodka na Daljnem Vzhodu, Preosnove japonske vlade, že tretje »enem letu. Stvar smo sicer v velikih obrisih že prejšnji teden registri-*ali v našem političnem pregledu, *endar je prav, da si jo ogledamo io v podrobnostih.
če hočemo z vseh vidikov presoditi *dstop prejšnje, Abejeve vlade in nastop nove vlade, ki ji predseduje odmiral Jonaj, si moramo pobliže ogledati sedanje gospodarske in politične razmere na Japonskem. Vedeti moramo, da se občutita v japonskem Notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem življenju dva vpliva: vpliv skrajno imperijalistične in militaristične vojaške struje in pa vpliv zmernejše •truje visokega uradništva, zastopnikov gospodarskega sveta in mornarice. Med tema dvema strujama je večno trenje. Prva struja je izrazito Protianglešlca in se zavzema za nem-iko-rusko-japonsko politiko, kakor jo }e nakazala Nemčija s sporazumom
* Sovjeti. Druga struja se pa po ovoji ideologiji in politiki približuje anglosaškima velesilama.
Kritiko prejšnje vlade je sprožil
* vsaj od začetka se je tako zdelo — Predvsem gospodarski problem. Letošnja žetev je bila pičla; vzrok te-rriu bi bilo bolje iskati v pomanjka-
Pomen preosnove japonske vlade. — Kdo prav za prav vlada na Japonskem? Vpliv armade in cesarskih svetovalcev na japonsko zunanjo in notranjo politiko
Admiral
nju delovnih moči, ki bi obdelovale Polje, kakor pa v slabi letini. Zastopniki vojaške struje so tedaj prijeli očitati vladi, da je pokazala glede rešitve tega problema vse premalo Alergije. Zdelo se je že, da bo vojaška stranka sama prevzela vodstvo države; potlej bi prišlo kajpak do zb lizanj a z Rusijo in še do tesnej-•ega sodelovanja z Nemčijo. Vojaška struja je tudi pričakovala, da bi bilo Potlej možno hitreje podjarmiti Kitajsko, ker bi Rusija prenehala podpirati Čangkajska.
Prejšnja japonska vlada je skušala -orati srednjo pot. Po eni strani se /« hotela približati Rusiji, hkrati si
V	Pa želela boljših odnosov z Zdru-•enitni državami in Anglijo, Še bolj *akor gospodarska stiska je pa omajala zaupanje v Abejevo vlado nezaupljiva politika Združenih držav Japonske. Otoška država se zadnji "8 trudi, da bi živela s svojo mo-ffocno sosedo onkraj Pacifika v prijateljskem razmerju. Le predobro se namreč zaveda, da poteče 26. januar-^ ameriška-japonska trgovinska po-fodba, in da vse kaže, da je Amerika
oo	hotela obnoviti.
Zdi se, da so hoteli Američani s *?ojirn ravnanjem prisiliti vojaško rfo bi sama prijela za krmilo .fade in zastopala pred cesarjem in judstvom zunanjo politiko svoje dr-Doslej se je japonska vojaška VTuja rada skrivala za hrbtom ci-***ne vlade in talco vso odgovornost vladi vsiljene odločitve zvrnila na ‘Odo. Zdaj naj bi vendar naposled Zastopniki te imperijalistične struje jokazali, kaj sami znaio v teh za Japonsko bodočnost odločilnih trenutkih.
Toda do tega radikalnega obrata *• ni prišlo. Japonski cesar je za mi-istrskega predsednika imenoval admirala Jonaja, predstavnika zmer-7*)še struje in nasprotnika Rihben-*opoye politike, torej zveze z Nem-**Jo in Rusijo. Naše bralce bo gotovo ?^nimalo, kakšna je osebnost in *akšni so nazori noveaa japonskega Ministrskega predsednika.
. Admiral Jonaj je narobe, kakor Janonci, izredno močne iv do-velike postave; trmoglavo okor-
nost njegovega telesa pa omili njegov fino oblikovani vzhodnjaški obraz, toda brez tistega večnega nasmeha, ki je lasten Japoncem. Nekemu francoskemu časnikarju, ki ga je hotel intervjuvati, je admiral Jonaj kratko dejal: *Ne maram politikov, torej tudi časnikarjev ne.<
Admiral Jonaj je zaverovan v svojo mornarico, čeprav skuša mlade častnike po vsaki ceni odvrniti od politike, ki jo vodijo njihovi kopenski tovariši. Bržkone so njegovi politični nazori dokaj drugačni kakor nazori njegovih prednikov na ministrskem stolu, toda današnji čas šeni primeren za velike izpremembe. Važno je pa vedeti, da se zdaj, ko je predsednik japonske vlade Jonaj, Japonska prav gotovo ne bo zapletla v nove politične pustolovščine, kakršne bi si želela Moskva in Berlin. In to je za zdaj pač najvažnejše.
Ob novi preosnovi japonske vlade in za boljše razumevanje psihe japonskega naroda ne bo odveč, če našim bralcem predstavimo najvažnejše čini-telje japonskega javnega življenja in japonske politike: japonskega cesarja, vplivne ljudi okrog prestola in armado.
Japonski cesar
Celo japonski cesar je človek, toda hkrati je tudi utelešeno božanstvo. Kot človek jč in spi, ima svoje zasebno življenje kakor vsakdo drugi. Rodil se je; spočel je otroke; umrl bo. Toda vse njegove človeške lastnosti so ožarjene s sijem njegove božanstveno-sti. Njegovo rojstvo, njegovo življenje in njegova smrt bodo samo epizoda v nekem kozmičnem, večnem procesu.
Japonski cesar je božanstvo., zato je neskončno več kakor samo vladar države. On j e država. Cesar in ljudstvo sta eno. Japonci menijo, da so vsi, ne samo cesar, potomci božanstev ali pol-božanstev. Toda cesar je božanstvo, ki vlada, nekakšen' oče, ki združuje vse ljudstvo v svojem vzvišenem, neosebnem in čudovitem bitju.
t jih
zgolj s pametjo ne more razložiti.
Japonsko ljudstvo aelo ljubi svojega cesarja, čeprav je le malo Japoncev, ki ga je videlo. Spoštovanje japonskega ljudstva gre namreč tako daleč, da sleherni Japonec ponižno pobesi oči, kadar se približa cesar ob kakšni posebni priložnosti ali v kakšnem svečanem sprevodu. Japonci svojega cesarja ne smejo gledati. Vzrok te sramež-ljivorti je mitološka vera, da oslepiš, če pogledaš .božjega sina*.
Slike cesarja so razmeroma redke. Navadno je obraz na sliki poKrit s celofanskim papirjem. Ce se poda cesar na potovanje, morajo vsi Japonci na vsej poti zastrti okna. Prav tako ne sme nihče cesarja gledati od zgoraj navzdol. Stolpa pri novem policijskem poslopju v Tokiu samo zato niso nikoli dogradili, ker so ugotovili, da bi bilo mogoče z vrhnje line videti konec cesarjevega vrta. Ko je bila nekoč v
nekem japonskem časopisu cesarjeva slika, je uredništvo svoje bralce posebej posvarilo, naj strogo pazijo, da ne bi časopisa obrnili tako, da bi slika gledala v mizo, ali da ne bi celo na časopis kaj postavili.
Zdravniki so se smeli pri zdravniškem pregledu dotakniti života očeta in deda zdanjega cesarja samo v svilenih rokavicah. Pravijo, da je moral dvorni krojač jemati mero za obleke iz spoštljive razdalje, potlej je jasno, da se .božjemu sinu‘ obleke niso posebno podale. Znano je, da zdanji japonski cesar Hirohito nikoli dvakrat ne obleče iste obleke in tudi spodnjega perila ne. Porabljeno obleko podare nižjim uradnikom, in ti jo varujejo kot izredno dragoceno darilo, in je navadno ne nosijo.
Njegovo cesarsko Veličanstvo Hirohito je sto štiri in dvajseti japonski cesar, izvirajoč iz ene in iste dinastije. Leta 1924. se je še kot regent poročil s princeso Nagako Kuni, s katero ima šest otrok. Leta 1926. je zasedel japonski prestol kot vir. dar Japonske.
Povejmo najprej nekaj o njegovem imenu. Hirohito pomeni dobesedno; .velikodušen1 in .vzvišen*. Zlog ,hito' sme uporabljati samo kraljevska dinastija in razen nje nihče v vsej porski. V začetku svojega vladanja si cesar izbere novo ime. Doba, v kateri je vladal, se potlej imenuje po tem novem imenu. Hirohito si je izbral razen svojega imena še pridevek ,Sho-va‘, kar pomeni — nekam čudno! — .Sijoči mir‘. Leta na Japonskem potlej štejejo po tem pridevku. Leto 1940. je torej .Shova 14*. Japonci cesarja nikoli ce imenujejo po imenu. Ce govore o cesarju, pravijo enostavno-.Prestol* ali pa ,Heika Denka‘, kar pomeni Vzvišeno Veličanstvo. Po svoji smrti se vsak cesar Imenuje ,Ten-no‘. to je njegovo posmrtno ime.
Ze čisto majhni otroci se uče častiti cesarja po božje. Vsaka šola ima nekakšen spomenik s cesarjevo sliko Preden se šolarji prično učiti, se z učiteljico vred globoko priklonijo pred cesarjevo sliko in nekaj trenutkov spoštljivo molče.
Čeprav se japonski cesar sam ne sme nikoli pritakniti denarja, je vseeno med najbogatejšimi ljudmi ra svetu, da, v nekem pogledu je tudi najbogatejši človek. Njegova je vsa Japonska; vsa dežela pripada njemu. Kajpak je praktično japonska zemlja tudi last japonskega kmeta in posestnika, toda hkrati je tudi pravna last cesarja in njesove driižire. Kajpak ima cesarska družina tudi la-tne dohodke. Točne višine teh dohodkov ni mogoče izvedeti. Dobro poučeni krogi pa vedo povedati, da je cesarska hiša tretje ali četrto med največjimi kapitalističnimi podjetji vsega cesarstva.
Lahko Je uganiti, da Je vladarjev vpliv, ali pa vpliv tistega, ki Ima neposredni dostop do japonskega vladarja Iti pravico svetovati mu, ogromen. Ljudstvo se slepo pokorava vsemu in živi svoje trdo življenje v veri, da mora vsakdo doprinesti svojo žrtev za Japonsko in za cesarja, ki v n lem vsakdo vidi Boga ln očeta vseh Japoncev.
Kdo vladi?
Po Japonski ustavi iz leta 1889. Ima japonski cesar vse bolj neomejeno oblast kakor pa kateri koli drugi .ustavni* vladar. Mikado ima najvišjo oblast nad armado in mornarico in
ima pravico objaviti vojno ali podpisati mir. Pravico ima, sklicati ali od-goditi parlament, uveljaviti zakone ali pa vložiti proti njim svoj ,veto‘, in pravico ima, v časih krize, razveljaviti ustavo.
Po drugi strani pa velja na Japonskem načelo, da se cesar ne sme neposredno baviti s politiko. In še en paradoks: Japonsko ne vlada cesar, temveč vladajo jo ,v imenu* cesarja. Cesar je človek, kakor smo bili videli; Bog je, kakor smo bili videli. Toda cesar ni diktator. Ni Peter Veliki, m Staljin, ni Cromwell •=
Samo odraz je pestre obilice teorij, tradicij in vplivov.
Bistvo političnega boja na Japonskem je v nadzorstvu dostopa do ja-
vplivati na javno in politično življenje na Japonskem. Po ustavi bi energičen in častihlepen cesar kaj lahko postal diktator, toda doslej se to še ni zgodilo. Cesar je država, toda drugi ljudje vladajo v njegovem imenu.
»Oni« imajo kar največji vpliv na politično življenje. »Oni« odločajo, ali bodo sklenili mir, ali bodo vodili vojno dalje, »oni« imajo povsod prvo in glavno besedo.
Kdo so ti »oni«? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Tudi na Japonskem je zelo malo ljudi, ki točno vedo, kdo so »oni«, kajti tudi »ari« se med seboj vsi ne poznajo in se telo pogosto menjavajo. Vladajoča stranka je gibljiva in prožna, toda njena politika Je že vnaprej potrjena.
Japonci goje strastno iti kar nerazumljivo ljubezen do posrednega vladanja. Danes ve vsakdo, da je vladajoči faktor »njih« japonska armada.
Toda domneva, da prav zdaj na Japonskega cesarja vpliva samo japonska armada, ni pravilna. Vpliv na cesarja ima, razen armade, tudi skupina visokih uradnikov in svetovalcev, ki imajo kajpak pogosto iste nazore kakor armada, tako da le redko kdaj pride do nesporazuma. In ti so F>ogosto .razsodniki* med prestolom, armado i» ljudstvom.
Ko januarja 1938 Kitajci kljub padcu Nankinga niso hoteli zaprositi m mir, je sklical cesar cesarsko konferenco, prvo po letu 1914. in peto v vsej Japonski zgodovini. Istočasno so se dogovorili, da bo v teh kritičnih časih stalno zasedal državni svet, tako imenovani .cesarski glavni stan*. Njegova naloga je. svetovati cesarju v teh težkih časih. Sleherno važno odločitev odobri danes ta mala skupina ljudi.
Ta .cesarski svet* sestavljajo odločilni vojaški in mornariški strokovnjaki, pa tudi naivažnejši miristri in dvorni uradniki. Značilno je pa, da
dolarji se pred začetkom pouka poklonijo cesarjevi sUti, svečano shranjeni v posebneži spomeniku.
tudi zdaj nihče točno ne ve imen vseh članov te velevažne ustanov«. Toda kar store, to je odločilno.
Japonska armada
Kakor toliko drugih ustanov na Japonskem, je tudi armada svojevrstna in se razlikuje od drugih armad po mnogoštevilnih, važnih svojftvih. Predvsem je v prav posebnem odnosu do cesarja; dalje veže na čudovit način fevdalno tradicijo z moderno tehniko; razen tega igra važno politično vlogo, kakor nobena druga armada na svetu. In naposled ima tudi zelo izrazite socialne nagibe ln ambicije. Izredro važno vlogo igra p« tudi verski činitelj. Kadar gre japonski vojak na fronto, pravi svojim tovarišem: »Srečali se bomo pred oltarjem Yasakunl.« To Je tisti kraj t Tokiu, kjer izkažejo njegovemu pepelu, če pade na fronti, poslednjo božansko čast.
Japonska armada ima Izredno velik vpliv na japonsko ljudstvo. Tisti dve leti, ki jih preživi vsak Japonec pri vojakih, dajeta armadi priložnost, da slehernemu Japoncu vcepi svoje Ideje. JaDonska armada se pa poslužuje tudi tiskane besede za dosego svoUh ciljev. 2e nekal let preplavila poseben tiskov-
1	ni oddelek cesarskega volneea ministrstva Japonski narod z letaki in časopisi, pisanimi v vojaškem duhu. In ta duh zahteva popolno preosnovo vsega japonskega javnega živUrnja. Zahteva, da se vse japonsko Javno življenje podredi notrebam 11udctva po eni strani in ciljem armade po drugi strani. Zahteva, da se dooe denarne možnost' za velike osvo,evalne voia-ške načrte. Tako beremo v nekem takšnem vojaškem letaku:
>Za Japonsko ie neizbežno potrebno, da ima mogočno mornarico, ki ho dovoli močna, da uniči sleherno državo, ki bi hotela preprečiti plemenite navore Janonske, ustvariti na Daljnem Vzhodu paradiž miru in blagostanja.«
V	podobnem tiskanem proglasu p« beremo:
*KUuč mednarodnega miru naj bi tvorila vnmetva razdelitev prostora, (Nadaljevanje na 10. strani.)
MODERNE POTEMKINOVE VASI
Nekrvava vojna na zahodni fronti
Novo defenzivno orožje, ki terja mnogo strahu, a malo človeških žrtev
Nikar ne mislite na kakšen poseben izum. Morda vidite v duhu novo »debelo Berto« ali kakšne nove mine; ne. ne mislim tega. To Je orožje, ki ne more nikomur skriviti lasu in vendar utegne biti v vojaškem pogledu zelo važno. In kdo je človekoljubni iznajditelj, ki je morda hotel s svojo iznajdbo prihraniti človeštvu potoke krvi in koristiti svoji domovini? To je francoski častnik Maxime Baze. Se v vseh vojnah so se ljudje borili tudi z zvijačo, da bi prekanili sovražnika. To je bil seveda tudi glavni namen Malima Bazčja.
*
Mislite si, da ste v dežeU, kjer divja vojna. Mislite si tudi, da se peljete z avtomobilom po lepi, široki cesti. Mimo vas beže zeleni travniki (seveda le poleti), obdelana polja, drevje, griči, mirne in prijazne vasice. Nikjer ne vidite vojakov, nobene stvari ni, ki bi vas spominjala na vojno. Cisto tiho Je vse, kakor v najlepšem miru. Morda niti ne slutite, da so nekaj kilometrov, ali celo samo nekaj sto metrov pred vami prve sovražnikove postojanke, ki prihuljeno opazujejo nasprotnikovo gibanje. Približali ste se majhnemu gozdičku. Na sinjem nebu na lepem zapazite dve, tri, štiri bleščeče se krogle, plavajoče v zraku in privezane na nevidne niti. Peljete se še dobrih sto metrov to skrivnostne krogle Izginejo. Zaman jih iščete po nebu.
V	istem trenutku pa pretrga mir strašno brnenje prav ko da bi se s polno hitrostjo približevala cela eskadrilja velikanskih bombnikov. In kljub grmenju ostane nebo prazno... Kaj se godi?
Komaj si utegnete zadati to novo vprašanje, že prično regljati strojnice nevidnih letal in bljuje jo strašen ogenj; njegovo peklensko regljanje se približuje bolj in bolj. Neznansko se vznemirite. Ali so mar iznašli nevidno armado?...
*
Peljete se naprej to kmalu nato, komaj ste za ovinkom, na lepem naletite na rešitev skrivnosti.
Dva velika vojaška kamiona stojita na robu ceste, ob gozdni meji. In zraven na zeleni trati pet ali šest lepih balonov, ki ste jih bili prej opazovali na nebu.
Tedaj vidite, da so ti okrogli in prozorni baloni narejeni iz celofana. Obdaja jih mreža lz lahke svile in lz gornjega dela te mreže visi mogočen /tvočnik.
V	kamionu Je... gramofon s ploščo! In od gramofona vodi do zvočnikov kabelt...
To je tako preprosto in duhovito, da se morate čuditi. Kako to, da že preje niso odkrili tega sistema, ki je nenad-kriljiv, kadar gre za to, da zapelješ sovražnika v zmoto in mu natveziš namišljene manevre...
Prav! Tudi ta misel ni več nova. Maxime Bazč jo je prevzel od nekaterih primitivnih narodov, ki varajo sovražnika s strašnimi bojnimi kriki... da potem napadejo sovražnika s čisto druge strani!
•
Toda naš možak zna še kaj več ko hruške peči. Zadnji čas je v modi tuj izraz »kamuflaža«, ki pomeni po do? mače maskiranje vojnih naprav in priprav, da jih sovražnik ne more izslediti in uničiti. Prve »kamuflaže« so bile delo poveljnika Bazčja. Uporabljali so jih že med svetovno vojro. Bazč je tudi prvi predlagal uporabo oblakov umetnega dima, da zakrijejo bližanje tankov. Njegov najnovejši izum je pa omenjena naprava za prenos streljanja to brnenja motorjev, izum, ki mora zanesti v nasprotne vrste nemir, zmesti ofenzivno gibanje sovražnika to posnemati defenzivne manevre. Proti takemu vznemirjenju ni obrambe.
•
Ne želimo sl vojne. Tod« če bi vendar prišla, kako dobro bi bilo vojskovanje samo s triki, po metodi poveljnika Bazčja! Zelo bi morebiti morali teči, morda tudi nasprotnik, toda gotovo bi bilo manj žrtev, kakor jih terja bombardiranje enega samega bombnika, ki njegovo bližanje vendar tako lahko dobro posnamejo na plošči.
laponska na novi poti?
Nadaljevanje s 0. strani
driavnih dohodkov in obljudenosti. Zgraditev svetovnega miru je cilj Japonske. Japonska je edina dežela na svetu, pokheana, da reši »vet* Takšen vpliv na ljudstvo Ima Japonska ramada tudi zato, ker njeni vojaki to častniki niso zastopniki samo enega stanu, temveč predstavniki vseh, tudi najbolj preprostih stanov, ne glede na gmotne razmere. V svojih spisih Je armada naklonjena revnim slojem ljudstva in nenaklonjena velikemu kapitalu. Prav tako velik vpliv ima na ljudstvo in o« cesarja
armada tudi zato, ker Japonska ar- j' mada to mornarica še nikoli nista bili'' premagani. Japonski vojni minister je j j poleg japonskega mornariškega mini-j: stra edini minister, ki ima neposreden j | in takojšen dostop do cesarja.	■ j
Japonska armada se svoje moči tudi;; zaveda. Za uresničenje svojih načrtov • ne izbira sredstev. Zato se mora vsaK;; japonski politik, ki ni po godu armadi,;; bati za svoje življenje, število tistih;; japonskih politikov, ki jih je armada;; že spravila s poti, je presenetljivo ve-; j liko. Naj naštejemo samo nekaj naj-;; važnejših imen.	;;
Leta 1921. je nekdo zabodel mini- ; strskega predsednika Haro na poti.. proti tokijski železniški postaji. Hara!| se je zameril armadi zato, ker Je; j pripravil pot za sklenitev pomorskega j j sporazuma z Washingtorom.
V	februarju 1932. leta so člani neke; j .krvave bratovščine* zabodli nekdanje-;! ga finančnega ministra Inouya. Komaijj mesec dni pozneje je neki mornariški;; častnik zabodel barona Dana. Baron;. Dan je bil med najbolj popularnimi to;; priljubljenimi politiki Japonske. Todn:: tudi to ni ustavilo radikalov, ki so ga:; sovražili. Isto leto, maja meseca, so;; vojaki umorili ministrskega predsed-;; nika Inukaia. Inukaio je verjel v mir-; | no politiko do Kitajske in je moral to;; svojo vero plačati z življenjem. Za;; vsemi temi političnimi umori so tičali;; ekstremni elementi armade.	;;
Ce bomo torej danes ali v bodoče;; opazovali razplet dogodkov v notranji;; ali zunanji politiki Japonske, se mo-;; ramo vselej zavedati, da ima skoraj v;; vsakem važne 1šem zunanjepolitičnem; ali notranjepolitičnem dogodku na Ja-;; ponskem svoje prste vmes armada. V;; zunanji politiki je armada predstavnik; japonske ekspanzije, v notranji poli-;; tiki pa graditelj novega družabnega;; reda, ki Je bolj ali manj naperjen;; proti velikemu kapitalu. Za dosego;; svojih ciljev se ekstremni elementi;; japonske armade poslužujejo kar;; najbolj radikalnih sredstev, prepri-;; čani, da Je njihova borba za obstoj.;; procvit ali propast Japonske edino;; pravilna ta odločilna.	;;
# Dognane- vo\ht eesniu
Glavni činitelj v vojni je bil in je:; os tal človek. Sodobno orožje kljub;; vsej dovršenosti velja samo toliko:: kolikor veljajo ljudje, ki imajo orožje: I v rokah.	*
Za obrambo pred sovražnimi na-;; padi i* zraka sistematsko priprav- •; Ijena država lahko mimo in spokojna; pričakuje sleherno morebitnoet.
*
Uspeh v vojni že od nekdaj tavisi • kakor od moralne sile in taktične;; sposobnosti vojske take tudi od epo- ; aobnosti vojskovodij, ki jim jt pover- ; j eno vodstvo armade.
(Po beograjski >PolitikU) *
25. L 1940.
H. C. A*idccset%: DIVJI LABODI
»Ne,« je odgovorila starka, »nisem jih videla. Pač sem pa videla včeraj, kako je enajst labodov z zlatimi kronicami na glavi plavalo po tej repici nlzdol.«
Peljala je Elizo še košček poti dalje do nekega parobka. Ob vznožju parobka se Je vila ozka rečica. Drevesa ob njej so spajala svoje veje druga v drugo In kjer se veje niso mogle doseči, tam so se drevesa kar izkoreninila ln se naslonila drugo na drugo.
Eliza se Je poslovila od prijazne starke in je Sla ob rečici vse do kjer se je izlivala reka v veliko, odprto prostrano morje.
19	-	DRU2INSKJ	TEDNIK
človek, ki ie reorganiziral angleško armado
Osebnost Hore-Belifhe
Dozdanji angleški vojni minister Hore-Belisha je posvetil ves svoj prosti čas ; reorganizaciji angleške vojske, da bi jo usposobil za dolgotrajno vojno. Pri tem ] \ gigantskem delu mu je pomagala le peščica najbolj zaupnih sodelavcev: nekaj •> tajnikov in sedem strojepisk
Pred kratkim Je zbudil na Angle-Hcem to po vsem svetu veliko pozornost odstop angleškega vojnega ministra Hore-Belisha. Njegovo ostavko so na Angleškem označili kot najpomembnejši politični dogodek od začetka vojne. Vest o odstopu angleškega vojnega ministra J« v svetu odjeknila tem močneje, ker vemo, da Je Ime Hore-Belisha v zvezi z organizacijo angleške vojske, ker je ravno Hore-Belisha s svojo odločnostjo uresničil priznanje parlamenta za obvezno vojaško dolžnost na Angleškem ta Id je storil vse, da bi postala vojska popularna v državi, kjer ljudje niso navajeni obvezne vojaške dolžnosti.
Prav zaradi izrednega zanimanja, ki ga ja zbudil odstop Hore-Belisha v svetu, prinašamo pričujoči članek, ki bo vsaj nekoliko osvetlil osebnost od-stopivšega anglsškega vojnega ministra.
Gospod Hore-Belisha ni znan v svetu samo kot veliki organizator britanske vojske, temveč tudi kot ena najpopularnejših osebnosti Velike Britanije. To se vidi že po tem, ker je poleg mornariškega ministra Churchilla najpriljubljenejša snov karikaturistov, Sam Ima veliko zbirko svojih karikatur, ki ga predstavljajo v vseh mogočih položajih. Iz vs«h teh karikatur Je očitna njegova glavna črta: zmerom Je nasmejan, zadovoljen to srečen. Sicer ima pa vzrok zato. Nikoli se ni lotil nobene stvari, ne da bi Jo bil uspešno končal.
To ni samo sreča. Gospod Hore-Belisha Je izredno izobražen, inteligenten ta pri svojem delu nepopisno vztrajen. Njegovi neprljatelji mu očitajo, da prepozno lega spat in da ponoči ne spi. Mnogi pa pozabljajo, da Hore-Belisha neprespane noči prebije v svojem kabinetu in da nikoli ni čakal svoje sreče v postelji. In poleg tega tudi zgodaj vstaja. Zmerom je
med prvimi na delu. Tako Je bil leta 1914. med prvimi prostovoljci, čeprav je bil komaj dvajset let star. Vso vojno Je prebil pri zgodovinskem polku, ki je šel Belgiji na pomoč ta tako je imel priložnost priti v neposreden stik z nemškimi silami. To je bila za mladega Belisho, ki Je obiskoval šele oxfordsko vseučilišče, najboljša vojna šola. Vojne se ni prav nič bal. V vojni se je zanimal za vse. Se v svojem zasebnem življenju kot študent, časnikar ta narodni poslanec se je zmerom imel za vojaka.
Ko se Je svetovna vojna končala, ta ko se je vse vrnilo v staro, mirno normalno življenje, je ostalo njegovo oko budno, zato je že dokaj mlad prišel v vojno ministrstvo. Leta 1937. ni bilo lahko biti »prvi vojak Velike Britanije«. Anglija ne mara vojne. Kljub temu Je pa Hore-Belisha začel še tisto leto organizirati britansko narodno obrambo to je namiga val na možnost, da utegnejo biti lepega dne narodi Velike Britanije primorani stopiti v vojno.
Bil Je eden prvih, ki Je trdil, da mora biti Anglija pripravljena na sleherno morebltnost to ki se ni hotel zadovoljiti z majhno vojsko, ki Je v resnici predstavljala samo policijsko silo. Iz angleške vojske Je hotel napraviti živo, res moderno silo. In posrečilo se mu je.
Problem angleške varnosti se Je zadnjih dvajset let izredno spremenil. Se pred dvajsetimi leti se je zdela obramba Birminghama nepotrebna utopija. Danes tega problema nihče ne gleda tako. Obramba obale in mest v notranjosti države terja najresnejšo pozornost. Razen tega sta potrebni dobro organizirana vojska na bližnjem Vzhodu in v Indiji. To pa niso stvari, ki bi Jih bilo mogoče ustvariti v nekaj urah. Hore-Belisha je na tem delal že
dosti poprej kakor je Javnost mislila, o
V	svojem kabinetu je gospod Hore-Belisha iz majhne angleške vojske v' > resnici ustvaril veliko silo. V največji;; tišini je napravil načrt o njeni zuna-;; njosti to program o njeni oborožitvi z; j najmodernejšim orožjem. Vsak bata-;; ljon ima dvakrat večjo moč kakor so;; jo imele brigade leta 1914. Pod nje-;; govim nadzorstvom so celo konjenico;; motorizirali. Vojakova zunanjost se je;; popolnoma spremenila. »Torwny« 1939.;; je bil hkrati najmodernejši vojak v;; Evropi. Izobrazil se je nov mladi štab;; generalov, ki je spretno manipuliral s;; složno in dovršeno vojsko. Hore-Belisha;; je postavil temelj nacionalni vojski. ;;
Vse to je napravil v kar naj večji" tišini, tako da se Anglija tega niti^ nadejala ni. Ko so bile vse te pripravek končane, je bilo treba napraviti Se o poslednji, odločilni korak: izglasovati' '■ zakon o obvezni vojaški dolžnosti. Tol! je težko, če se človek za veda, kako zelo j j ljubi Anglež svojo svobodo.	j;
Ko se je začela sedania vojna, se;; je Anglija skoraj čez roč spremenila;; v ogromno tovarno orožja, pripravi je-; > na ustvariti ogromen votoi potencial.;; Na dan, ko se je začela vojna. Je bilo;; vse pripravljeno. Vse to je Hore-Be-;; lisha organiziral sam, s skupino taj-;; nikov in sedmih strojepisk, ki so znale;; skrivnost ohraniti zase.	;;
Ker je Hore-Belisha po tem velikem I! organizacijskem delu odstopil, v an-’' gleški javnosti pričakujejo, da se bo" znova pojavil na kakšnem vodilnem!! mestu. Angleži so prepričani, da nje-” gove izkušnje ne bodo ostale nelzko-1! riščene, in to tem bolj, ker je v po-" slanici svojim volivcem izjavil, da bo'! odločno izpolnil vsako poverjeno mu« nalogo in da mu je edini cilj, da za-;’ vezniki to vojno dobe. Hore-Belisha ■ ■ je iz vojnesra ministrstva odšel s po-< • zdravom »Na svidenje«.	!	•
/fwZi4
Kakor hitro je pa Eliza zagledala v vodi svoj lastni obraz, se je prestrašila, tako grd in umazan je bil.
Toda, ko je pomočila svojo roko v vodo ln se podrgnila po obrazu in čelu, se je spet pokazala njena bela polt. Tedaj se je slekla in se je vsa potopila v kristalno vodo. In spet je bila tako lepa kraljična, da ji ni bilo enake na svetu!
Nato se Je spet oblekla in si spletla svoje zlatorumene lase.
Ko so bili podobni zlati kroni, je odšla k žuborečemu studencu, se napila iz prgišča vode, potem pa odšla globlje v gozd, ne da bi sama vedela, kam. Mislila je na svoje brate, mislila je na ljubega Boga, ki je gotovo ne bo zapustil; On hrani ptice pod nebom, On veli divjemu jabolku, naj bujno požene in On ji je pokazal takšno drevo, da so se veje in vejice šibile pod težkim sadom.
Tam se je opoldne najužinala do sitega.
Potlej je podprla veje in je odšla v najtemnejši del gozda. Tam je bilo tako tiho, da je slišala celo svoje stopinje in vsak listič, ki je zašumel pod njenimi nogami.
Niti ene ptice ni videla, niti en sončni žarek se ni mogel vtihotapiti skozi goste drevesne vršičke. Drevesa so rasla tako drugo zraven drugega, da se ji Je zazdelo, če je pogledala skoznje, kakor da bi bila obkrožena od samih debel. O, tu je bila samota, kakršne ni nikoli prej poznala!
Noč je postala čisto temna, niti ena sama kresnička ni svetila lz maha; žalostna je legla k počitku. Tedaj se ji je zazdelo, da so se veje nad njeno glavo zganile in se razgenile in da je sam ljubi Bog s svojimi milimi očmi pogledal skoznje nanjo in da so kukale izza njegovih ram glavice drobnih angeljcev. Ko se je drugo jutro zbudila, ni vedela, ali je sanjala ali je bilo resnica.
Vstala Je in šla nekaj korakov dalje, že je srečala neko staro ženo s košaro z jagodami. Starka ji je dala nekaj jagod. Eliza jo je vnrašala, ali ni morda videla, kako je enajsl; princev jahalo skozi gozd.
IS.	nadaljevanj«
Gospodinja je sicer skušala pri-fcrtti svojo zmedenost, pa se je vendar izdala z boječim pogledom.
»O, mylord, ključ je tudi pri meni na varnem!« je boječe pripomnila. »Saj bi pazila nanj, kakor na zaklad.«
»O tem, Mrs. Smithova, ne dvomim,« je prepričevalno menil, ko sta stopala po stopnicah navzdol. »Toda odvetniki so v takšnih rečeh čudovito malenkostni — in v pisalni mizi je mnogo na moč važnih listin. Mr. Brudnell bo gotovo hotel imeti ključ v svoji blagajni.«
»Kakor želi mylord.«
Na dvorišču se je lord Alceston poslovil od stare gospe in sedel v voz.
»Ostanite mi zdravi, Mrs. Smithova, pa hvala lepa za vašo skrb.«
»Zdravi, mylord!«
Staromodno ss je priklonila in se prisiljeno smehljala, dokler ni voz Izginil za ovinkom. Tedaj se je vsa spremenila. Olajšano si je oddahnila. Solze so se ji zasvetile v očeh in ustnice so ji vzdrhtele. Svobodno je zadihala, zakaj mora, ki jo je tlačila, odkar je bila izvedela za »lordov prihod, jo je zdajci popustila.
24.	POGLAVJE Skrivna vrata
Ko se je lord vozil že dober kilometer, je ukazal voz ustaviti in je izstopil. Dal je vozniku bogato napitnino in mu je zabičal, da ne sme o tem črhniti niti besedice. Naročil mu je hkrati, naj pride drugo jutro pred grad ponj.
Bilo je sicer šele o petih, vendar se je bilo že pošteno zmračilo. Lord Alceston si je do vratu zapel plašč in se je napotil proti vetru nazaj na grad. čez slabo uro je prispel na čeri, ki so bile gradu prav nasproti. Sedel je na ploščato skalo v zavetju m si prižgal cigareto, da bi si krajšal čas.
Minili sta dve, minile so tri ure. Lord Alceston je pokadil že poslednjo cigareto in začel ga je spreletavati mraz. Njegova potrpežljivost je bila do malega pri kraju, ko se je zdajci zasvetila luč v južnem stolpu. Sprva je nemirno brlela, potlej je pa zagorela s polnim sijem. Vrgel je ogorek stran in začel s porogljivim nasmeškom opazovati razsvetljeno okno. Kaj ne bi, ko je imel pa ključ od stolpnih vrat v žepu!
Mrs. Smithova je sedela sama v svoji kuhinji. Priprla je oči in roke eo ji počivale negibno v naročju. Pred njo je na hrastovi mizi ležalo odprto sveto pismo, luč je pa brlela zraven. Stara gospa se ni menila ne za sveto pismo, ne za pletenje, M ga je držala v rokah. Dan je bil »anjo na moč razburljiv, in zdaj je pošteno uživala ob misli, da je vsa nevarnost minila.
Toda — kaj se je nekje oglasilo? Bržčas je zatulil veter, ali je pa ■aškrebetala miška... Zdajci je pa
iv	razločno slišala korake po imnitnem tlaku. Nekdo je bil pri-tel na dvorišče!
Nekaj sekund pozneje je stal lord Alceston pred njo. Veter mu je bil Gmštral lase, lica so mu bila bleda, •oda pogled mu je bil odločen. V desnici je držal veliki ključ od ■tolpne sobe. Vsa prestrašena in drhteča po vsem životu je zrla v prišleca. Leden pot Ji je orosil čelo.
»Mrs. Smithova,« Je strogo po-tael, »nalagali ste me. Nekdo je v ■bolpni sobi — in zdaj pojdem, da •azvozlam uganko.«
Spričo njegovega odločnega po-fleda In samokresa v njegovi levici, ae Je ubožica vrgla predenj na kolena in blipaje zaihtela:
»Cujte me, mylord! Svarim vas. Verujte mi, da boste bridko obžalovali, če rvojo namero uresničite.«
»Naj se zgodi kar koli. Trdno sem rn odločil, da stopim v stolp in do-tenem, kdo se zateka v nočeh v fotoo mojega pokojnega očeta. Ni kilo prav ta pošteno, da ste mi to ■amolčali. če ste pa skrili pod ■sojo streho kakšnega hudodelca, voste morali pred sodnika, čeprav •te stara ženica. Vstanite, pred Mojimi nogami ni prostor za vas.«
Brezobzirno jo Je pahnil od sebe. ■ nečloveškim krikom, odmevajo-
■mrtva neznanka
v/rivlv KRMI t«A>. NI ROMAN * ANGLESK« NAPISAL E. PHILLIPS OPPENHEIM
čim po praznih sobah je padla vznak in omedlela.
Toda lord se ni obotavljal niti trenutka. Mnogo ji itak ni mogel
pomagati — in če se je razlegel krik do stolpa, mu utegne še skrivnostni gost pobegniti. Z električno Svetilko v roki je tekel vzdolž razpadle galerije.
Ko je pribežal do velikih železnih vrat in vtaknil ključ v ključavnico, je zaslišal od znotraj oster šum. Hlastno je odprl vrata ta vstopil.
Majhna svetilka je gorela na mizi, poleg nje je pa ležala odprta knjiga. Ves prostor je bil zavit v gost tobakov dim, videti ni bilo pa nikogar.
Lord Alceston je napeto pogledal na vse strani, da bi iztaknil v kakšnem skrivališču skrivnostnega prebivalca. Preproga je bila na enem koncu privihana in tla pod njo so se zdela nekoliko ugreznje-na. Ko se je mladi mož sklonil, je opazil, da je v tleh loputnica. Brž je dvignil spustne duri in uzrl v odprtini železno lestvico, držečo nekam navzdol v temo.
Brez pomišljanja je spravil samokres v žep in splezal navzdol. Po desetem klinu je bil na trdnih tleh. Prisluhnil je, toda slišal ni niti najlahnejšega šuma.
Prižgal je žepno svetilko in ugotovil, da je v natanko tako velikem in tako oblikovanem prostoru, kakršen je zgornji, le da je bil nižji in brez oken. Po vlažnih stenah so visele cunje preperelih pajčevin in smrdljive glive so pokrivale trhla bruna. Tla so bila grčasta in vzdušje je bilo neznosno. Majhna linica je bila edina odprtina, ki je podnevi skoznjo prihajala svetloba.
Kljub temu je pa moral biti ta prostor včasih človeško bivališče, zakaj v skrajnem kotu je opazil lord rjuhe, odejo in zglavnik, ki so bili v največji naglici zmečkani v sveženj. Mož. ki ga je iskal, ni mogel biti kdo ve kako daleč!
Lord je s slepico obsvetil sleherno ped zidu, dokler ni naposled našel majhnih lesenih vrat, ki so bila samo priprta. Malo so se še majala — in zdelo se je, da jih nekdo z druge strani krčevito pritiska v podboje. Stopil je prav blizu in slišal, kako nekdo razburjeno sope onstran vrat.
25.	POGLAVJE
V	globini
Lord Alceston je skušal s silo od-pahniti vrata.
»Odprite in pokažite se, sicer razbijem vrata!« je z grmečim glasom zavpil.
Ko mu ni nihče odgovoril, ni izgubljal časa, temveč se je z vso mladeniško silo zagnal v vrata.
Stvar pa ni bila tako lahka, kakor si je domišljal. Na spolzkih tleh mu Je spodrsnilo. Moral je začeti iznova. Hropenje moža na drugi strani je postalo čedalje hujše, toda vzdržal je na svojem mestu. Čeprav se je lord zaganjal v vrata, da so škripala v tečajih, jih vendar ni mogel odpahniti niti za ped.
Mlademu možu je tudi že pohajala sapa, zato je po zdravem premisleku menjal način naskoka. Stopil je nekaj korakov nazaj v sobo in se je zagnal z nogami v vrata. Uspeh je bil presenetljiv. Vrata so se s treskom sesula. Ker pa lord ni bil pripravljen na tako lahko zmago, je izgubil ravnotežje In je telebnil na tla.
Pri priči je spet skočil pokonci. Ranjen ni bil, le nekoliko omamljen. In medtem je skrivnostni neznanec pobral pete.
Lord Alceston je molče obstal in prisluhnil v temo. Sprva ni slišal ničesar, potlej je pa čul, kako nekdo beži po stopnicah navzdol.
Brž je hotel za ubežnikom, toda premislil si je, ker je bil pri padcu izgubil električno slepico. Hlastno si je pretipal vse žepe, in ko je našel vžigalice, si je posvetil.
Slabotni in tipoleči sij vžigalice je ravno še zadostoval, da je uzrl pred set>oj v globino vodeče polžaste stopnice. Malce se je sklonil, da bi z glavo ne zadel ob kamenje stropa, potem jo je pa jadrno ubral za ubežnikom. Bežal je in bežal in čedalje globlji se mu je »del prepad Ko je bil že blizu dna, je zaslišal čudno šumenje. Za trenutek je obstal in prisluhnil. Sprva se mu je zdelo ko da nekje daleč grmi. Spet se je napotil dalje po stopnicah, dokler ni naposled zadel ob nekaj mehkega. Ko je prižgal spet vžigalico, je opazil pred seboj rjavo vlažno halogo, in v tistem hipu mu je bilo tudi jasno, odkod prihaja zamolklo grmenje. Stopnice so držale naravnost k morju!
Bučanje pluskajočih valov je zdajci uglušilo ubežnikove korake. Ko je nenadejano zmanjkalo stop-
V
Posebno pazite, kai bolnik pile! Če Vam ]e le mogoče, dalte mu za zdravie in užitek č'm češče nal-boljšo mineralno vodo
ono zrdeCIml srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevafte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdraviu.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
nic, je prižgal lord spet vžigalico in je opazil, da drži od znožja stopnic kratek hodnik do ozkega izhoda. Ne da bi samo trenutek pomišljal, je stekel do tja, se sklonil in smuknil skozi. Ko se je tako po vseh štirih plazil ven, si je namočil roke in noge v hladni vodi. Takoj za to tesno odprtino je opazil, da je prišel v nekoliko večjo jamo. Vzravnal se je in uzrl na drugem koncu jame temno nočno nebo.
Od morja sem je prihajala le motna svetloba v to jamo, toda lordove oči so se bile na tem razburljivem zasledovanju že privadile temi. Od vsepovsod so kapljale debele kaplje. Na tleh je bila sluzasta haloga in morska trava, in lordu je kar pljuskala voda v čevljih. Proti izhodu se je dno nekoliko vzpelo in tla so bila spet suha. V plimi je bilo v tej jami gotovo polno vode, si je mislil mladi mož in opazoval ogromne skale pošastnih oblik.
Ko se je čedalje bolj bližal izhodu, je zdajci opazil, kako je na njegovi levici izza mogočne skale smuknila temna človeška postava proti izhodu. Toda lord Alceston je skočil ko panter za svojo žrtvijo in jo prijel za roko.
Obupen krik se je razlegel po prostorni jami in odjeknil od tisočerih skali
Mož se je ves izčrpan sesedel.
»Zaradi sebe samega, myk>rd, me pustite tukaj. Boljše je za vas, da me ne spoznate. Pustite me, naj bežim!«
»Ne. Vstanite!«
»Čujte, lord Alceston! Iz te jame ni izhoda. Tecite! Plima se bliža!« je obupano kriknil neznanec. »Iz--hod do stopnic bo kmalu zalit. Podvizajte se, mene pa prepustite usodi.«
Lord Alceston ni odgovoril, temveč si je zadel moža ko otroka na ramo in ga odnesel k izhodu iz Jame. Toda tudi tam je bilo pre-temno, da bi ga bil spoznal.
»Vstanite, nikar se ne plazite po tleh,« je besno kriknil. »Kaj naj vse to pomeni? Kdo ste prav za prav?«
Mož se ni ganil. Lord Alceston se je tedaj sklonil in mu obrnil obraz proti vhodu. Potlej je nenadejano spustil njegovo glavo na tla in se opotekel.
»Neillson!« je hripavo kriknil.
2G. POGLAVJE Smrti sta zrla v oči...
Oba moža sta nekaj časa trdo molčala. Lord Alceston je ves zmeden slonel na skali; Neillson je pa počasi vstal, težko hropeč. Njegov pogled je bil srepo uprt proti morju.
»Zdi se, da ste bili na moč bolni,« je naposled povzel lord.
. Neillson se je čudno nasmehnil.
»Da, to drži!« je medlo odgovoril in pogledal po sebi navzdol.
Njegova črna obleka je bila premočena, zaprašena in zamazana in je le še visela na njem. Vdrta lica, štrleče ličnice, temni kolobarji oko-
li	vročično žarečih oči: vse to je nedvoumno pričalo o njegovi Izčrpanosti.
»Da, bil sem bolan,« je ponovil in se obrnil. »Zakaj ste le prišli sem. lord Alceston? Zakaj mi niste pustili, da bi v miru umrl?«
»Nisem prišel, da bi vas našel Iskal sem le očetova pisma in listine. In tako sem ugotovil, da se neki nepoklican gost skriva v južnem stolpu. Ali mar nisem Imel pravice, prepričati se, kdo biva pod mojo streho? Kdaj in kako ste prišli sem, Neillson?«
»Iskal sem skrivališče.«
»In zakaj vas je prav Mrs. Smithova skrila pod svoje peroti?«
»Moja mati je — in matere tvegata vse, kadar gre za rešitev njihovih otrok. Ne glede na to, Je storila to po naročila Lady Alce-stonove.«
Mladi mož se je kar stresel.
»Mrs. Smithova vendar ne more biti vaša mati!«
»Je, prisežem vam!«
»Saj se piše vendar Smith.«
»Tako se pišem tudi jaz. Vaš pokojni gospod oče me je le nalašč imenoval za Neillsona, ker Je bilo njegovemu prvemu slugi tako ime.«
»Da sem vedel, da v i prebivate v južnem stolpu, bi bil bržčas odšel in bi vas bil pustil pri miru. Ker sva se pa že na tako čuden način našla, vas prosim, da mi poveste vse... o tisti noči.«
Zadrgetal je in se je ogledal naokoli. Zdelo se je, kakor da se je šele tisti hip zavedel strahotne okolice.
»Ne, ne morem in ne bom vam povedal!« je strastno vzkliknil Neillson. »Lord Alceston, bodite pametni. Bil sem pošten in zvest služabnik — zvest do smrti,« je še prav po tihem dodal. »Moji dnevi so šteti, več vam ne morem povedati. Zastran mene lahko mislite, da sem jaz morilec. Vrzite me v morje; ne bom se vam upiral. Saj bi se niti ne mogel, čeprav bi se hotel. Toda povedati vam ne morem ničesar.«
. »In če vaš dam aretirati kot morilca svojega očete?«
»Potlej bi me najbrže, če bi sploh še tako dolgo živel, potlej bi me pač obsodili in obesili,« je mirno odgovoril Neillson. V njegovih besedah je zvenela trda odločnost.
Po kratkem razmišljanju ga Je lord Alceston spet ogovoril:
»Odšla bova nazaj po stopnicah. Neillson, povejte mi še to, kako
ste sploh iztaknili ta podzemeljski hodnik?«
»Nekoč mi ga Je pokazal vaš pokojni oče. Takrat, pri Bogu, nisem nikoli mislil, da se bom moral nekoč kakor zasledovana zver skrivati tod.«
Kipenje valov je postajalo čedalje močnejše; plima je naraščala. Oba sta se prestrašeno zdrznila.
»Čujte, lord!« je vzkliknil Neillson. Toda v divjem bučanju valov, ki so tedaj butnili ob skale, je zamrl njegov kric. Medtem ko sta se bila zatekla na vzvišeni prostor
v	jami, jima je bila voda že zalila dohod do stopnic. Pot nazaj jima je bila odrezana.
Mladi lord je stekel k izhodu iz jame; pene valovja so se mu zagnale v obraz. Na vseh straneh so se dvigale skale in čeri neznansko visoko — in nikjer ni bilo moči splezati niti meter navkreber. Medtem ko je še brezupno gledal okoli sebe, se je pripodil velik val in zalil skalo, na kateri je stal.
Lord Alceston je irprevidel, da Je skopnelo vse upanje. Smrt mu je bolščala z vseh strani v obraz. Pobegniti ji ni mogel. Da je le malce upal v rešitev, bi se gotovo boril z naporom poslednjih sil. In ko je izprevidel, da ni rešitve, se je popolnoma pomiril.
Hromeča žalost je obšla oba moža. Do kolen sta že stala v šumeči in peneči se morski vodi, ki Je naraščala od minute do minute. Z osteklenelimi očmi sta bolščala v besneče morje. Po dolgem, morečem molku se je lord Alceston toliko zbral, da Je spregovoril:
»Ko mi bo segla voda do ramen, bom skušal odplavati.«
»Besnenju teh valov ne boste kos,« je s tresočim se glasom menil Neillson.
Lord Alceston je trdo uprl svoj pogled v valovje in zavzdihnil.
»Neillson, čez nekaj ur ne bova več med živimi.«
»Vem, gospod,« je zastokal stari mož.
Lord Alceston je prijazno položil desnico na njegovo ramo.
»Nočem vam ničesar očitati, prav ničesar, Neillson. Zbežali ste v to votlino in še pomislili niste na nevarnost. To omenim zgolj zato, ker bi vas rad prosil še za poslednjo uslugo. Laže bom umrl, ako bom izvedel resnico.«
»Radi bi torej, da vam vse povem...«
Neillson se Je obotavljal.
Moža sta se že komaj držala na nošah, tako močno so butali valovi.
»Rad bi vedel, da,« je naposled izpregovoril. »Morda še orideva do tiste skale tam zunaj. Višja je — in nekaj časa še pridobiva.«
Mladi lord se je z vso silo pognal naprej in potegnil Neillsona za seboj.
Trdno sta se oprijela skale, nad njima so pa preteče molele proti nebu raztrgane čeri. Galebi so vreščali nad nlunlma glavama, nenasitno morje je pa naraščalo in naraščalo.
Neillson je bil do kraja izčrpan
—	in mladi lord «?a je podprl s svojo mišičasto roko.
27. POGLAVJE Povest
Lord Alceston se je sklonil prav k Neillsonovim ustom, da bi ob hrušču valov ne preslišal nobene njegove besede. Stari služabnik Je povzel s slabim in razburjenim glasom:
»Mr. Brudnell me je najel za komornika pri vašem očetu, malo prej, preden se je lord odpravil na potovanje. Vaš oče je bil še mlad; šele ena in dvajset let mu je bilo, toda s svojim premoženjem je razpolagal sam, ker je bil sirota. Lord je popotoval za zabavo, zato Je ostal zelo dolgo v Parizu in v neki vasi pod znožjem švicarskih alp. Razen Pariza ga ni mikalo menda nobeno mesto. Sicer sva živela zmerom kje v samotnih krajih daleč od prometa. Slučamo sva tako prišla tudi v neko majhno francosko kopališče blizu Nice. Moj gospodar se je na moč naglo udomačil v tisti okolici. Najela sva si stanovanje v nekem hotelu.
CopgHfHI op*ra monfll
vmmmm.
Gospod Subito ...
... kot kuhar
N ŠPORTNI TEDNIK 4
I/ BoUittiu: Smolej l/ Punčee
Povedali smo že, da se je spor v našem hokejskem športa močno zaostril. Tehnični odbor v Ljubljani je odstopil, celotno vodstvo Je pa prevzel Vrhovni hokejski savez v Zagrebu, in le-ta je z nekaterimi sklepi takoj pokazal, kje je prav za prav iskati globljih vzrokov tega spora.
Za Garmisch-Partenkirchen je bilo treba sestaviti državno reprezentanco. Po pravilih, ki jih je potrdila banska uprava na Hrvatskem, Je to storil sa-vezni kapitan. Čeprav je Ilirija nedvoumno dokazala, da je še zmerom v vsakem pogledu boljša kakor vsi ostali klubi, je ta kapitan po:tavil v reprezentanco 6 igralcev Ilirije in 7 Zagrebčanov,	*	' ' ' '
ei potrditvijo pravil se je pa pojavila še druga težava, člani vrhovnega saveza so lahko le posamezne zveze (savezi), ker je pa Ilirija edini hokejski klub v Sloveniji, kajpak Slovenci nimamo svoje hokejske zveze in pravno tedaj Ilirija sploh ni član saveza in saveznl kapitan zato tudi ne more razpolagati z njenimi igralci. Vse kaže, da bo državna reprezentanca morala potovati v Garmisch brez Ili-rijinih igralcev. Spet zgovoren primer, da v šport ne spadajo ljudje, ki imajo prevelike osebne in politične ambicije.
V umetnem drsanju
smo imeli prejšnjo soboto in nedeljo v Ljubljani tekmovanje za državno prvenstvo. Udeležba je bila mnogoštevilna, še bolj je pa zadovoljil napredek, ki so ga pokazali skoraj vsi tekmovalci. Presenetili so Celjani, ki so si priborili polovico prvenstev, drugo polovico je pa pospravila Ilirija.
Po prvem dnevu, ko so bili končani obvezni liki, so pri juniorjih vodili še Zagrebčani. V nedeljo, po prostem drsanju, se je pa pokazalo, da Hrvati še niso zreli za naslove prvakov, in so si vsa prva mesta priborili Slovenci. Nedeljski nastop — oba dneva je bilo na drsališču Ilirije mnogo gledalcev — je dokazal, da je naš drsalni šport na zdravi podlagi in na pravi ooti. Seniorji so dobili nadarjene posnemalce, in kaj lahko se zgodi, da jih bo mladina prav kmalu dohitela. Znanja je dovolj, potrebni so le še mednarodni nastopi.
Sodniki so imeli ponekod težko stališče: ni se bilo lahko odločiti, komu naj bi dali prednost. Le pri prvakih Je bilo lažje. Ti so svoje naslove po-štsno zaslužili in jih je do naslednrih ločila precejšnla razlika. Pri moških Je ponovno portal seniorki državni prvak Emanuel Thnma (Ilirija) z 211.9 točkami pred Betettom ml. (TUrUa) 203.5 in Bibrom (I) 202.8. Prvak ju-nlorjev je Presinger (Celje) s 55 3 točke pred Zagrebčanom škrtičem in Ilirijanom Grossom. Seniorska državna prvakinja je spet Silva Paime-tova (Iliriia) s 159.2 nred dobro klubsko tovarišico Schellovo (146.9). Pri j u n 1 o r k a h so vsi sodniki postavili na prvo merio Sernecovo (Cel'e) s 57.7 točke pred mal Ilirijanko Bogatajevo (54.1) in Zagrebčanko Gombo-ševo (55.8). Sobotnemu večernemu sporedu je prisostvoval tudi pokrovitelj, ban dr. Natlačen.
Crtomlrova domovina Je bila v soboto in nedeljo prizorišče
državnega smučarskega prvenstva.
Kakor vselej, so se tudi to pot Bo-hhvčani izkazali z dobro organizacijo — to je pa tudi razumlHvo, ko imajo pa v svojih vrstah starega internacio-nrica Tomaža Godca. Na startu Je bilo vse, kar moremo šteti v jugoslovansko elito. Našim najboljšim sta se pridružila še dva tuja gosta, simpatična Nemca Gregor Hall in Gustav Meier, prvi salzburški, drugi pa koroški prvak. Kljub tema odličnima zunanjima zastopnikoma je naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji ostal doma.
V teku na 18km — po stari tradiciji so bili to »bohinjski« kilometri in je prova morala biti dolga bržkone dobrih 20 km, če sodimo po doseženih časih — je seveda zmagal naš naj-simpat1čne*ši tekmovalec France Smolej. Med 55 tekmovalci se je najbolj postavilo jeseniško Bratstvo, ki je zasedlo prvi dve me*ti. Prvi le bil Smolej v času 1:34:41, 2. Knific 1:37:19. sledili so Starman (Llubllana), A. Petrič cntriia), Kna.p (Sarajevo), Zemva in Razinger (oba Bratstvo) in šele na 8. me*tu Tiolze Klančnik (Dovje-Moj-strana). Lolze pride v pravo formo običaino šele »redi sezone. Trinajsti je bil Nemec Meier, natanko 11 minut za Smolejem.
V nedeljo so bili še skoki za kombinacijo. Jugoslovanski prvak je postal Jože Knifle (Bratstvo) z 270.9 točke pred klubskima tovarišema Tonetom Razingertem in Lovrom Zemvo. Lanski orvak Gregor Klančnik Je bil šesti V n. razredu Je nostal prvak A. Petrič (Ilirija), v ITI. pa Janko Rus (Ljubljana). V mednarodni
Vehinske avanture kapitana Rinteiena
  v UtiU im-191?	----
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
13. nadaljevanje
Faya so z avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Ko je ozdravel, je dobil dovolj denarja za izdelovanje novih bomb. Ko se mu je posrečilo izdelati bombo, ki jo je lahko brez nevarnosti pritrdil na krmilo ladje, je nekega večera sčdel v motorni čoln in se v gosti temi odpeljal do neke velike zavezniške ladje, ki je nameravala prav kmalu odpluti, bogato natovorjena s strelivom in orožjem.
Posrečilo se mu je, da je pritrdil bombo na krmilo ladje, ne da bi ga bil kdo opazil. Pozneje je pritrdil svoje bombice še na nekaj manjših zavezniških ladij. Spet smo nestrpno pričakovali usodnih poročil v »Shipping-Newsu«. In res! Nekaj dni potem, ko je zaveaciška ladja odplula, je pisalo v »Shipping-Newsu«, da tri velike zavezniške ladje niso moglo na odprtem morju ne naprej ne nazaj zaradi skrivnostnih poškodb na krmilu.
Ta novica je dvignila v ameriški javnosti dosti prahu! »Nevidni sovražnik spet na obzorju!« si lahko bral v naslovih ameriških črkopisov. Novo podtalno delovanje naših ljudi je pomenilo veliko sramoto za newyorško policijo, pa tudi za inteligentne uradnike, ki jih je las domki Intelligence Service poslal v Ameriko nalašč zato, da razkrinkajo skrivnostnega Rinteiena.
Newyorška policija se Je tedaj odločila, da se bo lotila zadeve z druge strani. Zdaj ni več pošiljala celih čet svojih uradnikov za lažnim Rtotele-nom, temveč je potrojila straže v pristanišču na zavezniških ladjah, tako da je bilo nemogoče približati se Jim na motornem čolnu in pritrditi pe-klerske stroje na krmilo.
Bill smo v hudi zagati. Imeli smo izvrstne peklenske stroje, toda nismo vedeli, kako naj jih spravimo na krmila ladij. Tedaj se je mladi inženir Fay lotil dela. kakršnemu je kos samo človek z železnimi živci.
Kupil si je potapljaško obleko. Zgradil si je iz plutovine majhen splav, tako nizek, da ga je bilo komaj videti iznad vode. Ponoči, ko je bila tema tako gosta, da nlri videl niti pedi pred seboj, se je oblekel v potaoljaško obleko, zložil na plutovinasti splav svole priprave in odolaval do tistih ladij, ki smo jih .vzeli na piko*. Previdno je pritrdil svoie peklenske stroje na krmila teh ladij, potem pa snet prav previdno odplaval do brega. Poskus se mu 1e sicer večkrat posrečil toda celo tolikšen poerum nam ni mogel več dosti pomagati.
Ameriška produkcija orožja in streliva je namreč t?ko poskočila, da h tudi naše razdiralno delo ni bilo več kos.
Namesto peklenskih strojev — stavke
Pričel sem se zavedati, da kljub požrtvovalnosti, kljub vnemi in kljub malone neizčrpnim denarnim virom ne bomo kos ameriški produkciji streliva in orožja. To spoznanje me je hudo potrlo. Po cele dneve sem pohajkoval po newyorških ulicah in cestah in si belil glavo, kako bi uspešno zajezil izvoz orožja in streliva našim sovražnikom. še zmerom smo spuščali ladje v zrak na odprtem morju s Scheelo-vimi bombicami in s peklenskimi stroji dr. Faya, toda tl uspehi so imeli samo še psihološki učinek, nikakor pa to niso bili več dejanski uspehi.
Tiste dni sem slučaino bral v nekem ameriškem časopisu, da je pričela neka skupina delavcev v prlstarišču stavkati. Delavci so se sprli s svojimi delodajalci zaradi delovnega časa in zaradi prenizkih plač. Vsak mesec si lahko bral ali slišal o takšnih stavkah, toda navadno so trajale le nekaj dni. Ko sem tedaj držal v rokah časopis in bral tiste vrstice, sem instinktivno začutil, da sem našel novo področje za svoje delovanje, področje, ki mi bo dajalo večje možnosti razmaha in uspeha kakor podtalno delovanje s peklenskimi stroji.
Pričel sem se natančneje zanimati za razmere v pristanišču. Izvedel sem, »»♦»»♦♦♦.........
oceni za norveško kombinacijo Je bil tudi Knific prvi za 7 desetink točke pred Meierjem, 3. Razinger, 4. pa H811
V mednarodni medklubski tekmi v skokih je zmagal pri seniorjih Holl s 148.4 točke pred Karlom Klančnikom (Lj.) 147.7, Albinom Novšakom (Bohinj) 145.3, Bevcem (Lj.), A. Jakopičem (D. M.) in Priboškom (II.); pri juniorjih Polda (DM).
•
V mednarodnem športu velja omeniti potovanje naših teniških prvakov po Indiji. Punčee je postal dvakratni prvak Indije in sicer v singlu ii v doublu skupno a Mitičem. Le-ta je sicer slabo razpoložen in tako se Je končalo neuradno srečanje med Jugoslavijo in Indijo, čeprav je Punčee obe svoji igri dobil, 3:2 za Indijo.
da so pristaniški delavci po večini Irci. Vedel sem, da Irci silno sovražijo Angleže in da jim skušajo kakor koli in kjer koli škodovati. Vročično sem se posvetil novemu delu. Naročil sem si knjige, ki so pisale o delavskih razmerah in o organizaciji dela v Ameriki. Posvetoval sem se z Bonifaceom o ameriških delavskih postavah. Vedel sem namreč, da bom s svojim novim načrtom zadel v črno in da bo laže izvedljiv in uspešnejši kakor ravnanje s peklenskimi stroji in vžigalnimi bombami. V meni je dozorela odločitev, da bom kakor koli organiziral ogromne stavke, škodljive ameriškemu prometu in ameriški vojni industriji. Skušal sem to odločitev kar najhitreje uresničiti.
Stavke, ki so se vrstile zapored vsak mesec, naj so že bile večjega ali manjšega obsega, ri o bile ne škodljive ne važne, kajti bile so nezakonite, ker jih ni bil odobril Samuel Gompers, predsednik ameriške zveze dela, navdušen anglofil. Ta gospod ni priznal nobene stavke, ki bi utegnila škodovati Angležem in zaveznikom. Nekateri člani sindikata se pač niso strinjali s to politiko, toda Gompers in njegovi pristaši so imeli večino. Edino sindikat, ki mu je predsedoval Gompers, je pa imel dovolj denarja za podpiranje stavkujočih delavcev. Ker delavci med stavkami skoraj nikoli niso dobivali podpor od svojih organizacij, so prenehali stavkati in so rajši delali za borne plače. Nekateri člani zvez so pa zelo nasprotovali Gompersu in so ga kar odkrito imenovali .angleškega agenta*.
Stavko so torej lahko proglasile samo tiste zveze, ki so imele dovolj denarne podpore iz skladov za stavkujoče delavce. Tedaj sem prišel na zamisel, prav fantastično zamisel, da bi sam ustanovil svojo delavsko zvezo z lastnim stavkovnim skladom. Zveza, ki bi bila dejansko vpisana tudi pri obla-
•
DRUŽINSKI TEDNIK* V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
steh. bi imela proglasiti stavko in podpirati stavkujoče. Ce bi imela takšna zveza še dovolj denarja, da bi dovolj dolgo podpirala stavkujoče delavce, potlej bi lahko dosegla, da bi pričele velike množice delavstva stavkati, lahko bi povzročila zmedo v ameriški vojni industriji in zajezila Izvoz orožja zaveznikom.
To svojo zamisel sem moral pa prikrivati, kajti kakor hitro bi v Ameriki izvedeli, da je takšro zvezo osnoval tujec, m še Nemec povrhu, bi takoj uganili, da nima čistih namenov. Potreboval sem dobrih družabnih zvez, kajti vedel sem, da utegnejo zveze človeku včasih bolj koristiti kakor denar in kakor bistra glava. Spoznal sem se z nekaj Irci in z nekaterimi ameriškimi Nemci. Kajpak vri ti ljudje niti slutili niso, da sem Nemec. Bili so prepričani, da sem Američan. Razen tega so bili vsi nasprotniki Izvoza orožja v Evropo, češ da pač ni pošteno, da ameriški delavci izdelujejo orožje in strelivo ki bo morilo njihove evropske tovariše.
Utrjeval sem jih v tem zame tako ugodnem naziranju in sem igral vlogo velikega pacifista. Skušal sem na tej podlagi doseči kar največje uspehe. Skušal sem za svojo zamisel pridobiti največje pacifiste Združenih držav.
AmeriSkl pacifisti v službi nemškega militarizma
Priznati moram, da sem tiste dni varal marsikaterega poštenjaka, toda nisem mogel drugače. To je bil edini način, da sem pomagal svoji domovini
Moja prva skrb je bila, da sem najel zelo veliko dvorano v Newyorku, dvorano. kjer so bila navadno kakšna velika Javna zborovanja ali pa prireditve v dobrodelne namene. V tej dvorani so znani ameriški pacifisti grmeli proti izvozu orožja v Evropo. Med njimi so bile zelo ugledne osebnosti: Buchanan
za-
Po trudapolnem delu bava in razvedrilo v »Dru žinskem tedniku«!
in Fowler, člana ameriškega kongresa, Hannis Taylor, nekdanji poslanik Združenih držav v Madridu, nekdanji vrhovni državni pravdnik Združenih držav Monnet in mnogi vseučiliški profesorji, teologi in zastopniki delavskih zvez.
Tudi sam sem se pogosto udeležil teh zborovanj. Sedel sem v kakšnem skritem kotu dvorane in poslušal, kako najboljši ameriški govorniki grme za
Radio Ljubljana
od 25. do 31.1.1940.
ČETRTEK 25. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, obj'ave 13.00: Napovedi 13.02: Operni trio 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nae. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Samospevi ge. Tončke Marolt-šuštarjeve 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 2G. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac ura 19.40: Obiave 20.00: Radijski orkester 21.00: Klavirski koncert sodobne portugalske glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Originalna švicarska godba. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 27. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.01: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki 20.30: Pisane raznoterosti 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri
NEDELJA 28. JANUARJA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Duet harmonik 9.00: Napovedi, poročila 9.15:
Obleke, perPo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največ)! izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv.Petra c. 14
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) iL 21
lelafon 33-53
našo stvar. Nobeden Izmed njih kaj--pak še v sanjah ni slutil, da je pray za prav v službi nekega nemškega častnika, ki sedi med poslušalci in je zelo dobre volje zaradi svojega izvrstnega domisleka. Vsi ti ljudje, zvečina veliki altruisti, so se vneto zavzemali za svoja ideje; poznali so ljudi, ki so jih bili zaprosili, naj govore v prid miru in človečanstva, niso pa poznali tistega, ki je držal v rokah vse niti teh človeških lutk.
Drugi dan sem se pogovarjal z delavskimi voditelji, ameriškimi Nemci in Irci. Imeli so me za pravljično bogatega, nekoliko čudaškega Američana, ki je pripravljen za svoje človekoljubne ideje žrtvovati del svojega denarja. Naredil sem velik korak dalje in sem osnoval rovo delavsko zvezo, ki se je imenovala .Mednarodna delavska zveza za mir*.
Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Radijski orkester 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo\edi 13.02: Tambu-raški septet 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Radijski orkester 19.00: Napovedi,	poročila	19.20:	Nac.	ura
19.40: Objave 20.00:	Pevski	zbor	»Gosposvetski	zvon« 20.45: Koncert	sim-
fonične glasim 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 29. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Simon Gregorčič 19.00: Napovedi,	poročila	19.20:	Nac.	ura
19.40: Objave 19.45: Več manire — brez zamere 20.00: Kompozicijski večer dr. Danila Švare 21.00: Radijski orkester 22.00:	Napovedi, poročila
22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
TOREK 30. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.00: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00:	Šolska
ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Dvospevi in samospevi, izvaja oddelek dekliškega zbora »Vigred« 18.40: Vzgojne sile življenja 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Gospodarsko-trgovski pregled 20.00: Solistični koncert 20.45: Plošče 21.15: Citraški trio »Vesna« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 31. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Štirje fantje« 14.00: Poročila 18/0: Mladinska ura 18.40: Smoter slovenske narodne zavesti 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Iz rastlin zdravje m moč 20.00: Klavirski trio 20.45: Plošče 21.15: Slovenski vokalni kvintet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK Di URAR LJUBLJANA, sedal Slrltnrlevn ul. e
pri frančiškanskem mostu
mitmntni oCnia, citnog.tm, loiomen, tarometr.. naremeri, la. Verna >zo<ra or. ziatnu-e >r enormne.
Samo Iv; litelna optika
Cenit trenutno
MALI OGLASI
OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični med in medico dobite nalceneie v
MEDAR^I
Llubllana, Židovska ul. 6. 48. T.
5:
lij
IVe pozabite
S
Nogam je freba posvetiti Isto pažnfo kakor zdravlu vsega telesa. Toda često nanje oozabliamo, vse dotlej, dokler nas ne začno boleti. Nikdar ne smemo pozabiti, da ravno na no^ah preživimo več kot polovico svojetja življenja. Radi tega moramo prav posebno skrbeti zanje in jih negovati.
Roke in obraz neguiete vsak dan, noge negujte pa vsaj enkrat na teden. Obiščite našo pedikuro, kjer Vam brez bolečin in brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, zarasle nohte, trdo kožo in z masažo osvežimo noge. Nega nog z masažo din 10—.	^
Prepričajte se sami,1 priporočite nas svo- , jim znancem.	W	M
K
S
■ ■
■■I
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.